Tl-TO-PAR-Tl JA Ko To Tito stopil n* govorniški oder v veliki dvorani Gospodar = skega razstavišoa za kolodvorom v Ljubljani in se oziral po kričečih delegatih,ki se bodo v torek, 22.t.m. zbrali na 7.kongresu Zveze komu nistov Jugoslavije, ne bo le za dobrih pet let starejši in nekoliko ob širnejši okrog pasu. Marsikaj se je dogodilo od zadnjega kongresa no= vembra 1952. v Zagrebu. Delegati, bodo skandirali in vpili Titu v čast in sebi in zdravi pameti v sramoto, a Tito se bo ob pogledu na zevajo če glave množice pač spomnil, kako so se delegati razhajali po 6.kon= gresu ponosno z novim imenom,novim statutom in novim programom.A v bi stvu so le ostali člani stare partije,ki s škripanjem in ropotom,kot nekdanji dolenjski tramvaj v Ljubljani, še vedno vozijo po izvoženih kolesnicah marksizma-leninizma.. Na zadnjem kongresu so sprejeli resolucijo,ki je ugotavljala, da "ZKJ v svojem delu ni in ne more biti neposredni delovni voditelj in naredbodavni org^n v ekonomskem in državno-družbenem življenju, tem = več g svojo politiko in ideološkim delovanjem, a predvsem s prepriče= Vanjem deluje v vseh organizacijah,organih in ustanovah na sprovajanju svoje linije in stališč svojih članov." Preimenovanj e iz komunistične Partije-v Zvezo komunistov je bilo zamišljeno kot zunanji izraz spre= membe v delovanju in vodenju. Dalo je dokajšen poudarek individualiz= mu. Komunisti naj bi kot bleščeči posamezniki predstavljali smetano družbe in vodili z vzgledom in svojo izredno modrostjo. Država odmira * A tako v bistvu-kot na zunaj ni prišlo do tako bleščečega zgle = da.Celo z imenom so pokazali,d« se ni nič spremenilo.Kot nalašč,če = Prav verjetno nehote, uporabljajo veliki komunisti - in moli komuni = ati za njimi,saj je očičje posnemanje izraz monolitnosti partije - ne roden izraz "člani Zveze komunistov" namesto enostavnega in kratkega "komunisti". Zakaj bi rabili eno besedo,če je mogoče uporabljati tri? To je Pač le nepomembna malenkost, a vsekakor dobro odraža splošno razpoloženje in gledanje med. titovci,ki se še vedno počutijo le Člani Partije, to je le ovce v čredi in ne krepki samostojni posamezniki. V tem se pač ni mnogo spremenilo. Tudi država pač še ni odmrla in ne bo, kar je vsekakor jasno vsa kemu pametnemu komunistu. Umetnost je v tem,kako tolmačiš besede in kako jih zaviješ,da lahko trdiš,da država odmira,čeprav bi'preprost opazovalec mislil vse kaj drugega. Tako titovci trdijo,da država odmi ra pri njih,ker ni več državnega kapitalizma,kot se je posebno pod Sta tinom bohotil v Sovjetski zvezi. Tudi v Jugoslaviji so imeli "admini= otrativno dobo",ko se je državna birokracija vtikala v.vsako zadevo in Upravljala vsak posel. Titovci so opazili,da tako ne gre naprej že •• Pred kakimi desetimi leti in so v tem času razvili delavsko in družbe ho samoupravlj anj e,kot so ponosno krstili svoj izum. Šesti kongres je skušal prilagoditi partijo temu novemu razvoju. Proces vladanja,ki je bil v administrativni dobi dokaj enostaven ih grob, je postal posreden in zapleten. Včasih je komunistični biro= krat na primernem položaju enostavno rekel, naj bo tako in tako,pa je kilo, kot je hotel. Zdaj mora partija vplivati na vodilne ljudi ne sa tto v državni upravi temveč tudi v industriji,gospodarstvu in lokalnih ^^o^pravah. Toda ti kajpak tudi pripadajo partiji. Namesto okornega IT- sistema centralnega vodenja,ki se je zapletal v lastne napake in ne = sposobnost, so uvedli nekoliko več okretnosti o samoupravo, To drugi štreni pa je to privedlo do novega pojava: mali in veliki oblastniki, ki jih podpira partija, so se razrasli v cesarje vsak na svojem omeje nem področju v podjetjih in komunah. Novi razred se je dobro vsedel in ustalil. Ni vse zlato,kar se sveti Vendar je delavsko samoupravljanje nedvomen napredek,čeprav ni vse zlato,kar titovci pravijo, da. se sveti. Napredek je tudi gospod.a.r= ska preusmeritev,ki se je izvršila v času od zadnjega kongresa. Iz ta kih ali drugačnih razlogov, med katerimi je vsekakor bil pomemben strah pred notranjim nezadovoljstvom, so pričeli na vsa usta govoriti o izboljšanju življenjske ravni in v resnici preusmerjajo proizvodnjo na blago za široko potrošnjo. V kmetijstvu so odkrili,da s silo ne gre naprej, pa so iznašli končno sodelovanje med zadrugami i£uzasebnimi proizvajalci kot rešilno idejo,ki naj poveča proizvodujo zivil in obe nem na lep način pomaga k socialistični preobrazbi na vasi. Kako šele so se spremenile zunanje razmere! Leta 1952. je posve= til Tito eno tretjino peturnega svojega govora slabim odnosom s Sovjet sko zvezo. Kaj vse ni vedel povedati o Stalinu, ki je uslužno izdihnil svojo kosmato dušo naslednjega marca! Kako se je rogal sovjetskemu ba hanju! Kako je obsojal njihovo napadalnost!Kako sramotil njihov impe= rializem,nestrpnost, nadutost in izzivalnost proti ubogi mali Jugosla viji! Tri leta kasneje je na 20.kongresu Komunistične partije Sovjet= •ske zveze v Moskvi tudi Hruščev sekal po Stalinu in titovci so veselo pritrjevali novim sapam v Rusiji, Od Hruščevega obiska Jugoslavije v 1955., a posebno še od 20.kongresa v februarju 1956. dalje se je Sovjeti ja oprala vseh črnih madežev in je postala spet velika 3ovjet= ska zveza. Se zmeraj so titovci silno občutijivi,kadar se jim zdi, da jim v Moksvi ne k»de_dovolj pod nos, a zunanja politika Mo s ve žanje polno odobravanje v Beogradu,kjer Jo proglašajo za miroljubno in ji pripisujejo vse dobre namene. Prav gotovo je, da Tito ne bo imel sla= be besede za Sovjete,ko bo tokrat govoril na kongresu par tije.Verjet= no je vesel, da njegovih besed, na 6.kongresu na pogrevajo v Moskvi. C as beži Od takrat,ko je govoril v Zagrebu, je pač že dolgo. Staramo se, si mora misliti Tito, ko se ozira po tovariših. Prav nič ni pomagalo, da jeprenaredil svoj rojstni dan v Lan mladosti. Leta tečejo. Vrste tovarišev so se razredčile od zadnjega kongresa. Borisa Kidriča je po brala leukemija baš pred petimi leti. Starega M0šo Pijade so odnesli v. grob na državne stroške pred enim letom., a mladi Milovan Djilas ples ni v ječi Sremske Mitroviče. Izguba teh treh je Tita osebno prizade = la. Bili so njegovi najožji sodelavci. Kidrič je upravljal jugoslovansko gospodarstvo vsa: lot,/po vojni in vrzeli,ki je nastala z njegovo smrtjo ne Vukmanovic in še manj Le= skošek nista mogla izpolniti. Danes slave Kidriča kot veleum jugoslo= venskega industrijskega razvoja in mu pripisujejo vse dobre lastnosti - vključno borbo Proti birokratizmu, čeprav je bil Kidrič pri svoji najboljši moči baš v času administrativnega sistema gospodarskega'u = pravljenja. Pij a d e je bil Titov tovariš iz zaporov in kot predsednik skupšči ne zadnja leta sicer ni mnogo delal, a je le veljal za izvedenca v marksizmu in je predstavljal staro gardo,čeprav je bil le dve leti ste reiši od Tita. Smrt_tovarišev Tita opominja,da čas beži in da se tova riši starajo. Ali ni opaziti nekoliko manj vneme v skandiranju "Ti-to -par-tija" in pri ploskanju, ko se Tito ozira po delegatih? Ali niso ti predstavniki vladajočega Pazreda nekoliko vznemirjeni zaradi nedav nega pisma Izvršnega komiteja centralnega komiteja Zvezekomunistov Ju goslnvije? Pač ne. Preveč trdo sede v sedlu. Delavsko samoupravljanje je sicer velika parola sedanjega časa, a vsak ve, da morajo komunisti voditi. Morda vodijo celo z nekam prehudo odločnostjo. Zaverovani sami vase pozabljajo, da ne morejo večni živeti in da morajo skrbeti za nasledstvo . Kako važen ae vodilnim titovcem zdi problem kadrov, kot mu pra.vi= jo, oziroma vprašanje, kdo bo nadomestil stare komuniste, je pokazal Sesti plenum centralnega komiteja v marcu 1956. Stmabolio je tedaj po ročal o problemih delu z mladino in Kardelj je v zaključku posvetil glavno pozornost temu vprašanju. Tito je poudaril, kako so komunisti Po vojni izpustili mladino iz rok. Vojna in junaška dela v narodnoosvobodilni vojni so poč že daleč. Kaže, da se pitanje z nekdanjo par tizansko slavo mladini ne zdi več privlačno. Novi rodovi rastejo v so cializmu inga jemljejo kot naravno stvar. Zato se jim ne ljubi,de bi se zanj borili, so rekli na plenumu. Lahko sklepamo, da se mladini so cializem v uh’ piše, ali pa vsaj da se komunisti tega boje. Zato so tudi letos spet uvedli velike mladinske delavne akcije, da. požive delo Med mladino. S tem v_zvezi je ideološko vprašanje,s katerim, se je bavil že 2. Plenum v juniju 1955. in spet že omenjeni 6.plenum. Komunisti so pa= dali v dve napaki: mislili so, da demokratizacija v Jugoslaviji pome= ni, da se bo.socialistična zavest razvijala sama od sebe.s socialistlč nimi oblikami; druai pa so mislili,- da je "demokratizem" le krinka.Za to so na 6.plenumu stopili korak nazaj, kar se organizacije tiče.Uved ii so spet partijske aktive v nekaterih ustanovah,ki so bili ukinjeni Po zagrebškem kongresu. _ Tako se partija vrti med premalo demokracije in preveč in tudi ljubljanski kongres se bo moral pomuditi pri tem vpa. sanju. Težko ^e pač: na eni strani je vzgled Madžarske,ki kaže,kaj se lahko zgodi, če je režim preoster., na drugi strani pa spet Madžarska kaze, kako bi odneslo komuniste,če. bi preveč popustili. Komunistične_milos tljive Milovan Djilas je padel kot žrtev tega problema. Tito si ne bo mo gel pomagati, da se ne bi spomnil na stareaa prijatelja,ki zdaj ples= ni v ječi Sremske Mitroviče. Od vseh plenumov centralnega komiteja po zadnjem kongresu je bil tretji v januarju 1954. najbolj dramatičen in nnli so mu najširšo poznanost. Na tistem sestanku so se vrstili težki kanoni jugoslovanskega komunizma in drug za drugim bruhali ogenj na Ljilasa. Naj bi pisal svoje zapletene članke v Borbi! Naj bi°kuhal svo De abstraktne misli - titovce to ne bi posebno zadelo. Razprava bi iz Pustila, nekoliko pare,kar bi bilo dobro in prav. Toda ko se je obregnil ob same rdeče veličine, ko se je zaletel v Privilegije vodečega razreda, je bilo dovolj in preveč. Lahko si mi = slimo, kako so se razburile komunistične milostljive,Inko so podžiga= re svoje boljše polovice in kako so se ti soprogi čutili ogroženi v tistem, kar jim je najljubše: položaju in oblasti. Djilas sna se je zgrozil, ko je videl, kaj je povzročil. Skesano je na plenumu izrazil samokritiko, kajti pripadnost partiji, tistemu nekdaj revolucionarne= mu krožku ljudi, je bila močnejša, kot prepričanje. A le za nekaj ča= a. Prepričanje je.gnalo Djilasa, da je prelomil s partijo in da je znova m znova bičal napake. Končno ga je prignalo v ječo. v kongresu v Ljubljani bodo motrile Tita vrste delegatov razred ^•enega, starajočega se vladajočega razreda. Manjka mu mladih 3 i 1, ml a d ega duha, revolucionarnega za = £ o n a. Drži se v sedlu, ker se krčevito oklepa dosežene oblasti, ki Sa je omamila in skorumpirala. Res, marsikaj se je spremenilo, odk^r 3e Moskva pred dvajsetimi leti postavila Tita za sekretarja Komunistič he partije Jugoslavije! * H O L A P ROPAHANDA* I?ek Idrijčan,ki je med vojno poskusil menda vse vojske,kor se jih De klatilo po Sloveniji, se je pri tem nalezel zdravega nezaupanja do -LzDev različnih voditeljev, v uniformah ali brez uniforme, ušivih ali ^e. "Hola .propahanda", je bil njegov priljubljen izraz. To nam priha^ Da na misel, ko beremo pismo izvršnega komiteja centralnega komiteja ^veze komunistov Jugoslavije. Kardelj sam je izjavil 6.aprila v Beogra du na mestni partijski konferenci, da je bilo to pismo namenjeno " za Politično-propagaden učinek na najširše ljudske mase", v Nismo samo je presenetljivo po tem, da ni bilo nič posebnega. Za= °enja se z običajnim pustim naštevanjem uspehov,ki jim sledi nekaj me= glencrrp grajanja napak. Obsodilo je partijce in celo vodilne člane zaradi nepravilnosti v povledu plač, pogostih potovanj v inozemstvo, rabo luksuznih uvoženih avtomobilov za zasebne potrebe itd. Istim je očitalo oportunizem in ^etnaacoško ponašanje ter intrigantetvo, pa jim tudi zamerilo, da so se v važnih političnih vprašanjih izkazali kot neodgovorni in da niso bili dovolj enotni s partijo. Nekako tako si torej Kardelj predstavlja pod propagando v svojih suhih,preciznih,neprožnih možganih.1 o drugi strani pa k'že to pismo, da se komunistom zdi potrebno,skrbeti za volilno propagando.Očividno so skušali napraviti propagando kar se da vabijivo.Najbolj vabljivo za ljudi pa ni bilo nič druaega kot kritika "novega razreda”,kritika komunistov in vseh višjih zaradi njihovega "oddaljevanja od mas".Ce= lo Kardelj in ostali na vrhovih torej nedvomno čutijo,da je taka kri tika ljudem najbolj všeč. Radi verjamemo. ZGODOVINA Z današnjo številko zaključujemo razpravo g.P.Rrj^vca.Dozdeva se nam,da utegne to delo povzročiti dokaj zamere in vroče krvi,pa tudi protiargumentov,ker pač obravnava novejšo dobo,ki jo je zaradi neka terih živih aktivnih prič še moč obravnavati sporno,čeprav manjka pisanih spominov in so mnogi arhivi še nedostopni. Kljub temu pa no= si ta^razprava^ to pomembno značilnost,da znova in znova odkriva in zavrača bajke,češ da so samo Srbi krivi jugoslovanske nesreče.V tem je g.Erjavec močan,pa čeprav bodo leteli nanj očitki,da "kdor ponižu je se sam, podlaga je tujčevi peti",kajti on očividno sprejema nauk prof.Barraclougha,da "naj zgodovinar potroši polovico svojega časa za odstranjevanje mi tov,ki ovirajo naše poznavanje preteklosti1.1 In še e na točka j e,ki jo kaže zapomniti in ki jo je pred leti poudaril "Man ehester Guardian", češ da "iz slabih zgodovinarjev nastanejo slabi pc litiki", ker se predajajo utvaram in predsodkom iz minulosti,na podla gi cesar se potem odločajo za temu odgovarjajočo politiko v bodočno= sti. Na osnovi tega je torej logičen zaključek, da more način pisanja ali sprejemanja zgodovine vsaj delno odločiti,kako se bo zgodovina ustvarjala. * P I SMO* Januarja se je v Londonu pojavil nov slovenski dvomesečnik,ki si je prevzel ime po nekdanjem "Lismu" župnika g.Kuns tl ja,.čcprav menda ne gre za kontinuiteto. "Pismo" izdaja Slovenska pisarna,ki jo zdaj vo di g.P.Sekolec.Dvomimo pa,da je zgolj slučaj,da je vodstvo pisarne, uredništvo lista in zaupništvo Slovenske ljudske stranke (čo že odšte jemo predsedstvo 'Slovenskega društva") v istih rokah,kar bi tudi po = trdil izbor člankov,m kar je opozoril neki dopisnik v današnjem Kli= cu Triglava. - Novo "PISMO" si je zadalo nalogo, "posredovati sloven= skemu življu v Britaniji in zahodni Evropi izbrane članice in novice,ob javljene v slovenskih emigrantskih in tujih listih",dasi utegne obiav Ijati tudi kakšne izvirne članke. V tem smislu vsekakor novi list pozdravljamo,zlasti če bo zadano si nalogo tudi res vsestransko izpolnjeval, ker utegne tam "obvešča = vnlni bilten" biti marsikomu dobrodošel. vKlic Triglava take naloge ni mogel opravija ti,ker se je kar le mogoče izogibal ponatiskovanja in je v prvi vrsti skrbel Z' izvirna poročila, za podpisane članke in preko "javnega mnenja" in "pisem ured niku" za široko izmenjavo mnenj o vseh mogočih vprašanjih.S im pa je redno v svojih uvodnikih povedal svoje mnenje. Po drugi strani smo pa morda kdaj želi zamero, da nismo vsestransko objavljali gotovih emieimt skih političnih resolucij ali govorov ter nas topov.Naj pojasnimo,da smo to redoma storili,kad ar nam je to bilo dostavljeno neposredno in istočasno kot drugim listom,enako kot tudi poročila o raznih nastopih, kamor nismo mogli poslati svojega dopisnika. Nikakor pa nismo bili pri pr'vi j eni in tudi v bodoče ne bomo voljni take zadeve p on «a tisk o ve ti iz strankarskega ali drugega časopisja, potem ko so žo veo ali manj bili poročeni dogodki časovno zapozneli. Tu in tam smo jih le komentirali, kadar so se nam zdeli vredni ali potrebni tega. UREDNIŠTVO. D I P K A l ENIM KONJEM Porodilo o jugoslovanskih volitvah Tito in Hruščev se ohjernata 'in široko režita Eisenhower ju^ Dullesu in Mactnillanu, ki zaskrbljeno pregledujejo rezultate anket in nadomest nih volitev. "Umetnost je v tem," se posmehujete, "đa nikomur ne dovo= liš voliti proti." Tako brije norce iz sovjetskih in jugoslovanskih vo litev znani angleški karikaturist David Low v "Manchester Guardianu". ^.Sovjetski zvezi so imeli volitve en teden pred jugoslovanskimi,ki so Dile 23.marca. D0segli so pričakovane 99$ rezultate. V Jugoslaviji se niso tako dobro odrezali: oddanih glasov je bilo le 94$ od preko'enajst milijonov volivcev; od teh je bilo 3.3$ neveljavnih glasov in 96.7 $ za kandidate. ^ _ Žaba torej ni tako daleč skočila,kot je pričakoval uvodnik "Klica iriglava". 90$ udeležba na volitvah pač nima političnega pomena.Edino, k^r številke povedo, je morda splošno zadovoljivo zdravstveno stanje Prebivalstva ali pa, kakšni korenjaki so naši ljudje,da kljub slabemu vremenu gredo no volitve zavoljo ljubega miru. A volilna komisija Soči alistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je ugotovila, da je bilo zanimanje za volitve veliko in zadovoljivo. Poudarjala je, da se je od volitev leta 1953. dvignil odstotek oddanih glasov od 89.4 na 94 ,med= tem ko je odstotek neveljavnih glasov padel od 4.3$ na 3.3$. Napredova nje od občinskih volitev lanske jeseni je še bolj pomembno,saj kaže ce ■Uh 10$. To se pravi, da so preko zime vendar uspeli spraviti volilne spiske nekoliko bolj v r-d. Jeseni so se pritoževali, da so bili spiski v grdem neredu, tako da mnogi niso mogli glasovati, ker niso bili na seznamih, drugi pa. ne, ker s.o bili že v grobu. Vendar je čudno,kaj so vendar delali z listki, da je bilo toliko neveljavnih glasov. Izjavljali so, da je celo katoliška duhovščina šla na volitve in da ni bilo^poskusov ne-socialističnih kandidatov. Torej so neveljavni glasovi pač le znak čudnega nereda. Posebno čudno je to Pni volitvah v svete proizvajalcev. Te so volili občinski in okrajni sveti proizvajal cev,ki so bili izvoljeni jeseni. Kaj celo teh izbranih delegatov niso naučili brati in pisati, tako da ne bi pridili glasov = Ali pa celo ti kandidati niso bili zadovoljni s kandid.-ti,ki so Uh preje sami izbrali iz svojih vrst po zelo zapletenem postopku. Čudno je tudi, da se titovcem,kakor tudi »Sovjetom, sp].oh še zdi vredno iti volitve in polagati daritve na oltar Demokracije, čeprav ni 30 ni* bolj vredne kot Kajnov« daritev. Kakorkoli že ie, za Slovenilo so objavili tele rezultate: Slovenski poslanci v Zvezni 1judski skupščini . , (Volilnemu okraju sledi ime prejšnjega poslanca v oklepaju,odstotek Udeležbe na volitvah, ime novega poslanca in odstotek glasov za k«ndi= arita od celotnega števila oddanih glasov.) Murska Sobota (Ivan Šiftar) 94.4$, Ormož (Miha Marinko) 91 $, Ljutomer (Ivan Kreft) 93.4$, Drugi kandidat Ptuj (Jože Potrč) 91.2$, Maribor-Sentilj (Prane Simonič)95.5$, " - Slov.Bistricfi(Maks Šnuderl) 93.9$, " - Ruše (Miloš Ledinek) 94.8$, Slovenj Gr«dec(Pavle Z«vcar) 89 $, Soštani (Viktor Avbelj) 96.2$, Celje (Prane Leskošek) 95.7$, Šentjur pri Celju( Helena Borovšk)91 $, L jubl jana-Vrhnika( Andrej Petelin) 94.7$, Ljubijana-Litija (Tomo Brejc) 97.2$, Drugi kandidat Ljubljana-Kamnik( Vida Tomšič) 94.8$, L jubl jana-Center (Edvard Kardelj) 98 $, Ljubljana-Kočevje (nov okraj) 93.2$, Janez Hribar: 93.9 $ Jože Potrč: 92 $ Ivan Kreft: 61.5 $ Tone Truden: 29.9 $ Zoran Polič: 89.7 $ Marija Vilfan: 94.9 $ Maks Snuderl: 92.6 $ Prane Rant: 93.7 $ Miloš Ledinek: 84.8 $ Prane Simonič: 97.3 $ Milena Korže: 96.3 $ Sergej Kraigher 96.7 $ Andrej ietolin:93.2 $ Zima Vrščaj: 55.8 $ Em Tomičevio-Ž agar 37.1 $ Jmez Stanovnik: 91.4 $ Edvard Kardel j:95.1 $ Josip Vidmar: 93.6 $ Črnomelj (Anton Fajfar) Novo mesto (Jože Levstik) Krško ( Živko B^rnot ) TrLovlje(Lidija Sentjuro) Jesenice (Franc Ferovšek) Kranj (Boris Ziherl) Postojna (Ivan Regent) Koper (nov okraj) Gorica (Franc Bevk) Tolmin (Jaka AvšiS) 93 95.2%, 91 %, 91.2%, 95.5%, 91.1%, 96.8%, 99 %, 96 %o, 95.7% Vinko Hafner: Boris Ziherl: Albin Duj c: Marijan Brecelj: Karmel Budihna: Aleš Bebler : Lidija Sentjurc: Niko Belopavlovič: Jože Borštnar: Martin Gosak: 97.3 % 96.9 % 80.7 % 96.2 % 91.5 % 91.3 % 95.6 % 91.6 % 91.6 % '94.6 % V Sloveniji je 980.000 volivcev volilo 26 poslancev za zvezno Ijad sko skupščino namesto prejšnjih 24. Od zadnjih volitev novembra 1953. so dokaj preuredili volilne okraje. Zato ni mogoče točno primerjati prejšnjih poslanskih sedežev s sedanjimi. Jeseniški okraj se je leta 1953» recimo imenoval radovljiški;, čeprav se ne bi rad zameril kakemu radovljiškemu bralcu, tega dejstva na listi nisem omenil. Razkošje dveh kandidatov so se v Sloveniji privoščili v dveh okra jih in v obeh je "ljubljanski" kandidat potolkel krajevnega. V vseh dr žavi je bilo šest takih primerov. Za 301 poslanski sedež se je potego= valo 307 kandidatov. Od teh so bili trije na Hrvatskem in eden v Drva= ru v Bosni. Tudi v starem partizanskem mestu je sarajevski kandidat po tolkel krajevnega. Macedonci, ki so se leta 1953. odlikovali po preveč doslovnem pojmovanju demokracije in so v nekaterih okrajih imeli celo po tri kandidate, so se v dobrih štirih letih naučili, kako in kaj in so se strogo držali načela, da ljudstvo voli le enega kandidata. V.Sloveniji je bilo le 9 poslancev ponovno izvoljenih,tako da se titovci bahajo, kako so volitve demokratične in kako ljudstvo izbira kandidate po svoji volji. Od teh je 6 poslancev obdržalo svoje prejšnje sedeže in 3 so se preselili v nove okraje. Na videz je ljudska volja odnesla take živine kot Marinka in Leskoška ter Vido Tomšič,Avblja in Fajfarja. Toda slovenska ljudska skupščina je poslala v zvezno skupšči no še 10 poslancev,ki jo bodo tudi zastopali v svetu narodnos ti,TGh 10 je: Marinko, Leskošek, Vida Tomšič, Avb elj,Fajfar, B0ris Kraigher,Ma = ček, Majhen, Olga Vrabič, in Dermaštja,ljubijanski župan. Tako se vidi, da so v resnici le nekolikovzamenj ali stolčke.Bernot je šel. v svet proizvajalcev zvezne skupščine, Žavcar je postal predsed nik republiškega sveta slovenske skupščine. Tako je poskrbljeno za ve= čino "odžaganih" poslancev. A kaj bo z Regentom, Bevkom, Avšičem,Fe= rovškom in Brejcem, bomo še videli. Šiftar in Borovšak str, bila dokaj nepoznana in se ne pojavljata v nobenem centralnem komiteju,kot se si= cer vsi gornji. N0vi izvoljenci ljudstva so tudi dokaj stare pojave.Janez Hribar se je preselil v zvezni svet iz sveta proizvajalcev,a Dolič,Vidmar,Bre cel j in Borštnar iz sveta narodnosti. Rant, Dujc, Budihna in Hafner so bili povišani iz slovenske republiške skupščine. Prva dva st- tudi čla na CK Socialistične zveze Sloveni j e,tako da ne bo pomote,kdo napreduje. Imamo pa: tudi nekaj čisto novih poslancev. Sermej Kraigher,direk= tor Zavoda za ekonomsko planiranje, se je poslužil nedavne uredbe,ki o mogoča poslancem, da so državni sekretarji, Marija Vilfan,žena Titovega glavnega, tajnika, je zaslužila ljudsko zaupanje kot tajnik komisije za stike z inozemstvom pri Socialistični zvezi in s svojim znanjem zapad= nih jezikov. Ta kakor tudi Milena Korže sta Članici CK Zveze ženskih društev. Zima Vrščaj, urednik ‘Cicibana" in podpredsednik Slovenske iz= seljenske matice, je član Glavnega odbora Socialistične zveze Sloveni= je. Stanovnik pa bo lahko še nekoliko bolj domišljav in sam s sabo za= dovoljen; ta primer mladeniča z dobrimi komolci se je preko svetnika stalne jugoslovanske misije pri Združenih narodih v New Y0rku povzpel do namestnika direktorja Zavoda za mednarodno politiko in ekonomijo in se šteje za izvedenca v gospodarskih vprašanjih kapitalističnih dežel. Jugosl.vlada je prepovedala grad= Formalno je bila zaključena ame= njo luksuznih stanovanj,ki so jihre riška'vojaška pomoč Jugoslaviji,ki doma dobivali ravnatelji gospodar = je dosegla 750 milijonov dolarjev, skih ustanov in visoki uradniki. ( ds) NARODNA DRŽAVA - VELIKA REALNOST Na Zgornjem Avstrijskem pravijo: Gris hatzen (heizen = netiti, kuriti). To pomeni: kres kuriti. Nekoč so živeli na Zg.Avstrijskem Slovenci. Koroški in drugi alpski Nemci imajo besedo: Jause, jausnen. Jause pride od slovenske besede: južina, južinati; to je opoldne jesti, ko je sonce na jugu. Po vseh vzhodnih Alpah so živeli Slovenci. Blatnemu jezeru na Ogrskem so dali Slovenci ime. Nemci so iz tega naredili: Plattensee, Ogri pa: Balatom. Vse polno slovenskih besed imajo Ogri. Grešnjam pravijo: cztu popustilo in si n.pr. režimska verska komisija zdaj prizadeva, da J^obna in lokalna sporna vprašanja prouči in reši,kadar se cerkvene o= Dlasti pritožijo. Odobreni so. bili tudi zneski.zn državno kritje stroš pri nekaterih cerkvenih stavbah. Nemoteno so se lotos tudi vršile “Irmo,celo v krajih,ki so nekdaj veljali za partizanske trdnjavo. Za Vf'liko noč pn je oblast spot dovolila blagoslavljanje jedil izven Oork.venih poslopij. hLlC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska l-ravda1.' Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od iz vršnega odbora. - Naročnina za list znaša v Vel .Britaniji L 1.4.0 na le odnosno 6/- na četrt leta, v S0verni Ameriki pa $ 3.50 za navadno in ^ 7.00 za letalsko dostavo,drugod pa odgovarjajoča protivrednost. NAŠ NASLOV: BM/TRIGLAV- LONDON - W.C-I. RAZGLEDI MAŠA REČ,; časopis mlade demokratske srbske emigracije ne Izhaja več kake 4 mesece. Vzrok temu je verjetno pomanjkanje materialnih sredstev za njegovo Izdajanje. Vprašanje je, ali bo MASA REG prebrodila to^krlzp In ponovno začela Izhajati. Problem, pred katerim se je znašla MAŠA REŠ je v bi/'stvu problem demokratskih časopisov v emigraciji. Število rteh časopisov je vedno bilo majhno, pa se Izguba četudi samo enega . zelo občuti. Kaj je temu vzrokZ^aj. [časopisi, ki jih Izdajajo totalitarne skupine, uspevajo In se krepe, a oni, ki jih Izdajajo demokratske skupine počasi Izginjajo? Ali je vzrok temu dejstvo, da je število demokratskih emigrantov vedno bilo zelo majhno, pa so zato tudi sredstva za Izdajanje časopisov zelo skromna? TotalItarcl, monarhisti In nacionalisti, ravnogorcl In četniki Itd tvorijo ogromno večino v srbski emigraciji. Politično so zaostali, nesposobni da kritično mislijo In ocenjujejo dogodke In obsojeni, da bodo večne ovčice raznim demagošklm pastirjem. Od take vrste ljudi nedemokratske skupine dobljajc zadostna materijalna sredstva za časopise, ki pišejo ono kar nedemokratska emigracija želi čltatl - vsebina teh časopisov postaja opij politično nezrele emigrantske množice. Srbi v emigraciji poskušajo danes ustvariti nekako predstavništvo, a niso sposobni, da omogočijo Izdajanje enega od maloštevilnih, toda vsekakor najboljšega demokratskega časopisa v srbski emigraciji! Upati je, da bo MASA REG prebrodila sedanjo krizo; da bo našla zadostna materialna sredstva, a Istočasno, da bo med svoje sodelovalce pripravljena sprejeti tudi nove ljudi, namesto, da se omeji na malo število stalnih sodelovalcev. Do gotove manjše mere so za sedanjo krizo časopisa MAŠA REG odgovorni tudi njeni Izdajatelji In uredniki. USTAŠKI ZLOGIMEC: Ze nekaj let se vodi gonja v srbski In hr~ vatskl emigraciji o vprašanju predaje Titu ustaškega zločinca Andrlje Artukovlča. Ta se nahaja v Združenih Državah Amerike In Tito zahteva njegovo Izročitev, da bi mu komunistična sodišča Jugoslavije sodila kot vojnemu zločincu. Hrvati (ne samo ustaši) se trudijo, da do te Izročitve ne pride,z obrazložitvijo, da Tito nima pravice, da mu sodi,čeprav je Artukovlč vojni zločinec. Mnogi ameriški In kanadski Srbi pa delajo z vsemi močmi, da se Artukovlč preda Titu, da mu Tito sodi. Med temi Srbi jih je večina, ki se s ponosom nazlvajo antl-komunlstl; to je: v vseh vprašanjih razen glede ustaše Artukovlča so nasprotniki Titu. V zvezi s tem prinaša zboraškl časopis ISKRA članek enega svojih čltate-Ijev, v katerem ta obsoja gornje zadržanje Srbov. Kako to, se vpraša on, da vi priznate Titu pravico, da sodi Artukovlča, a ste kratili pravico Titu, da sodi Mihailoviča. Pisec se čudi tej "dvoumni morall", čeprav ni pravično, da meče Mihailoviča In Artukovlča v Isti koš. Artukovlč spada kot Medič, Ljotlč, Mušlckl, Pavelič, Rupnik Itd. - po anglo-amerlškem pojmovanju - v Isti koš z Görlngom, Rlbentroppom, Melssnerjem. Neubacher-jem Itd., ki so bili v pretekli vojni sovražniki Anglo-Amerlkancev. Kot so takoj po vojni Anglo-Amerlkancl predali Titu nemškega generala Melss-nerja, Neubacherja Itd. Istotako bi danes ZDA morale predati Artukovlča Titu, ker so številni dokazi, da je Artukovlč vojni zločinec. Ali to pomeni, da ga je treba predati? Me, ker zločinec Artukovlč ne bo Imel "falr" sojenja. POLITIČNI HISTORIZEM: Politična zgodovina, resno, nepristran- sko In znanstveno pisana, je neprecenljivo koristna» Ko pa se zgodovina piše pristransko, pseudoznanstveno In s ciljem, da se moralno podpre po-edlne totalitarne Ideologije, potem je rezultat tega politični hlstorl-zem, v katerem je polpo vsega razen rasnlce» Politični hlstorlzem obstoja pri vseh narodih. Šolski učbeniki so v vsakem narodu več ali manj sestavljeni tako, da svoj narod predstavijo v naj lepših barvah, a vse ostale v naj slabših. A to je ogromno zlo, neopros^lv zločin tako napram svojemu narodu kakor tudi napram človeštvu sploh. Včasih, kot na primer v Franclji, povzroča politični hlstorlzem razdor med narodom. Katoliške šole, na primor, uče v glavnem, da je francoska revolucija bila zločin ! medtem ko nokatoltdc smatrajo francosko re-Voluctjo kot velik m krasen dogodek v borbi za svobodo,enakost In brat- 7mn „ E^^-gracijc so sovoda plodna tla za razvoj polttlčnopa histort-stl" florhnw ^udl v 8otovl merl naklonjeni temu, predvsem separatt- taki SdialjelodnrSsnt^kldf^MiStS^^lh r0S preläo-*° vse so uuuciLje OO resnice, da pišejo politieno-zgodovlnske fantazlie Pv^ dva najnovejsa prtmera: obadva sta univerzitetno Izobražena moža Srb ?a-^tMj^l1kKs?brVad™e(S‘Js??r) BUK Pa S°PraV - oko^razllkuje-ko opazi tudt'latk, za’to™l polsen pslhtatSf skupn°8a- SllSn°st ^ S'kosU? yjo prekiniti (presollunprobT?alstTO ltd'Hn'pravU^Col^čfbr ^ gkof^ž^ SaSHrsSj^ss ‘llTOoUdl naKekultumojritt,’nIjSŽolf«vjaIkianI?odtB?roperHrVa?l" P0V°S granlh’do^azo^ da^ä’Jugo^l^vS^Äneb^^ ^ I^trohnl, da v sklopu Jugoslavije ml Izginjamo...” CoIp VnffS? t,? statftff?^',• jG V gornJem duhu ln dr.Kostlć navaja noštovllnoJ "dokaz-'»01 ^ statistiko ln Podobno kjer vse Hrvate po vrstCuacTv ts?l koS z Sitašl 2 oknu rn Df“StJ?Pan 5UC JG napisal m Izdal v Münchenu 1.1957 brošuro ^?s?ei’" F° aS-l°V«?! lKarakterlstlko In usode 'Dušanovih naro5?V- ,^znacajke i sudbma Dušanovih Carstva - Prllo^ unoznavanhi dr*Buč iačnegSrimdIl inllD?etokl V J ',zsodovlnsko~PoUtlčnl razpravi" In j k. ^ . J1 ^ preteklosti, ter navaja raznovrstne vire v žo- stojnost onipreteklosti razloži sedanjosti' Dr.Buč pobljaVerodo-ojnost pnih zgodnjih zgodovinarjev, ki so trdili, da so so Srbi noia- B.iv PrGd dvanaJstim stoletjem, ali pa, da so todaAje razne državico na 0menj5jobka? v^^ldV^rvat^^ °n naVaiaKk0t Verodostojne one pisce, ki dokaze" ^o mPi d na skodG Srbom. Tako Ima on "nolzpobltnc da je meja med Srbi In Hrvati roka Drina. Vsaka zsht-nvi slavi^GmiPr°k0 PrLnG nl drugega kot srbski Imperializem. Prva Ju^o-" ko? iia jGrGZuLtat srbskega Imperializma, "Dušanovo Carstvo", ravnot^ko M produktaretip^feCS"srbskpSnbOVi' i-nJ ^h(?vt(^mper^J al tzem, j e vVellkl me° svetl iva ^ st f svetosavj a", s katerim je srbski svetnik "srhLf T d ^ j^G^Gski okvir srbskemu Imperializmu. Zato naziva dr.Buč ‘'komuni1 5^ki( ustvaril današnjo komunistično Jugoslavijo SlaST1 S fy®tOSa^JTe * Iz P°Polnoma drugih razlogov dr.Buč nehote sen bs?nif df,*Kosttcem: Keukrotljtvl vzhodnjaški fanatizem In bolna £ra~ sfeäil7f ,f tujo zemljo ne uvidi, da je za srbstvo bUa nSjveäJa ne-Prek^nk? Je ^azBlrUo SV0J° obtast na njemu tuja In nasnrotna nodrnčia ta50gurdee;t™VemJStDOSreda-1918- V "A80^ ^ajvSčj ^SSre^jl:J" ^tpongovno v^p^k^Uv^ole3 dem^^^jl? ZltWlS :StrUaai ■p -~IN3 Pod naslovom "V borbi za svobodo" (in the khiY°81 f°r FreGd^n) je februarja tega leta Izšla Iz tiska v New Yorku llG^Ia0dzlvlDrl razni'h^n, J Ta knJlga bo brez dvoma Izzvala razll- v r ?azlV prL ra,Z^h krogih^ pa bo zanunlvo brati tudi kritiko o ni el Ul bmžuramtVSrSr= - č2soPisth. T!- spomini, skupaj z mnogimi prejšnjl-'•JenlSSmTi «l^Stse Cvetkoviča, tn raznimi spisi v emlg?antskom, Iz®-sllkn a® eS • tlsku> nudijo danes že v veliki meri bolj popolno '•ko dogodkov Uk pred vstopom Jugoslavije v vojno, S tem da sS spomini tiskani v angleščini, se verjetno želi, da služijo kot propagandno sredstvo za "svobodo Hrvatske". Vendar se je bati, da bodo pri demokrstako razpoloženih Ijudohna Zapadu dosegli ravno nasprotno. Dr.Mačldu se mora priznati hrabrost, ker se iz knjige lahko zaključi, da je njegova krivda, da je prišlo do Paveličevc NDH ravnotako velika, kot krivda kralja Aleksandra in kneza Pavla. Demokratsko razpoloženi ljudje na Zapadu ne bodo mogli razumeti, a še manj odobriti, .razgovore dr..Mačka, takozvanega demokratskega predstavnika hrvatskega naroda, z diktatorjem knezom Pavlom. Brez dvoma se je dr.Maček nahajal pred veliko dilemo: ali bo na čelu jugoslovanske demokratske opozicije proti diktaturi kralja Aleksandra, a kasneje kneza Pavla, ali pa na čelu hrvatskega naroda. Ta druga pot se je izkazala lažja, izglodala je mogoče boljša in koristnejša za Hrvate, medtem ko j e ona prva bila dosti težja, nejasna tudi mnogim Hrvatom, a jo bila edino koristna ravno za Hrvate. B.Simonič PISMA UREDNIKU Dr.VLADKO MAÖEK: G.urednik! V svoji razpravi (KT 226,str.15 .)trdi g Kr j~ay e c, d a je drTMao ek "izdal svoj sporazum z edino legitimiranimi pred stavitelji Srbov",ki ga je sklenil- leta 1937.v Parkašiou,ker da je le= -a 1939.sklenil znani sporazum z Lragišo Cvetkovičem. Čeprav zastopa g Erjavec pri tem oboe mišijenje,kaže,da je netočno. V nedavno objavlje= ni knjigi dr.Mačka ("In the Struggle for Preedom") so tedanji dogodki zakole popisani (v povzetku): Ko je Cvetkovič obiskal Mačka,da bi za = cel z njim razgovore glede sporazuma,mu je Maček dejal, da ne bi bilo fair,če^bi sporazum oklepni brez srbske opozicije.Tako so bili razgovo ri odloženi za deset dni,da je mogel dr.Košutič potovati v Beograd in predložiti srbskim političnim prvakom dva postopka,med katerima naj po tem odločijo: l)da prepuste knezu Pavlu,da zastopa srbske koristi, ali 2,da najprej oni razgovarja jo z dr.Mačkom in dosežejo najprej z njim sporazum,nakar bi ga dr.Maček sklenil s knezom in Cvetkovičem "v imenu Udružene opozicije",olje šef je bil. Srbi so odbili oba predloga.Ko so ka sneje razgovori med Mačkom in Cvetkovičem zašli na slepi tir,so to hoteii izkoristiti Samostojni demokrati,ki so sodelovali s HSS v "Se = Ijaoki demokratski koaliciji",da bi ob dvanajsti uri pripravili srbske Politike k pameti. Ko je potem Sava Kosanovič privedel v K-uPinec Mila= na^GrolQ( Demokrata),se ta v đveurnem razgovoru ni dotaknil niti ene od ločilne točke,pač pa se je omejil na frazarjenje.Ker tako dr.Maček ni uspel s srbskimi opozicionalci,ki so očividno bežali prod sporazumom, in ker je tudi dobil iz Ženeve od dr.Krnjeviča sporočilo,da je svetov= na vojna pred durmi,se je odločil,da na prih,s es tanku s Cvetkovičem po pusti in^brez nadalnj ega sklene sporazum,češ da ga bo kasneje itak še • ! vedno moč^revidirati. - Če to dr.Mačkova verzija drži,potom ni govora o kakem "izdajstvu".Mogoče je razpravljati edino le o tem,če je bilo Mankova poteza sklepanja sporazuma s knezom politično dalokovidna ali modro,čeprav ob tem ne bo težko predpostavljati,da je dr.Maček postopal v dobri veri in želji,da bi koristil svojemu narodu in pripooiogel k po= stopni konsolidaciji skupne države. F. K ONKUR EN CA ! 1 KLICU "? - G.uredniki Čeprav som izven Evrope,so mi ven= dar poslali oasopis "Pismo",ki ga izdaja "Slovenska pisarna" v Londonu, urejuje pa njen šef g.E.Sekolec,ki je obenem menda tudi zaüpnik Slov. ljudske stranke v Angliji. Moj prvi vtis je bil,da gre za nov list te stranko,ki naj bi delal konkurenco "Klicu Triglava". "Pismo" namreč prc cej obširno ponatiskuje govore is članka iz časopisja SLS ali vsaj bli zu njej. Zanima mo,če bo a tako vnemo ponatisnilo tudi kdaj kak članek is "Klica",kar pogosto delajo časopisi ob mejah in v emigraciji. Kakšno jo Vaše stališče do tega obnovljenega "Pisma",ki ga je že prod leti iz= dajal č.g.Kunstelj? _0_ ZA ROGE: G o urednikV glasilu Srbske patriarhije jo bil objavljen članek njihovega.zgodovinarja Stranjnkoviča o prvem hrvatsko-arbskem sporazumu iz 60-ih let minulega stoletja o "federativni jugoslovanski državi".Izdelali so ga štrosmajerjevci in Srbijanci in v bistvu potrjuje tezo g.V.Vilderja,ki jo je prikazal v svojem "Biku za roge". -v. Ka naslednjih straneh sledi z akl ju c ek i.Tazfb rTE^gTTijSRTATČTf--- --------------------------- HIZ BOJEV ZA SLOVENSKO AVTONOMIJO" Reznejitev države po oisto etnionih principih je zto krat ko in tnalo neizvedljiva, zato je tudi smešno sploh razpravljati' o kaki slovenski Mdržavi", hrvatski "državi" in srbski "drž aviV ki naj bi se potem povezale v Jugoslavijo kot višjo državno tvx bo, n,pr. zvezno državo. Treba je torej kombinirati etnični in zgodovinsko-teritorialni princip, iz česar p« potem že jasno re zultira. Bosna-Herceaovina kot samostojna politična edin,ica. Ker sem razpravljal o tej že ob druati priliki (glej članek "Meja na Drini"), ni potrebno, da bi govoril o njej še na tem mestu. Le to naj ponovno poudarim, da je brez samostojnega obstoja te kakršna koli uspešna rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja sploh nemogoča in nemogoč sploh vsak r^z^ovor s Hrvati, dokler postav 1j a j o megalomanske imperialistične zahteve po Bosni-Hercegovini do katere nimajo sploh nobene pravice (to je priznal že celo sam dr.Mač ek). Na podlagi teh ugotovitev moremo priti potem le do zaključ ka, de more biti Jugoslavija razdeljena na Slovenijo, Hrvatsko (a seveda, ne v historičnem temveč v etničnem smislu) ,Bosno-Her= cegovino in Srbijo, dočim naj bi Makedonija o svojem bodočem po loža ju odločale sama. E er je Črna gora etnično izključno srbska pokrajina, Vojvodina pa po absolutni večini ( tu živi 53^ Srbov, ostalih 47$ pa tvorijo drobci 14 drugih narodnosti), jo samo po sebi umevno, da nimamo Slovenci in Hrvatje nobene pravice meša= ti se v ureditev njiju odnosov s Srbijo, enako, kakor naj bi tu di Dalmatinci še sami odločali o njihovem razmerju s Hrvatsko. Jako verjetno je, da bi nobena zadovoljiva rešitev no mogla biti daleč od sedanje Titove, le tu in tam bi bile najbrž potrebne kake korekture (n.pr. ob sedanji bosensko-hrvatski meji iz edniČ nih razlogov) in verjetno je, da bi bilo ponekod težko prezreti še imperativne gospodarske vidike (n.pr. izhod Bosne-Hnrcegovi= ne na morje). Ker moramo že a priori izločiti vsak nacionalno imperialistični šovinizem, so vsaj objektivni obrisi politične razdelitve države dokaj jasni in pri količkaj dobre volje ne mo re nastati nobenih težav tudi glede podrobnosti, kajti v vseh spornih primerih naj bi. odločalo izključno le neposredno priza= deto prebivalstvo samo, ne p« nestrpni politikanti. Dodati bi bilo potrebno le še to, da morajo imeti take edinice državnoprar ni in ne le administrativni značaj. Najtežji bo pa seveda problem odnese v posameznih politič= nih edinic do skupnosti, to je do države. V tem pogledu doživ = Ijamo danes prave licitacije v demagogiji. Kako naj bi se te e= dinice nazivale, je za resnega človeka seveda čisto brozpomemb no. Močno centralistična Avstrija je bila razdeljena na kralje= stva, nadvojvodine, kneževine itd.,podobno tudi Nemčija, U.S.A. so sestavljene iz 49 "držav", enako Brazilija, drugod imamo pro vince (n.pr,v Kanadi), Švica, ima "kantone", Tito je uvedel "re= publike" itd. Gre za vsebino razmerja med edinicani in celoto in ne za besede. Večkrat beremo sklicevanja na razne tuje prime re, toda ne smemo pozabiti, da si vsaka država ureja svojo nota njo strukturo po svojih individualnih okoliščinah in potrebah . Tudi naše etnične, zgodovinske, politične, kul turne,geografske, klimatične, gospodarske in dr. prilike so v svoji pestri razno= likosti Čisto individualne, zato je popolnoma nemogoče iskati tujih vzorcev, ki bi jih kopirali, temveč moram.o najti rešitev, ki bo ustrezala našim lastnim razmeram, potrebam in zahtevam.Ži vo življenje sploh ne pozna šablon, zato je med "edinstveno" dr žavo in "sodržavjem" vse polno odtenkov in je večkrat celo tež= ko odločati, ali naj prištevamo kako državo k decentralizirani državi ali k zvezni (n.pr. današnjo Avstrijo). Ze pred več kot dva tisoč leti je Aristotel učil, da je treba izbrati ustavo,ki je razmeram najbolj primerna. Tujina nam more nuditi le bolj a= li manj koristne pobude. Glavni kriterij za določevanje vsebine odnosov med posatnez« nimi^edinicami in celoto morejo biti pri nas predvsem obrambni, etnični in gospodarski, v kolikor toliko vidni meri po. tudi zgo= dovinski i.dr. Obrambni vidiki so aktualni predvsem za nas Slo = vence,ki smo.na zunaj nedvomno najbolj ogroženi,v dokajšnji meri velja to tudi za Hrvate, dočim so Srbi relativno naj varnejši,ker na njihovo ozemlje ne aspirira nobena država,ki bi bila'močnejša od'njih samih. Uspešna obramba pa kategorično diktira največjo e notnost. Skrajno neresno je mnenje, da bi bile 'Vojaške edinice v času miru lahko pod kompetenco narodnih ( t. j .pokrajinskih) vlad'.' (gl.4vsenekov članek v listu "Slovenija",št.7.1.1956.) Le kje na svetu obstoji taka "vojska" in kako bi ona izglodala ob uri res= ne nevarnosti? Demagogija je, sklicevati se na vojsko prve Jugo= slavi j e,ki je razpadla skoro čez noč navzlic svoji "enotnosti" . Vzrok njenega razpada ni bila enotnost, temveč koruptnost in ne= sposobnost njenih voditeljev, njen anahronistični ustroj in obo= rožitev, Politikerjenje njenih generalov, pomanjkanje vsake ide= je v njej in uničujoči vpliv vse notranjepolitične anarhijo na = njo, a vzrok tega je bilo dejstvo, da je postala vojska izključ= na domena neodgovornega dvora brez najmanjše kontrole vlade in narodne skupščine. Za resnega človeka mora biti izven vsake disku sije, da mora biti vojska strogo enotna, pod izključno in strogo kontrolo vlade in parlamenta, da je treba v njej že v kali onemo goniti oficirjem vsako samovoljno politikarjenj e, da morajo uži= vati v njej absolutno enakopravnost vsi narodi, vse vere in vse pokrajine,česar v prvi Jugoslaviji ni bilo, in da mora tudi v voj ski vladati^demokratični duh. Naloga vojske tudi ni "braniti kra Ija, temveč izključno le državo, ki jo vodi odgovorna in demo = kratinna vlada. ... 0 Potrebi enotne zunanje politike menda tudi ni treba govo= riti. Glede nje bi se lahko navedlo skoro prav isto kot glede vojske. Zunanjepolitični aparat prve Jugoslavije ni odrekel zato, ker je bil "enoten", temveč zato,ker je bil monopol dvora ter oz kega privilegiranega srbijanskega kroga in ki ga je puščala skup sama brez vsake kontrole. Naša narodna skupščina je bila ena iz med redkig orez zunanjepolitičnega odbora. 0 zunanji politiki se 0 e nekoliko govorilo le ob priliki debat o proračunu zunanjega ministratva_in še.tedaj so bile te debate na vprav obupno revnem nivoju. Tudi tu bi bilo treba ustvariti vsa učinkovita jamstva da bodo v njenem aparatu primerno zastopane vse pokrajine in na rodi in da bo budno varovala interese vseh naših narodov,kar se doslej ni vršilo (za koroške Slovence se n.pr. naša zunanja poli tika.s slovenskim političnim■predstavništvom vred sploh ni briga la; m da bo pod stalno kontrolo parlamenta. , Precej podobno je z velikim delom gospodarstva.Moderno gspo darstvo se more uspešno razvijati- le na čim obsežnejših ozamljih zato ne trpi^nobenih provincializmov in se danes celo velike in kapitalno močne države z visoko razvito industrijo povezujejo v ak^nna+OSPOd5rS^® podro^a (^ej najnovejšo evropsko gospodarsko skupnost, a.skandinavska je že na vidiku.) Agrarno Pasivna Slove ija more živeti samo od industrializacije, a nima ne kapitelov m je skoro brez surovin. Industrija se more v njej razvijati le tedaj, ako ima dovolj velik in še z zaščitnimi carinami primerno zavarovan notranji trg. Precej podobno jetudi s Hrvatako,ki pa je vsaj toliko na boljšem, da ni agrarno pasivna. Za ostale po = krajine.bi lahko navedel druge razloge. Tudi vitalni gospodarski interesi nam torej velevajo prav znatno gospodarsko "enotnost" in vse, kar je v neposredni zvezi z njo (carinska in tarifna politi ka,. vse glavne komunikacije, glavna načela delavskega prava,pre= cejšen del gospodarske zakonodaje itd). Popolnoma onemogočiti je treba le, da bi mogla centrala kakor koli ovirati gospodarski raz voj katerekoli pokrajine in v kakršnikoli obliki, kakor se je to dogajalo v preteklosti (n.pr.pri podeljevanju koncesij in kredi= tov Narodne banke) in izključiti vsako možnost gospodarske eksplo atacije katere koli pokrajine v korist privilegiranih,kakor se je tudi doga jelo v toliki neri v preteklosti( n.pr.pri davčni in investicijski po.litiki) .Poudarjam pa, d« je pomoč, gospodarsko rse vitejših. in močnejših pokr-a-iin zaostalim vendarle tudi v korist prvih (izgradnja komunikacij v Bosni-Hercegovini hi n.pr.le raz= širila slovenski industrijski trg in ji olajšala dohavo mnogih surovin),popolnoma izključeno je pa seveda,da.hi nekatere pokra= jine morale skoro nekako vzdrževati druge ( "pasivne".),kakor se to že vrši od prevrata. 1.1918. do danes. Skoro vsa druga, področja, k^kor politično upravo, šolstvo, sodstvo, znatni del gospodarske politike (agrarno,obrtno,indust rijsko,zadružno itd.), komunikacije lokalnega značaja, vse soci= alne ustanove in dr. morejo brez vsake škode za državo bolj ali manj "suvereno" voditi pokrajine same. Pravim "bolj ali r ui j", k j. ti samo v veliko korist vseg« prebivalstva je,ako so še tudi nno ge druge stvari izenačene vsaj v načelnih obrisih.Državijonsko in domovinsko pravo mora biti enotno za vso državo,delavec mora uži vati bonitete raznih socialnih zakonov v enaki meri po vsej drža vijdijaštvu višjih šol je treba omogočiti študij po vseh pokraji nah,kar je nemogoče,ako ni ustroj teh šol vsaj podoben,vse vere morajo uživati enako svobodo po vseh pokrajinah,razsodbe sodišč morajo biti izvršljive po vseh pokrajinah in pravni interesi pre bivalca vsake pokrajine enako zajamčeni v 'vsaki pokrajini itd. Ravno na teh stvareh smo pa mi Slovenci še najbolj interesirnni, ker smo mi v vseh pogledih najbolj navezani na druge (n.pr.glede izvoza n^ših industrijskih proizvodov,našega odvišnega izobra = ženstva itd). Že samo iz tega jasno sledi, da mora biti zakonoda ja trojna: a)vsedržavna, ki jo vrše osrednji državni zakonodajni organi in ki je obvezna za vso državo; b)okvirna,ki jo tudi vrše osrednji državni zakonodajni organi,a ki določa samo okvirna,o = snovna načela, podrobnosti in njih aplikacijo pa določajo potem pokrajinski izvršni zakoni po svojih lastnih potrebah in razroe = rah; c)pokrajinska zakonodaj a,ki jo vrši vsaka pokrajina "suvere no", a ki vendarle ne sme nasprotovati skupnim ustavnim določ = bam, toda nadzorstva nad tem ne vrše politični organi (osrednja vlada) temveč pristojna neodvisna sodišča ,enako kakor pristoji tudi tolmačenje vseh zakonov le popolnoma neodvisnim sodiščem ne Pa političnim organom. kako nazivi jemo tako državno strukturo? To niso več avtono= mije v običajnem pomenu besede in ki se nanašajo prvenstveno le na upravo (taka "avtonomija" se tudi pravilnejše imenuje "decen= tra.lizacija"), temveč gre za teritorialno avtonomijo z obsežno lastno zakonodajno pravico,ki "suvereno" ureja, vsa področja, ki se^tičejo le njenih individualnih zadev. Tudi ne gre tu zn to,kgj država‘prepušča" pokrajinam,temveč gre za izvirne,naravne pravi ce pokrajin, ki jih te prepuščajo državi za uspešno izvrševanje njenih funkcij in nalog,kakor opažamo v razvoju modernega življe nje,da začenjajo celo države same odstopati dele svoje suvereno= sti v korist višjih mednarodnih ustanov,tako da dandanes že niti o absolutni suverenosti držav skoro ne moremo več govoriti.lri naznačenih odnosih nimajo pokrajinski organi le obsežnih kompe= tene na svojem lastnem ozemlju, temveč tvorijo pokrajine na ‘eni strani objekte skupne državne oblasti, na drugi strani pa tudi njs ne subjekte in "državna oblast,ki gospoduje nad združenimi člani ni nič drugega kakor njih skupna volja"(Pitamic). Tako državo s tesko notranjo strukturo nazivlje državnoptavna veda "zvezno drža= vo"( federacijo),kakršne so danes n.pr.Nemčij a, Avstrij a, Bvica,Bra žili ja,USA,Kanada,Avstralija itd. Že iz samih teh imen lahko do= bro razvidimo,da so med njimi močne države z najvišjim blo.gosta= njem in vzorno notranjo konsolidacijo kljub temu,da no poznajo nobene "edinstvenosti". Kar mi potrebujemo, ni "edinstvenost" temveč enotnost."Edin stveno" imenujemo tako državo,v kateri so državni organi imenova ni brez ozira na posamezne dele države in so vse nižje upravne •. edinice bolj ali nanj podrejene centralni oblaati*dočim. za "enot nost" države zadostuje že "enotnost prava v smislu skupne odvis» nos ti vseh pravnih pravil od skupine pravil,ki so nad vsemi dru= Si-wiyki veljajo na vsem državnem ozemlju... in ki jih imenujemo ustavo ali konstitucijo,ker se šele na njeni podlagi us tonavlja= jo ali kontituir-ajo ostala pravna pravila" (Htamic). Edinstveno= s ti odgovarja v praksi centralizem,a za enotnost pa že dovoljno jamai federacija,ki ustvarja državi trdno notranjo strni:turo,obe nem pa daje posameznim sestavnim delom tudi vse možnosti,da prek ti*no neomejeno razvijajo vse svoje lastne tvorne sile zn svoje individualne potrebe. Nekdanja naša "edinstvenost" nas je rnzbi» ja1a, enotnost (federalizem" nas pa more samo povezovati. Med nami se omenja veakrat tudi sodržavje (konfederacija). Novejša politična in pravna zgodovina pozna veš. takih primerov, a v praksi se ni obnesla še nobena in je večin« njih obstojala ko= maj po nekaj let (U3A n.pr.samo 9 let) in so nekatere sploh pro= padle (n.pr .Renska zveza), druaje p« prešle v federacije (n.pr.USA Švica,Avstralija itd.) Politične, gospodarske in socialno okoliš čine,kakor jih razvija naš čas, konfederacije praktično vprav iz kijučujejo,kakor je n.pr. razvoj gospodarstva moral že davno po«* mesti s srednjeveškimi avtarkijami in zaporami posameznih pro » vinc, ker predstavljajo bolj oviro kot pospeševanje razvoja se = stavnih delov in skupnosti. Nekaka konfeSer«cija bi moglo. posta= ti "združena Evropa", o kateri sanjajo idealisti, a niti prista= ši te ne nazivljejo svojeaa gibanja konfederativnegn; tem.v :č fede rativno. Vse kaže tako, da katastrofa,ki smo jo doživeli, velikega, de la naše emigracije ni izučila mnogo, temveč je mnogim še zamegli la jasno in objektivno presojanje naše polpreteklosti in naših problemov, pri enem delu pa. celo potencirala s tras ti,ki so nas privedle tja, kjer smo danes. 3 pričujočo razpravo seta želel po= kazati: :■ _ 1) naše zablode v preteklosti; 2) da teh nikakor ni zakrivil en sam narod (Srbi),temveč smo jih zakrivili prav vsi, radi česar je večno obtoževanje samo drugih krivično, le prepogosto gola demagogija, ki sc pa žal le prevečkrat poslužuje celo očitnih falzifik«tov dejstev; 3) da nam je sejanje medsebojne mržnje že doslej samo neiz= merno škodovalo, a v bodoče n«s bo uničilo, ako se ne izpametuje mo, kajti mržnje je vedno samo destruktivna, a pozitivno vredno= te moreta ustvarjati samo trezna objektivnost in ljubezen; 4) do naš problem nikakor ni nerešljiv, temveč da si že sa= mo z nekoliko dobre volje in iskrenosti prav lahko ustvarimo lep skupni dom, ki bi zadovoljeval vse upravičene zahteve vsen naših narodov no znotraj, obenem pa vsem nudil maksimalno mero varno = s ti na zunaj. Edino zdrav temelj, izhodišče in pravec za vse praktično po litično in socialno delo nam pa moreta nuditi samo pravičnost in iskrena demokracija. Uničenje teh nam je uničilo že prvo Jugo= slavijo in uprop«stilo nas vse. Preživeli bodo to temno dobo le tisti, ki jih je naša žalostna preteklost res kaj izučila in so voljni kreniti na nova, iskreno demokratična pota. ...ooOoo. ..