Industrija kmetijskih strojev Eden najvainejših vzjotov za zaostajanje kmetijske proizvodnje je nedvommo njena nizka tehrrič-na baza. Če >pog;1edamo raizvoj in-dustrije kmetijskih scrosjev v pre-taklem obdobju, smo v«SLnoma lahiko za/dOToljni Ta proizvodnja se j« od 1805 ton leta 1939 po-večaja na 13.124 ton !eta 1955 a3i za 621 odstotkorr. Kar je pa še posebej važno, Je d«)9tvo, da smo osvojili proizvodnjo kakih 120 srrojev, ki jih pred vojnp ni-smo izdelovali. Med novimi «xo;i( ki Jih pro-izvaja domača industnlja, velja omenili: Jtiri vrste mlatilnic za žito, koalnice, snopoveznike, se-jalnike (nekolio vrst), fcladivar-Ai mlin, traktorsfce pfluge, trak-torske .prtikalice, razne kultivator-je, ikatle za parjenje živinske Ilt-me, aparate za uimetai dcž, apa-rate za moil-žo krav, selektorje, trierje, ročne, ¦viprožne in mo!orne škrojjilLnice za njive, sadcmijake ia vinograde itd. Posobnega po-mcna je d«jstvo, iime-tijstva po tckmičui opremi, todaj iaJiko ugotovimo, da je treba še več naporov za aaisredek te in-dustriie, da bi lal^u) zagoy)viii zadosrno poroizvodajo stro;ev. V dosedaivjem j-az\oru te industrije, zlaiti pa V proizvodnji velikih strojcv, irtla.tilnic, kosilnih slro-jev, snopoveznikov itd. j« bilo dosti nihanja. Sodobna tehnika si s tcžavo utira pot na vas, razen kaa bo to težnio ?e bo!i raz-•viiila. Torej se tej iodustriij od-pirajo nove perspcktive za 9ode-lovanje pri reševanjtt na&ga glavnega gobpo-darskega in druž-bene»a problema, pri dvigu pro-duktivnosti ikmetijstva in sprcme-membi drivžibenih odnosov na va-a. Glede ru vrete sirojev, ki jih <3anes proizvaja naža industrija, je ta že darno prerastlla industri-jo drobnega orod>a za mala kmeHva posestva. Danes že pro-izvaja preteino večje »troie so-dobnih konstrukcii, ki so za upo-rabo zalo racionalni. S ^em, da fe odkupila Licence za p-roizvodnjo traktorjev z Tsem pjipada;>i>čim orodjem, koaibajnov in stiskalaic, motornih škiropilnk, bagerjev od 0,5 kubikov in drugo, se ta indu-strija Že na^dailje izpopolirfuje -v zrtanstveno-tehničnem pogiledu in nudi kmotijskira organizaoijam vse bolj sodobna in racianaina ptoizvodna sredslva. Pioizvodnjo je treba še povečati Nova usmeritev pospeševanja kmetiijstra m pMreba po bitircj-' lom dvigu produkljvnosti kme-j tijstva pa na-Iaga tej industrii.i, ki' je temelj pospeševaji.ja kmeujstva, veiike sprcmeniibe. KMjub ome-njenim velikim uspehom ne sme-tno namret* .pozaibiti, da smo za to industrijo v preteklem obdob-ju zgra.diii 9^0 odstoskov gradbe-nih objektov. Toda, v modernci dvarane smo poslavjli stare ali! pa iz reparacijAega blaga sestai-ijene stroje, tako da sc proizvod-nja odvija boAj abrLno kakar pa industrijsfeo. Najboljšj dokaz za tako st^ nje je dejstoo, da imamo na vsak kvaidratni metor dvorane komaj 180 kilogramov »rojev. Razucne se, da je lastna ceiia zato velika in da je skupnost prisilicna z vi-sdkimi re^resi omogočiti kmetij-skim org.ijiizacijam za.meaijavo njiihovih priddEkov za te stroje na trŽKČu. Razen tega so prej izde-Iovali enoJte vrste strojev in zla-sti napirav ^1 več podjetjih z zo!o veliko razliko mod lastno ceno. Zaradi visdliih regrcsor so ti strofi vendarle našli kupce. Zdru-ženje te in.dustrije je p.ravi'ino opazilo- vse te slabosti Ln jih je začelo ods*raji>evati, toda še vcd-ik» ne dovalj uifinkovito. Progrom razvofa te vrsle industrije Združenje mdustriie fcmetijskih strojev je zatii!a s pro-jzvodnjo v drugiih razvitih drža-¦vah. Razumlfivo jc, da bo tudi lastna cena dosti nižja, če bodo trilkrat bo.lj izkoristili prostor fn vpeljaili sodobno proizvodnjo. Potcfn bo pocreben seveda tudi manjši regres od strani d.ru/benc skupnosti. Da bi rešiili proHem gradnie te industrijfi in da bi jo -v prihod-wi\i dveh, treh letih popolnoma modernizirali, tako, da bi dajala 38 tisoč ton kmctijskth strojev in 16 trsoč ton drugih sti&jcv na te-to, ttakor todi 8 do 12 tisoč too traktorjev razne jakosti, bo treba v družbenem pilanu za lcto 1957 in v perspektivnem planu zago-toviti v splošnem invcsticijskem sk\aAb poseben sfclad za rekon-s;.rukciio in gradnjo tc ind^ustrijc. Trcba bo tudi zagotoviti potrcb-na de\izna sredstva za uvoz aprefne in pa potrcbna sredstva za uvoz delov na podlagi kup-ljeniih licetic. Za rekoastrukcijo in graidnjo te industrije bomo v prihodnjih treh ietih potrebovaili skupno 12.870 milijontfv dina.rjcv. Sredstva, ka-kor vidimo, niso tako volika, ob-seg melianizacije, fei jo bo la.h-ko dajala rekons-truirana imlu-strija kmetijskih strojev kmeliistvu pa je tak, da odpira perspoktive hitrejšega dviga produktivnosti kmetiisiva in socialistufne preo-brazbe va&i. Razumljivo je, da bomo moirali uvažati nckatere strojc, dokler doma