ri	Posamezna Številka 1 Dtn.
Štev. 142.
V Ljubljani, v četrtek 19. julija 1923
PäStnffiS pffiföitraffä.
Leto I.
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12'—, inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Poglavje o „demokratski“ žurnalistiki.
Pri nas je, kakor znano, strankarsko življenje silno razvito. Na žalost celo preveč. Vsaka politična stranka uveljavlja svoja načela in svoje nazore potom časopisja, ki pa ne sme in ne more biti zgolj zrcalo dotične stranke. Zadostuje vendar, če ta ali oni list v uvodnem članku dostojno brani svoje politične, gospodarske, socijalne in kulturne teze, sicer je pa vsak javni organ namenjen širši publiki, ki čestokrat in ponajveč ni željna strankarskih senzacij in >stranguliranja<c politično neljubih osebnosti Tako je povsod v kulturnem svetu in mi smo si to stališče izbrali že prvega dne, ko je zagledal naš list luč sveta. Naravno je, da smo se y volilni borbi izražali nekoliko natančneje in da je večkrat izostala kaka dvoumnost. 'Ali naš list ni nikdar prekoračil meje dostojnosti, zato si je v tako kratkem času pridobil simpatije najširših krogov med našim občinstvom. Tako je v vsem kulturnem svetu, zato smo stopili na edino pravilno pot.
Vse drugače tolmačijo demokratski veljaki pomen in naloge javnega tiska. Pet stolpcev nam ne zadostuje, da bi navedli imena vseh onih, ki jih je demokratsko časopisje zgolj radi strankarskega sovraštva uničilo ali pa vsaj skušalo spraviti v javnosti ob ves kredit. Ne bomo naštevali raznih afer, ki jih je »Jutro« serviralo slovenski javnosti s kar največjo naslado gospode okoli JDS, zadostuje pa naj ugotovitev, da imajo demokrati vse svoje strankarske polomije v Sloveniji pripisovati edinole nedostojni in ogabni pisavi svojega časopisja. In ta stranka se je hvalila od vsega početka, češ, da se ima slovensko ljudstvo edino le njej zahvaliti za sodobne kulturne vrednote?!
Slovenski pregovor pravi, da ima iaž kratke noge. Če se ne motimo, je *Lutro* od tistega dne, ko je bila se-£tav]jena homogena radikalna vlada, v vsakem uvodniku zf pisalo trditev, da
Požela upravo naše države »velesrbska«, »Sitmoradikalna« vlada. To ^takanj6 mačklnjih ali ?e hočete krokodilskih solza je sumljivo že radi tega, ker izzveneva iz tega stereotipnega očitka nekako žalovanje za onimi časi, ko je demokratska gospoda še »vedrila in oblačila« v mniistrskih kabinetih. Danes je vse za nič, vlada je »velesrbska«, •reakcijonarna« in bogvekaj še, takrat pa, ko je izdeloval g. Žerjav svoje famozne socialnopolitične načrte in ko je neizogibni dr. Kukovec »saniral« na londonskih banketih naše trgovske razmere, je bilo vse v redu. Prijetno je Mo sedeti v družbi največjih »Vele-srbov«, pa tudi g. pa§ić je užival takrat večje spoštovanje, kakor v tistem trenutku, ko je napravil konec dvolični komediji
Danes vali glasilo na Miklošičevi cesti vso krivdo na SLS, ki je niti v sanjah ne mislimo braniti. Ali na drugi stnun se povprašujemo, zakaj se »Jutro poslužuje v svojih polemikah proti SLS indirektnih napadov proti NRS. AH je to s strankinega stališča pametno in pošteno?, To je čisto navadilo za-jpiotništvo, ki naj bi ob vsaki priliki ubilo dve muhi na en udarec. Mi pa Pravimo, da »Jutro« s svojimi uvodniki Prav nič ne koristi napredni stvari v Sloveniji, največ pa škoduje sebi. In ta-«d ljudje sanjajo o neki napredni fronti. Vprašamo Vas, spoštovana gospoda, kdo pa bo v Sloveniji pristal na tako koncentracijo, ki jo dnevno plašite s svojo velebrizgainico pred uresniče-niem? Medtem se klerikalizem počuti PWv dobro, gospoda iz Jutrove dežele *1 Pa domišlja, da je opravila ogromno delo, ko je zopet enkrat »oklestila« kle-««alnega zmaja.
Čemu se zaletava »Jutro« stalno v ^LS? Ali so njegovi duševni očetje res Jako naivni, da ne vidijo reklame za , krtkaiizem, ki se takemu početju hva-ežno smehlja? Pa ko bi bila kritika teh dudi vsaj stvarna! Ali o tem ni niti g0-in0r<?T c6 pa^ najprijetneje, posaditi NRS in ÖLS pod en klobuk, potem pa slo-da j® radikalna vlada Salizma> klerikalizem pa mi-»RS. Kdo verjame takim beda-ska ' ^ vefdar si domišlja demokrat-Slovfm« °Tma ie najaktualnejši list v dan za HnUb0Sl 2itatelii Pa se davijo taciio k? eV°m 2 eno in ist0 argumen-
v A Sum” «n'JlS?-ral
vrednosti,
90 odstotkov svoje
Narodna skupščina.
NADALJEVANJE DEBATE O VOJNEM ZAKONU.
B e o g r ad, 18. julija. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9.15 dopoldne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje in opravljenih formalnostih je pred prehodom na dnevni red zahteval minister za pravosodje dr. Markovič, da se izroči sodišču poslanec Pušenjak (SLS) zaradi žaljenja časti. Zadeva se je odstopila imunitetnemu odboru.
Zbornica je potem prešla na dnevni red in nadaljevala podrobno debato o zakonskem predlogu glede ustrojstva vojske in mornarice. Razpravljalo se je o četrtem poglavju.
Zemljoradnik Lazič je naglašal, da predležeči zakon ne precizira poveljstva in uprave vojske v času vojne, vsled česar morejo poveljniki delati v vojni, kar hočejo. Rekel je, da ne more sprejeti tega dela vojaškega zakona, ki govori o poveljstvu in upravi v vojni. Prosil je vojnega ministra, naj sprejme predlog, ki so ga stavili on in njegovi tovariši. Vojni minister general Pešič se je izjavil proti predlogu in prosil poslanca Laziča, naj glasuje za njegov predlog. — Nato se je glasovalo in je bilo sprejeto četrto poglavje.
Pri razpravi o petem poglavju, ki se nanaša na osobje civilnega reda, sta govorila klerikalec Gostinčar in zemljoradnik Lazič. Peto poglavje je bilo sprejeto.
Narodna skupščina je potem vzela v pretres šesto poglavje, ki se bavi z gmotnimi določbami vojaškega zakona. Poslanec Komljenovič je govoril o uki-njenju ugodnosti vojakov pri brodarskih družbah. Zemljoradik Lazič je kritiziral one določbe tega poglavja, ki se nanašajo na komoro (tren) in rekel, da so zelo krivične. Poslanca Pucelj (SKS) in Agatonovič (JDS) sta govorila o preskrbi vojske s potrebnimi vozili in rekla, da se imajo pristojbine za pri-prego in vozila prebivalstvu takoj izplačati. Vojni minister Pešič je izjavil, da sprejema predlog poslanca Laziča. Klerikalec Škulj je kritiziral često poglavje, ki je bilo sprejeto. Proti členu o komori so glasovali zemljoradniki in demokrati.
Pri sedmem poglavju je zahteval poslanec Pucelj, naj se določi, kako dolgo trajajo vojaške vežbe in da naj vpoklic k vajam preneha s 30. letom starosti. Po govoru klerikalca Nemaniča je dejal vojni minister general Pešič, da ni povoda za bojazen, da se rezervisti
drugega in tretjega poziva pozovejo k vajam. Zbornica je prešla h glasovanju in je bilo to poglavje sprejeto.
Pri razpravi o osmem poglavju sta govorila klerikalec Vesenjak in demokrat Kujundžič. Vojni minister general Pešič je razpravljal o častniških plačah in jih zagovarjal. Naglašal je, da je po. slanec dr. Lukinič priporočal v zakonodajnem odboru še večje plače, dasi je v opoziciji, ter je uvidel da je treba naše vojake pravilno nagraditi. Po kratki debati je bEo tudi osmo poglavje sprejeto, nakar se je seja zaključila.
Prihodnja seja jutri dopoldne.
ZAKONSKI PREDLOG O ŽELEZNIČARJIH.
Beograd, 18. julija. (B) Danes dopoldne je imel pododbor narodne skupščine za proučavanje zakonskega predloga o železničarjih, na kateri je sprejel predlog dr. Kumanudija, po katerem naj bi bila država odgovorna za nepravilno vršenje službe železniškega osobja. Govorilo se je tudi o disciplin! železničarjev.
MUSLIMANSKI POSLANCI OSTANEJO V BEOGRADU.
Beograd, 18. julija. (Z) Poslanci jugoslovenske muslimanske organizacije so se včeraj povrnili s svoje konference v Sarajevu v Beograd. Sklenili so, t. j. ostali bodo še dalje v presto-lici, ker ne kažejo klerikalci nikake volje, da bi zapustili narodno skupščino,
NEZADOVOLJSTVO V STRANKI DR. SPAHA.
Beograd, 18. julija. (B) Skupina mladih kulturnih elementov muslimanskih pod vodstvom odvetnika dr. Avde Hasanbegoviča in Mustafe Kadiča je nezadovoljna z dosedanjim delom skupine dr. Spaha. Zaradi tega so sklenili ustanoviti novo stranko, ki je za edinstvo in napredek države. Osnivatelji nove stranke so se udeležili vojne ter so bili ranjeni in odlikovani z največjimi redi v Rusiji. Muslimansko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini je proti dr. Spahu, ker je nezadovoljno z njegovim delom in zadržanjem v narodni skupščini.
ZVIŠANJE POSLANSKIH DNEVNIC.
Beograd, 18. julija. (Z) V parlamentarnih krogih trdijo, da bodo poslanci še pred razidom narodne skupščine sklenili, naj se jim povišajo dnevnice od 180 na 250 dinarjev.
Po objavljenju zagrebškega
zapisnika.
Beograd, 18. julija. (Z) Beograjski politični krogi so sprejeli večalimanj ravnodušno objavljenje besedila Markovega zapisnika. Ravnodušni pa ne morejo ostati spričo vsega, kar je začenjal počenjati Radić po objavljenju protokola. Brezobzirneje kakor kdaj poprej napada sedaj Radič vse, kar je v kakršnikoli zvezi z Beogradom ali srbskim imenom. Posebno slab vtis je napravilo tudi dejstvo, da je začel naravnost žaliti tudi dvor. Gotovo beseda o kraljici je izzvala povsod ogorčenje. Zaradi vsega tega se opaža v beograjskih političnih krogih močna nezadovoljnost z Radičem in želja, da je treba napraviti njegovemu početju vendar enkrat konec. Na ta način, tako upajo1, bodo prenehale neprilike, ki se vsak dan pojavljajo in ki prihajajo iz Zagreba. Te neprilike so baš te dni pokazale, kako poln je Zagreb raznih bančnih in vohunskih afer, ki ne samo škodujejo državi, ampak naravnost ogrožajo varnost naše kraljevine.
Beograd, 18. julija. (Z) Včeraj je imel poslanski klub slovenske ljudske
stranke sejo, na kateri je razpravljal o Radičevem objavljanju Markovega protokola, ki se je izvršilo brez dovoljenja vodstva in kluba slovenske ljudske stranke. Radič je objavil zapisnik, dasi je zahteval dr. Korošec od njega, da se ne objavi, dokler ni zato dobil mnenja vodstva svoje stranke. Navzlic temu je Radič objavil protokol. Jugo-slovenska muslimanska organizacija je v načelu pristala na objavljenje Markovega zapisnika in je o tem sklepu obvestila Radiča s posebnim kurirjem, ki pa je obenem v imenu muslimanske organizacije brez pooblastila izjavil, da pristane tudi slovenska ljudska stranka na to, da se zapisnik objavi.
ZVIŠANJE MEDNARODNIH POŠTNIH PRISTOJBIN.
Beograd, 18. julija. (B) Ministrstvo za pošte in brzojav je sklenilo, da se s L avgustom povišajo mednarodne pisemske pristojbine, in sicer za dopisnice in razglednice od 1 na 1.50 in za pisma od 2 na 3 dinarjev.
Da ne bo slepomišenja, izjavljamo še enkrat kategorično in najodločneje, da sedanja vlada ni odvisna od milosti SLS da ni dajala nikdar kakih koncesij, ki bi nasprotovale smernicam one politike, k k) stranki predpisuje ustava ter iz nje izvirajoči zakoni. O, saj vemo, zakaj ne morejo pozabiti demokratska glasila one dobe, ko je bila JDS še na vladi! To je žalovanje za oblastjo, če pa trdi demokratsko časopisje, da ima pred očmi državne interese, je to ogabna laž. Mi smo na tem mestu že večkrat pov-darili, da preostane demokratom če hočejo v tej državi igrati še kako vlogo, wmo m j>ot: Y*a is demagoške opo-
zicije v stvarno in taktno kritikovanje zakonodaje! Taki opoziciji bo vlada vsekdar naklonila svojo pozornost in ji bo skušala, v kolikor je to združljivo z interesi skupnosti, po možnosti ugoditi. Z natolcevanjem pa koplje demokratski tisk tako širok jarek, da ga že danes ni več mogoče premostiti. Demokrati so biti na vladi in ne bodo nikdar več. To naj si zapomnijo predvsem tisti, ki še vedno upajo na »spremembo režima«. Demokratski tisk je zašel v defetistične vode, Umik je izključen, posledice so neizogibne. Demokratsko demagoštvo čaka zaslužen koneo.
Razbojniški načrti
„makedonstvujuščih“.
„Makedonstvujušči" hočejo umoriti g. ministrskega predsednika Pašiča.
B e o gr a d, 18. julija. (B) »Vreme« prinaša iz Caribroda sledečo senzacijo-nalno vest: Dne 6. junija t. 1. je bila v Sofiji tajna seja makedonstvujuščih, katere so se udeležili vsi komitski vojvode in načelniki makedonstvujuščih odborov. Na tem sestanku so sklenili umo-
riti ministrskega predsednika Pašiča še pred akcijo makedonstvujuščih v Južni Srbiji Zadnje dni so začeli prehajati na naše ozemlje makedonske tolpe, Id imajo izvršiti atentat na g. Pašiča. Obla-stvom se je posrečilo prijeti dve osebi od teh odposlanih atentatorjev.
Odkrita protidržavna akcija Radiča.
Beograd, 18. julija. (B) »Novosti« poročajo iz Zagreba: Kakor se doznava iz poučenih krogov, je odkril Marko Gagliardi veliko protidržavno akcijo, ki kompromitira Radiča samega in mnogo njegovih pristašev.
V zvezi s to vestjo je govoril Vaš po ročevalec z nekaterimi uplivnimi radikalnimi poslanci in tudi z nekaterimi minstri, ki so pa bili precej rezervirani. Doznava se, da želi vlada dobiti vse potrebne podatke. Zaradi tega tudi noče dati nikakih obvestil o poteku preiskave v Zagrebu. Toda že iz tega, kar se je moglo doslej doznati, se vidi, da je dovolj gradiva za velik kazenski proces v Zagrebu.
Kar se tiče zadnjega, sobotnega govora Radičevega v Zagrebu, se pričakuje, da bo državno pravdništvo v Zagrebu izročilo Radiča sodišču zaradi žalitve N j. Vel. kraljice. Ako se to zgodi, se sestane imunitetni odbor narodne skupščine še pred zaključkom zasedanja, da razpravlja o izročitvi Radiča sodišču.
Nadalje se doznava, da namerava vlada napraviti energične korake, da se udušijo vse protinarodne in protidr-žavne manifestacije na Hrvatskem.
Radičeve zveze z Italijo.
Rim, 18. julija. (K) »Giornale di Roma« objavlja razgovor s hrvaškim poslancem Radičem, ki je glede Italije izjavil tor-le: Hrvaška ne upa na nikako intervencijo, pač pa je ne izključuje. Za mene, je rekel Radič, obstoja zmota Italije v tem, da se ona ne zgane. Jaz občudujem Italijane, razumevam popolnoma njih prizadevanje, da si zavarujejo svoje strategične meje. Prvotno mi nismo imeli prav napram Italiji danes pa so vloge zamenjane. Kakor so Francozi čuvali nad usodo Grške, tako bi morali storiti Italijani napram nam. Oni bi nas morali ustvariti, nuditi bi nam morali svojo pomoč, zato pa bi jim mi nudili našo absolutno več-
no nevtralnost. Eksistenca malih držav temelji danes na njih nevtralnosti in ko. risti, ki bi jih Italija od tega imela, so nepreračunljive.
SRBSKI NACIJONALISTI PROTI RA-DIĆU IN PROTIDRŽAVNIM ELEMENTOM.
Beograd, 18. julija. (B) Zaradi žalitve Nj. Vel. kraljice Marije po Stjepanu Radiču na njegovem sobotnem govoru se je vršil nocoj ob 6. uri v Beogradu velik shod, ki ga je priredila Srbska nacijonalna omladina. Zborovanje je otvoril poslanec Dragan Bojovič in po uvodnih besedah podal besedo podpredsedniku Srbske nacijonalistične omladine in poslancu Tadiji Pantoviču, ki je v svojem govoru napadel Radiča in druge protinarodne elemente. Rekel je, da se je drznil žaliti junaški in vzvišeni dom Karagjorgjevičev baš oni Radič, ki je pel slavo v svojih pesmih Habsburžanom. Označil je Radiča za plačenika Italije, za eksponenta Madžarske in bolgarskega zaveznika. Soditi bi ga moralo narodno sodišče. Za njim je govoril g. Miličevič iz Banije, ki je rekel, da je Radič cigan. G. Mirko Stjepič, podpredsednik Srbske nacijo-nalne omladine iz Bosne, je imel ognjevit in navdušen govor. Napadel je Radiča in bosanske age in jih nazval izdajalce. Poslanec Pantelič iz Šumadije je tudi napadel Radiča in obsojal njegovo početje. Nastopilo je več govornikov, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija, ki naglaša, da je srbski narod prelil morje krvi za osvobojenje in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zahteva od vlade, da postavi Radiča pred sodišče, sicer ga bo sodil narod sam. Končno sporoča vsem proti-državnim elementom, da jih bo doletela ista usoda, ako se drznejo žaliti Nj. Vel. kraljico Marijo in kraljevski dom. S shoda je bila odposlana brzojavka kraljevi dvojici na Bled. — Zborovanje j« bilo zelo dobro obiskano.
Madžarska zunanja politika.
Izjave madž. zunanjega ministra. — Vprašanje naših internirancev. — Zunanje posojilo.
Budimpešta, 18. julija. (K)
(Madžarski tiskovni urad.) Na današnji seji narodne skupščine je izrekel minister za zunanje posle Daruvary svoje obžalovanje o tem, da se posamezni opozicijonalni govorniki strinjajo z očitki sovražnega inozemstva, kakor da bi zunanja politika vlade ne dosegala nobenih uspehov in bi s sosednimi državami ne mogla skleniti nikakih gospodarskih dogovorov zaradi tega, ker ni Madžarska demokratična država.
Madžarska je v resnici svobodnejša in bolj demokratska država, kakor njene sosede. Ako v inozemstvu trde, da Madžarska ni demokratična, potem je to samo pretveza za prikrivanje okolnosti, da se ustvaritev dobrih sosednih odnošajev razbije vedno le na zadržanju sosedov. Tudi očitek militarizma se navaja samo zaradi tega, da se prikrije lastni militarizem.
Kar se tiče vprašanja internacij, ki ga je načel jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Ninčič, bi to vprašanje na noben način ne moglo biti ovira za zbližanje. V internacijskih taboriščih se ne nahaja 140, ampak 39 jugo-slovenskih internirancev. Z jugoslovanskim poslanikom se je že dosegel sporazum, da bodo ti interniranci izročeni pristojnim jugoslovenskim oblastvom.
Dočim je z velesilami veliko lažje doseči sporazum, je neprimerno težje najti pot za zbližanje s sosednimi državami.
Da pa se tudi to vprašanje da rešiti, dokazuj'ejo odnošaji napram Avstriji.
Vsem sosednim državam je Madžarska že ponovno izrazila svojo pripravlje-MSt-da »kJeot i.aihni a« famg jESSBä^
darski sporazum, ampak da se posvetuje ž njimi o vseh visečih vprašanjih in jih uredi. Vendar pa se še z Romunijo in Jugoslavijo ni niti posrečilo pričeti poganjanj. Z jugoslovensko vlade se je dosegel samo sporazum v vprašanju rokov za optiranje. S Češkoslovaško so se vršila pogajanja v več smereh. Nekateri dogovori so bili že podpisani, druga pogajanja pa se bodo v teku tega meseca nadaljevala. Žali-bog se. ravno v najvažnejših političnih vprašanjih, med temi v odločilnem manjšinskem vprašanju ni posrečilo najti tudi le podlago za razpravljanje.
Zelo važno vprašanje je vprašanje zunanjega posojila. Iz poedinih izjav je razvideti, da je tudi Češkoslovaška že došla do prepričanja, da je zunanje posojilo neobhoden predpogoj za gospodarsko obnovo Madžarske. Govornik upa, da bodo zapadne države uporabile svoj vpliv pri sosedah v tej smeri, da te sosednf države ne bodo delale nujni rešitvi tega vprašanja nobenih ovir. -
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 18. julija. (Uradno) Zračna depresija je povzročila sinoči v severnih Alpah izdatne padavine. Na Dunaju je ostalo vreme jasno, a soparno. Današnje^ vreme se le malo razločuje od včerajšnjega. Vreme je pretežno oblačno in deževno. Napoved: Spremenljivo in viharno. Inozemska poročila so Izostala.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Teko:: iedon: Prohaszka, Jurčičev trg, ustar. Sv •’ tra cesta in Jošt, Celovška
Politika današnje Bolgarske.
Te dni je sprejel bolgarski odpravnik poslov v Pragi, g. dr. Mihaličev, predstavnike češkega tiska in jim Je v daljšem ekspozeju orisal motive bolgarskega prevrata.
Gospod Mihaličev je uvodoma zanikal, da bi bile makedonske organizacije sodelovale pri pravratu. Nasprotno — tal«) je dejal diplomatski zastopnik Bolgarske — prevrat se je izvršil ravno zato, da se prepreči vmešavanje makedonskih organizacij v notranje razmere bolgarskega političnega življenjai. Sedaj so na krmilu možje z novimi Mejami in novimi obzorju Štirje izmed njih pripadajo mlajši generaciji onih štirih strank, ki so 1. 1915 najenergičnejše protestirale proti Ferdinandu, ki je Bol-garsko zapeljal v vode centralnih sil Tej orijentaciji so ostali zvesti tudi sedaj, zato se bo Bolgarska v bodoče orijentirala samo v smeri antante. Ostali možje — po številu jih je pet — ne pripadajo nobeni politični stranki. Tudi ministrski predsednik je neopredeljen. Leta 1914, ko je bil storjen prvi resni poizkus za zbližanje vseh Jugoslovanov, je g. Cankov skupno z mnogimi bolgarskimi dijaki posetU Beograd. Vsi žalostni dogodki, ki so se odigrali na Balkanu, niso mogli porušiti prepričanja, da sta sloga in sporazum z Beogradom neobhodno potrebna. Režim, ki se je rodil 9. junija, ni nikakšna restavracija starega, kot restavracijo ga je smatrati samo v toliko, v kolik» se tiče obnove onih konstitudjonalnih garancij, ki jih je vlada StamboHjskega popolnoma pogazila. Od prevrata db danes ni bilo v Bolgarski nobenih izjemnih odredb. V celi deželi vlada red in mir, kakor ga še Bolgarska ne pomni Najprej se mora država očistiti vseh škodljivih uplivov razredne diktature.
Zunanja politika se bo oslanjala na pošteno izvrševanje mirovne pogodbe, nadalje vseh pogodb, ki jih ja Bolgarska podpisala, ter z nprni prevzela svoje obveznosti. Ali bolgarska vlada bo neprestano zahtevala izvršitev tudi onih pogodb, s katerimi se je zavezala Evropa napram Bolgarski, zlasti kar se
tiče svobodnega izhoda na Egejsko morje. Kljub vsem vestem o nekih slar bih namerah bolgarske vlade izjavljam jasno in kategorično, da v novi Bolgarski nihče ne misli na vojno. Bolgarska še ni bila nikdar tako miroljubna, kakor jedanes. Kar se tiče Jugoslavije, se bodo lahko kot prva uverila, da ima sedanja bolgarska vlada v resnici dobro voljo, delovati za sporazum s slovanskim sosedom. Na drugi strani pa bolgarska vlada zelo precenjuje realno in solidno zvezo, ki druži Češkoslovaško republiko s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ona računa s tem. Ravno s pomočjo te zveze bi mogla igrati Praga izredno dobrotniško vlogo v korist slovanske ideje, če bi podpirala naša stremljenja po sporazumu s jugoslo-vensko kraljevino.
To izjavo v stilizaciji češkosloven-ske tiskovne pisarne so objavili češki listi brez komentarjev. Daljše razmo-trivanje o tej izjavi je prinesel le »Venkov«, ki prihaja do sledečih zaključkov: Mi si ne moremo raztolmačiti, kakor je mogel bolgarski poslanik rabiti izraz, da je bla vlada Stambo-lijskega »surova diktatura kmetskega naroda« nad ostalimi razredi bolgarskega naroda. Kako je mogel podati tp izjavo človek, lei je prišel vzpostavljati prijateljske zveze z bratskim narodom, ki ima najjačjo bazo svojega slovanstva ravno v kmetskem elementu. Izgleda, da je govoril bolgarski poslanik samo enemu taboru. To, kar je on rekel, so pisali že poprej klerikailni in demokratski listi. V detajlirano kritiko te izjave se ne maramo spuščati. Gospod Mihaličev je hotel izzvati samo dobro razpoloženje za novi režim, ki do danes ni v ničemur dokazal, da bo boljši od starega. Mi ne zahtevamo nobenih besed, tudi ni treba črniti razoroženega nasprotnika, videti pa hočemo plodove nove zunanje in notranje politike. Tudi trditev, da so novi ministri ljudje novih misli, se zdi »Venkovu« preveč neverjetna, kajti od današnjih oblastnikov se ni uprl Ferdinandovi politiki niti eden.
Manifestacija kmetov za NRS.
Dne 15. t. m. se je vršil sestanek delegatov NRS iz Gornje Radgone, Radenc, Police, Očesalvcev, Orehovca, Murščaka, Zasada, Stanetincev, Radencev, Rihterovcev, Kapele, Hrasti-mote, Baračve, Vidma, Sv. Juri! Ter-bekovci, Galušak v gostilni pri Čeriču.
Sestanek je otvoril predsednik gospod Jurkovič, ter pozdravil glavnega tajnika g. Stefanoviča iz Ljubljane, člana oblastnega odbora dr. Ravnika iz Maribora in mariborskega oblastnega tajnika Trošta. Nato je referiral o delu Narodne radikalne stranke v Radgoni, katero je obstojalo iz 31 intervencij, 36 prošenj, predloga za revizijo aren-berškegta posestva, 167 pisem in ugoto-Vil 62 rednih članov in uspeh Narodno radikalne stranke v zadevi pošte v Gornji Radgoni. Nato je povzel besedo g. Stefanovič:
Možje, ako smo radikali, moramo predvsem poznati program, in kar je najvažnejše; miselnost radikalne stranke in njeno zgodovino. Radikalna stranka je najmogočnejša predstavnica malih ljudi, kmetov, delavcev, obrtnikov in se kot taka zavzema za dobrobit širokih plasti naroda. Tako hočemo tudi mi radikali - Slovenci, da bo predvsem naša dolžnost skrbeti za majhne ljudi, in ne smemo nikdar dopustiti, da bo to nekaka mala sekta, ki povdarjam, šteje tudi sekta 110 mandatov v Sloveniji. Ali boste vi, kmetje, dopustili, da bodo vpliv teh 110 mandatov izkoriščali le nekateri, ali boste skrbeh za to, da se
organizirajo v stranki široke plasti slovenskega ljudstva in da bo mah človek imel tiste dobrote, ki bi sicer pripadale le nekaterim?! Tukaj leži glavni vzrok, da je neobhodno potrebno, da bo to stranka širokih mas, v kateri se bodo borili majhni ljudje za svoje pravice in s tem za dobrobit celokupnega naroda! Osnovni princip Narodne radikalne stranke je, da morejo biti zastopani v vseh strankarskih forumih široke plasti kmečkega ljudstva, ki najbolje poznajo svoje križe in težave in ki se bodo z roko v roki skupno z intelektualci borile v stranki za svoje pravice. Varate se, ako mislite, da Je stranka v Sloveniš par ljudi, ki stojijo na vodilnih mestih, stranka ste vi, in vi imate dolžnost, da pravilno informirate centrale in se tukaj borite za svoj dobrobit. Mi nočemo politike pri zeleni mizi, kakor so to dekli do danes demokratje, podtika se bo vodila javno in to v širokih plasteh našega naroda, Mi ne rabimo inteligence, ki s strahom prezirno gleda žuljavega kmeta, pozdravljamo pa z vsem srcem in ljubeznijo tiste, ki ume-jo ceniti žuljave roke našega kmeta in delavca in ki so pripravljeni pomagati mu v njegovi borbi. Naš položaj je ck-nes v Sloveniji, dasi imamo vkdo v svojih rokah, še otežkočen, ker še niso izvedene organizacije, ker pravzaprav še nimamo po narodu izvoljenega predstavništva stranke, ker nimamo svojih poskncev v Beogradu, ker radikali v Srbiji, po pravici rečeno, do danes ne
Ljubljanska drama.
Putjata. Rogožin, Striese, Ranjev-ski, Napoleon, Raspljujev, Jack Straw... Kakšni kontrasti! Poleg francoskega cesarja, ruski vagabund, angleški pustolovec. Dostojevskijev brezumec in ravnatelj nemške potujoče šmire. Življenje igralca je tako... V ruskih stvareh se je seveda najbolj udomačil. V 'Svatbi Krečinskega« se je zagroho-:al na ves glas in ž njim vsa publika... Znal se ie pa tudi potajno smehljati.., Dobro jokati. To se pravi, da je igralec. Dober. Malo ie pojecljal, včasih se je zdelo, da nekaj zastaja... Bil je le boj z jezikom, hipen počitek. Drastična mimika, krepke geste, včasih nekaj umetniških pavz«, nekoliko močnejši, smeh — in pozabili smo na besede in take stvari. G. Putjata pozna oder.
Se vedno v polni moči in mladeniški čflosti naš je presenečal naš dramski nestor Danilo kot krepak tip v »Hlapcih« (Kalander), igral je barona Nebel-berga, Strieseja je postavil življensko vernega na oder, bil je slepec Grajan, Knez v. Bremer, Kralj Matjaž. Še vedno podaja markantno izdelane podobe starcev, plemičev, kraljev in ljudskih značajev.
Lipah raste. V vlogah: baron Bon-jout, Valvazor (Za pravdo in srce«)«
Firs itd. se je iskal, v župniku (»Kralj na Betajnovi«) in Poloniju se je našel. Mož v plašču, mesec, menih... Mehak realizem preveva njegovo igro, rekel bi neka umetniška pobožnost.Igral je povsem vloge, ki se mu osebno prilegajo. Speci-jaliziranje pa ni hvaležno. Tudi dobro ne: ovira razvoj. Svojevrsten je bil njegov profesor v »Vojičku«. Kot stara, a še vedno ujedljiva tiča - roparica znanosti. Maska., lasje., v zraku krileče roke., stisnjen in ozek v prsih: čudaški nečlovek...
Kralj se je lotil vseh vlog. Bonvivant, Maks, Cankarjev sanjač, Lokva-rec — upornik, kmet, Konstantin — plemič, Sebastjan (»Kar hočete«, Fouchč, sv. Anton, v spominu mi je še Ivan Petrovič (»Živi mrtvec«), KreČinski}, Alkvist (R. U. R.), Jerman v Hlapcih in
še nekaj manjših vlog. V karakternih vlogah je močnejši kot drugod. Skrbinšek je hodil svojo pot. Premišljenih korakov. Je globokoviden, oder poznavajoč režiser, fin rezljar najmanjših detajlov (2 X 2 = 5). V »Plohi« (Marič) je bil manj srečen, dober Brack, Pinto-rovič - beg, Brabantio, značilen knez Abrezkov (»Živi mrtvec«), Dizma — valpet, zanimiv Kantor, Gali... Kot norec v Šekspirjevi komediji »Kar hočete je ustvaril svoj lik, a manj verjeten. On ne privablja solz in ne govori k čustvu, mislečemu poslušalcu pa je in-
morejo v nas imeti še tistega zaupanja, kakor bi ga imeli, kadar bodo izvedene strumne organizacije. Radi tega je potrebno, da se organizirate in da se borite za svoje pravice, pa ako jih ne dosežete danes, jih boste potom borb strumnih organizacij v bližnji bodočnosti. To so nekatere osnovne misli Narodne radikalne stranke, ki se v bistvu razlikujejo od ostalih strank.« Nato tolmači govornik pojem avtonomije, republike in monarhije in končuje svoj govor: »Možje, ne dajte, da bi postala to majhna sekta, temveč pohitite v široke mase, povejte svojim prijateljem, da je tukaj vir, kjer se lahko vsak bori z uspehom za svoje pravice! Navzoči kmetje so z veliko pazljivostjo sledili izvajanjem govornika in mu ob koncu burno aplavdirali.
Dr. Ravnik: Prijatelji, naša stranka je stranka resnega dela in mi ne prihajamo med vas z obljubami, katerih kasneje ne bi mogli držati, temveč povemo vam odkrito in jasno, da to, kar zahtevate, je potrebno, da si po uspostavi mogočnih organizacij z našo pomočjo skupno priborite. Vsako življenje je bor ba in ravno tako delovanje v politiki je težka borba, zato je potrebno, da ne obupate, temveč da ostrumnite svoje organizacije in se borite za svoje pravice. Grdo se pa vara tisti, ki misli, da je Narodna radikalna stranka, stranka korit in da bo vsak s svojim pristopom dobil nekakšno plačilo ali da bo odvrnil od sebe posledice pogreškov, katere je zakrivil. Ne, možje, mi smo stranka resnega dela in se hočemo zavzemati za vse, pa tudi za naše nasprotnike, ali samo tedaj, ako se jim dela očita krivica. Nato govornik konštatira, da je Narodna radikalna stranka potom resnega dela storila odločne korake za majhne ljudi že v času tega svojega kratkega obstoja. Kot dokaz za to svojo trditev navaja, da se je Narodna radikalna stranka zavzela energično za kmete v Poljčanah in Pragerskem po g. ministru Županiču in preskrbela, da se bo oškodovancem povrnila škoda in izdejstvo-valo za revnejše sloje črez 70.000 kron podpore. S kmečkim zakonom, katerega je Narodna radikalna stranka Udejstvovala, je vzet pred vsem mali kmet v zaščito, tako da se mu ne more niti zarubiti in poslati na boben pet oralov zemlje, in ga je na ta način obvarovala pred oderuhi in drugimi podobnimi pijavkami. Pri kuluku, o katerem nasprotniki toliko govorijo in ga očitajo Narodni radikalni stranki, moramo ugotoviti, da je velika dobrina za kmeta, ker je bil po starem občinskem pravilniku lahko prisiljen vsak kmet, da je delal mesece in mesece tlako pri zidanju cerkev in drugih javnih poslopij. Kuhik pa predpisuje delo ne samo kmetu, temveč tudi gospodu tako, da ne dela nobene razlike med nobenimi stanovi.« Svoj govor konča z besedami: »Mi Slovenci smo ponosni, da pripadamo stranki, ki se hoče potom resnega dela zavzemati za široke mase delavnega ljudstva. (Viharno odobravanje.)
G. Jurkovič zavrača odločno trditev nasprotnikov, da bi bila radikalna stranka nekaka velesrbska stranka: »Saj smo mi vendar Slovenci - radikali, saj nam našega slovenstva noben ne jemlje, saj nam noben ne vsiljuje srbstva, zakaj se naj potem bojimo, zakaj pa ne bi bili mi slovenski kmetje s srbskim in hrvaškim kmetom prijatelji in se skupno borili za naše koristi. Mi razumemo, zakaj nam očitajo lažnjive trditve nasprotniki, mi razumemo to, da hočejo nasprotniki izkoristiti medsebojno mržnjo treh bratov v svoje strankarske koristi. Ali mi smo ravnotako upravičeni očitati našim klerikalcem, da se hočejo prodati Rimu in imamo za to trditev popolnoma iste, ako ne tehtnejše razloge, kakor oni, ki nam očitajo, da hočemo biti velesrbi. (Glasno odobravanje.)
teresanten študijski pojav na odru. Zato ima dvoje vrst prijateljev...
Peček ima lepo vrsto vlog za seboj Najbolje se počuti v salonu (Neipperg), in med aristokrati (ritmojster Egon), značilno pa je, da je ustvaril prav kot grob ljudski tip v »Liliomu« svojo najmočnejšo kreacijo. Ivolgin in stotnik v »Vojičku« so mu bližji kot Montano ali Tesman. Cankar (Bernot, nadučitelj v »Hlapcih«) pa mu ni pomogel do večje izrazitosti. Gregorin je zapustil prijeten spomin na Karenlna. Vitez Trd, Rode-rigo, Lefebure in Lineman so ugajaiv Hallemder v »R. U. R.« pa manj. Drenovec je skoro edini mladostni ljubimec. Prijeten Erazem je bil, prikupen imoski kadi. Terčiča žal nismo videli drugje kot v tipičnih »Flickrollah«. V generalu Jepančinu in Antoniu pa je dokazal, da je po svojem nastopu upoštevanja vrednejša moč. Plut se je specijalizira! za razne tipe kot so Pisek, Igla, Jepihodov, Brumen, Mr. Jennings. Je skupno s Putjato več ali manj. dobro skušal izpolniti vrzel, odkar nimamo komikov kot so bili svoječasno Lir, Boleška, Verovšek.,. Izmed mlajših igralcev so gg. Sancin (»Frida«), Cesar (Nelkin, Ferdlščenko Itd.) ter Medaen (Brumen, Lebedev ..) nastopili uspešno svojo razvojno pot
Izmed iger pretekle sezije so uspele drama splošno bolj kot veseloigre. En-1
Nato se je razvila živahna debata o krajevnih gospodarskih in političnih potrebah, v katerih je razpršil g. oblastni tajnik Trošt nekatere pomisleke in predlagal k predloženi gospodarski resoluciji dodatek, da se naproša iz gospodarskih ozirov ministrstvo v Beogradu, da se volitev v oblasti čimpreje izvede. Resolucije so bile enoglasno sprejete z dodatkom, da ima srezki odbor polnomoč delegata, ki bo sprejete resolucije tudi potom Narodne radikalne stranke in kompetentnih faktorjev izdejstvoval!
Nato so se izvolili krajevni odbori za Gornjo Radgono, Radence in Videm, med tem, ko so se preložile volitve ostalih organizacij v apaški dolini na kasnejši čas, ker so ti kraji po pet ur hoda oddaljeni in se naši člani niso mogli udeležiti sestanka. Sestanek v Gornji Radgoni nam dokazuje, da ima naše kmetsko ljudstvo smisla za resno delo, za resno stranko in da je sito različnih strank, ki operirajo s praznimi kričavimi frazami.
Resolucija
sklenjena na ustanovnem občnem zboru Narodne radikalne stranke v Gornji Radgoni dne 15. julija 1923.
1.	Odločno vztrajamo na zahtevi, da se brezpogozno izvede revizija likvidiranega posestva vojvodine Urše-Eleonore Ahrenberg v Radencih, kakor smo to že zahtevali: v »Spomenici« Eks. št. 12/23 z dne 19. februarja 1923, in z naknadnim dopisom dne 21. aprila 1923 in sicer v korist invalidom.
2.	Ustanovitev invalidskega Doma za bolne invalide v kopališču Slatina Radenci, kakor je iz predložene spomenice z dne 26. januarja 1923 Eks. br. 2448 točno razvidno, ter iz poznejšega dopisa z dne 19. februarja Eks. br. 11/23.
3.	Naj se takoj postavijo dostojne barake za obmejno stražo ob reki Muri in sicer: a) Mele — pri murskem brodu; b) pri železnem in lesenem mostu v Gornji Radgoni; c) pri brodu v Lutver-cih; d) pri brodu v črncih. Dosedanje barake si je moštvo obmejne straže samo postavilo, ter so tiste v popolnem razsulu in nerabne, ter prava sramota ob naši severni meji.
4.	Poslanski klub se prosi, da čimprej predloži skupščini viničarski red, ter s tem poravna krivico nad tem bednim ljudstvom posebno v slovenskih goricah. — Ravno tako se naj za viničarje dovoli prosta žganjekuha, kakor so to imeli dosedaj edino posestniki dovoljeno.
5.	Zahtevamo temeljito revizijo v zakup izročenih veleposestev: a) kneza Traut-mansdorf pri Negovi; b) groba Stubenberg, v Gornjem Cmureku, ter končno izvedbo likvidacije teh posestev v korist invalidom in viničarjev revnega stanu.
6.	Starostno zavarovanje za delavce pri kmetih, in viničarje ter druge vrste delavcev da ne bodo na stara leta po občinah lakote umirali.
7.	Naj se končno uzakoni in v celoti izvede sklenjena pogodba med našo državo in Avstrijo zaradi obmejnega prometa.
8.	Trgovska pogodba z Avstrijo se naj takoj izpopolni v toliko, da bo omogočen izvoz našega vina, drugače ]e popoln propast vinogradništva neizogiben, posebno v Slovenskih Goricah.
9.	Tudi se nai čimprej reši cerkveno vprašanje obmejnega ozemlja, ker to je eminentno v državnem interesu, drugače se bode ljudstvo popolnoma zastrupilo z proti državno agitacijo, in temu se mora konec storiti čimprej, tem bolje.
10.	Odločno tudi obsojamo način agitacije SLS tukaj ob meji, Ln pisave njenega časopisja, da se rušijo temelji države, in Ijdstvo sistematično hujska proti bratom Srbom ter s tem jako pospešuje protidržav-no propagando.
11.	Glavni akcijski odbor NRS v Ljubljani se naproša, da začne čimprej izdajati list »Naša vas«, ker brez dobrega časnika je agitacija za našo stranko na deželi nemogoča, in se stranka brez tiska ne bo utrdila med kmetijskim ljudstvom.
12.	Nujno je potrebno, da se tudi ustanovi stalno tajništvo v Gornji Radgoni NRS ter se tudi začne organizirati Prekmurje.
13.	Pristaši NRS kateri javno in idealno delujejo za razšrjenje njenega programa, se morajo z vsemi sredstvi braniti — pred nasprotnimi rušitelji države.
14.	Da se resolucija udejstvuje se opol-nomočuje trezki odbor, da določi delegata, ki bosta stopila v zvezo s stranko in našim poslaniškim klubom.
sembl se počasi zliva v celoto, ker se od znotraj naven organično razvija, zlasti pa je važno, da je fluktuacija igralskega osobja skoro povsem prenehala. Le če so posamezni instrumenti uglašeni za en orkester, je možno izvajati najtežje sinfonije. Vigranost prinese čas, manjkajočih godal (v drami močnih, veledramatičnih pojavov, komikov, naivk itd.) se ne dobi čez noč... Za-zdaj si bo pomagati z gosti, najboljše pa s smotreno umetniško vzgojo vseh posameznikov.
Izmed gostov je omeniti go. Nabloc-ko, ki je kot Nastasja v »Idiotu« dosegla lep uspeh, manj pa — zbog neprilik tehničnega značaja — kot Ranjevska (»češnjev vrt«) in Katarina (»Madame san Gene). Marija Vera je povzdignila (morda omogočila) Ibsenovo »Heddo Gabler«. Pri tej priliki smo čuli k. g. gdč. Debeljakovo, za katero je želeti, da se posveti odru. Ga. Nablocka prihodnjo sezijo zapusti naš oder in se — kot čujemo — misli posvetiti kino-igra-nju. G. Levar nas je v »Othellu« prepričal, da je bila njegova igralska darovitost v opernih ocenah na trdni podlagi. G. Markovič iz Zagreba nas je resnično osrečil kot Asan - aga in v »Revizorju. O ženskih igralskih močeh dru-2ič.	—j.
Nekaj za vse.
Takrat, ko je poslala Slovenija tri demokratske poslance v Beograd, smo imeli vsega zadosti. Deževalo je vse polno soci-jalno-poiitičnih projektov. Naposled je postalo ministrstvo za socijalno politiko — jetično. Po čegavi krivdi, naj presodi javnost. Da bi imeli slovenski demokrati 21 poslancev, pa tudi lahko veliko manj, ne bi... Ja, wenn das Wenn nicht wär... Še nekaj: »demokrati so bili sila, ki je znala z velikim, četudi ne polnim usp-p-p-e-e-e-h-h-h-o-o-m«, zapravljati interese Slovenije. Hudomušneži, ki stikajo za političnimi dovtipi, so slišali pred par dnevi na Kongresnem trgu ono znano popevko: »Za jedan časak radosti...« To se pravi: za vsak dan demokratskega vladanja tisoč ur žepo-morne opozicije.
To je morda slaba tolažba. Ali v teh pasjih dnevih pač mora zadostovati. Mnogo jih je, ki pravijo, da so demokrati tako že-nerozni ljudje, da jim sploh ni nič za parlamentarno zastopstvo. Kaj še! Oni imajo svoje »Jutro«, ki je »najboljši slovenski dnevnik«! Ali potrebujejo še več? Saj še ni dolgo od tega, ko je neki pravoverni demokrat pisal iz Maribora, da so ljudje takoj pomirjeni, ko dobijo v roke »Jutro«, Čemu toliko razburjanja nad klerikalno nevarnostjo, potem pa nad preklicanimi radikalci, ko pa lahko najde vsak Pribičevid-Žerjavov učenec kar največ utehe v organu z Miklošičeve ceste! Res, čudni ljudje ti demokrati!	Spectator.
Organizacija NRS.
Po nalogu glavnega odbora Narodne radikalne stranke se ima izvesti reorganizacija krajevnih organizacij in kasneje volitve v srezke in oblastne odbore. Pod krajevno organizacijo razumemo v smislu Statuta § 32 najmanj 10 pristašev Narodne radikalne stranke v eni občini, ki voli ožji odbor sestoječ še iz petih odbornikov to je: predsednika,, podpredsednika, tajnika, blagajnika, odbornika in širši odbor, v katerega se volijo razven imenovanih pet, še drugi odborniki do števila 12. Ako v občini še ni 10 članov, se imenuje ta inštitucija občinsko zaupništvo.
Prosimo vse krajevne organizacije, da pripravijo in skličejo čimpreje zborovanje članov in izvedejo nove volitve v krajevne odbore, spopolnijo poslane eksemplarje glavnega odbora v Beogradu in jih pošljejo s prepisom zapisnika zborovanja na podpisani naslov, da se more potem takoj preiti na volitev v srezke in oblastne odbore.
Ker imajo krajevne organizacije v smislu našega Statuta velik vpliv ne samo za politiko stranke v Sloveniji, temveč tudi vpliv na gospodarsko politiko dotične občine, kakor tudi sreza, okrožja in dežele, radi tega poživljamo vsa naša občinska zaupništva, da grejo Z agitacijo energično na delo, da čimpreje dosežejo vsaj 10 pristašev in si s tem pridobe vse pravice krajevne organizacije.
Glavno tajništvo NRS, Wolfova ul. IX Ljubljana.
NRS za potne liste.
Pretekli teden je intervenirala krajevna organizcija NRS v Radovljici prt glavnem tajništvu stranke v Ljubljani* da se ukine naredba ministrstva v Beogradu, da se morejo vse prošnje za potovanje ne samo v Ameriko, temveč tudi po Evropi, pa bilo to magarl v Celovec, predložiti za odločbo v Beograd,.
Ker bi to veliko škodovalo prometu in posameznim prosilcem, se je takoj tozadevno interveniralo ter izposlovalo, da se ta naredba ukine, ter imajo prej ko slej pravico izdajati okrajna glavarstva potne liste za potovanje po Evropi V informacijo pa naj bo, da se je to izposlovalo po predimenovani organizaciji in glavnega tajništva NRS v Ljubljani.
Zapiski.
ŽALOSTNA KONSTATACIJA.
t
Osamljena in od vseh zapuščena slovenska demokratija se vije v smrtnih krčih. Poklicali so že vse zdravnike, jim obljubili ogromne vsote, ako jo ohranijo še nekaj časa pri življenju, toda zdravniki so zmajali z glavo in ji napovedali neizogibno smrt. Celo sivolasi padar Iz daljne doline, ki je imel dosedaj čudovite kapllice za zdravljenje »žerjavščine«, je moral spoznati, da so njegova mazaška zdravila brezuspešna za umirajočo demokratijo v lutrovski deželi.
Potrti in do tal sklonjeni so se zbrali zadnji iz rodu slovenske demokratije k seji, kjer so žalostno konstatirali, da nimajo med sabo nobenega poštenega in dostojnega človeka več. Le še par »kukavic«, ki so neposredno odvisni od njih, jim stoji ob strani, kakor medle sveče ob mrtvaškem odru. Edina bilka, na katero se še opira jutrovska demokratija,_ }e_ židovsko navdahnjeno in z najnižjimi instinkti računajoče glasilo na Miklošičevi cesti. S to konstatacijo so zaključili sejo ter se potrti in do tal sklonjeni vrnili k smrtni postelji osamljene in od vseh zapuščene demokratije ...
KONZULATI V LJUBLJANL
Gen. konzulat C. S. R.: Breg št, 8./I.
Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta.
Hon. konzulat Belgije: Urad Ljublj.
velesemnja.
Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/IL
Italijanska delegacija: Zrinjskega cesta št. 3/L
Dnevne
novosti.
— Poziv gostoljubnemu meščanstvu. V dneh 4, 5. In 6. avgusta se vrši v Ljubljani kongres jugoslavenskih novinarjev, katerega se bodo udeležili poleg vseh jugoslovenskih novinarjev tudi inozemski gostje. Odbor ljubljanske sekcije UJN apelira na znano slovensko gostoljubnost in prosi, da dajo Ljubljančani za ta kratek čas razpoložljive sobe proti plačilu na razpolago. Prijave sprejema Anton Zobec, tiskovni referat pokrajinske uprave.
— Radostna vest. Dva popoldanska lista sta objavila pod naslovom »Radostna vest« sledeče poročilo, ki ga je ministrsko predsedništvo prejelo od kabinetne pisarne Nj. Veličanstva: »Podpisani so preiskali Nj. Vel. kraljico Marijo in ugotovili, da je Nj. Veličanstvo v blagoslovljenem stanju ne popolnoma sedem mesecev. Nosečnost je popolnoma normalna in splošno stanje kraljičino je dobro. Beograd dne 16. julija 1923 ob 16. uri. Profesorji dr. Antič, dr. Koen, dr. Ljubomir Zdravić.« Iz pisarne kabineta predsednika ministrskega sveta.
— Prihod kraljeve dvojice na Bled-Včeraj sta Nj. Vel. kralj in kraljica odpotovala s posebnim dvornim vlakom na Bled, kamor dospeta danes dopoldne.
— Povišanje draglnjskih doklad orožnikom. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja uradno: Na svoji seji dne 13. t. m. je finančni odbor narodne skupščine soglasno sprejel predlog ministra za 5?£ran^e P05*6 S. Vujičiča, da se stalnim orožnikom v Sloveniji z 1. tekočega meseca povišajo draginiske doklade na 1100 dinarjev mesečno.
, -“Odličen grški publicist v Ljubljani V Ljubljano je prispel znani grški publicist in žurnalist g. Polyvios Lecos, ustanovitelj, lastnik in direktor velike mesečne revije, posvečne gospodarstvu, trgovini in industriji »Proche et Extreme Orient«, ki izha-H v Atenah. Revija je pisana v grškem in angleškem jeziku. G. Lecos, ki je nosetil tudi naše uredništvo, potuje po Jugoslaviji z namenom, da vzpostavi med balkanskimi državami trgovske in gospodarske stike. Iz naše države odpotuje v Romunijo in češkoslovaško, da tudi tamkaj prouči gospodarske razmere in da s svojo revijo pomaga ustvariti potrebne gospodarske vezi s tema državama. G. Lecos ima namen stopiti v stik tudi z našimi trgovskimi, finančnimi in industrijskimi krogi in poseli v to svrho tudi tukajšnjo Trgovsko in obrtno zbornico, obenem razpošlje trgovcem in industrijcem posebno okrožnico, v kateri jim bo pobližje razložil v francoskem jezi-I™ svoj program. V Sloveniji ostane 5 do 6 dni. Iz Ljubljane odpotuje na Bled. G. Le-.**as prosi objaviti, da je interesentom, ki bi se zanimali za vzpostavitev trgovskih stikov z Grško, prav rad na razpolago. Po-sete sprejema vsak dan v hotelu Union od 9.—10. in od 15.—16. ure.
— Imenovanja pri gradbeni direkciji i l-iuDijam« »Službene novine« prinašajo sle T» I?, irner,ovania Pri gradbeni direkciji j k-mMiani: za inženerje VI. činovnega razre ,. so imenovani Leo M encinger Ivai Marek in Josip Otahal; za^nženerh t«, «kovnega razreda pa Ciril Pirc, Val ter Ahlfeld in Fran Rueh. novöT ¥ Poštne službe. Glasom »Službeni] UuhMaJ® irne,novan, PTi Poštni direkciji i Kat Ć 23 k'OIltrok’ria !• razreda Milo:
v„*0¥orltev brzojavne postaje pr’ Rocojiu. V podaljšanem brzoja vodu Kočevje-Brod na Kupi je bila scena nova brzojavna postaja Fara Kočevju in otvorjena dne 11. junij; Ta postaja opravlja omejeno dnevno sl — Smrt hrvatskega skladatelja. > raždnu je umrl v visoki starosti, znai vatski skladatelj Anton Stöhr. Pred 3 so bile njegove kompozicije zelo prilj ne in še danes imajo veliko peda: vrednost, tembolj, ker je bil Stöhr m učitelj za glasovir.
u — Pesintekcljska služba v naši d V kratkem dobi ministrstvo za na zdravje večje^ število desinfekcijskih ratoy, ki jih bo poslalo v razne poki , ta način bo organizirana desinfek služba v vseh krajih naše države.
m«» iTr,°l^lnSlle v<Jlitve v Beogradu. 1 Ume imenike je vpisanih nadaljnih 220 Hlcev, tako, da znaša skupno število
«v MM). OMtok, vog,r„ Ä
“VOTsta. — Radikalna stranka *v'ojo ],st0- K°t kandidat za sedniško mesto Je določen Mihajlo A
F?>bj& ** Dodpredsednika Pa Inžener
— Volitev kozaškega atamana v
siftm V n,edel5° so si beograjski k izvolili svojega atamana. Med kozak «e pojavili dve struji: na eni strani s!
dIu.Ki pa zmernejši c r™,0:	Je bil Izvoljen polkovni]
vr,TW»,?n wega Kenerala Kras VJv™r*iU I31 monarhist. Dosi .Janov je predlagal, i aoiOn,6	M dovoljno števil»
pa J® bil odbi'
«ff Je zapustil dvorano. Volitve so s vrgfle brez njegovega predsedstva- G nflrt so naglašali potrebo trdne org;
nijf* ker vIada med kozakl
“Je, da bo padel boljševiški režim š "«nje Jeseni
— Pnkovska slava 16. artilerijsko k«, zahvala. Komandant blar/neri P«ka v Ljubljani se tem potom najt» zahvaljuje vsem p. n. g»>spodom (go< a Poslane častilke za Pukovsko fer ani¥ t I. t. J. spominski dan, ko s ‘erije tega polka prvikrat stopile na sposvetsko polje«, prilikom koroške Vi l, Posebno pa izraža najiski snfJrO ,aI° sledečim p. n. gospodom ki 30 v dokaz iskrene simpatij darib> hrabrl vojski blagovolili p boJ’šnnia (vnariu oziroma naturalijah z ^•utnv,hrane Zakoni in to: Ravr Stenicu *®°bus« na Vrhniki, g. koviiS1’ Ivanu Knezu, g. Dimitriji g Francu ^natelistvu Pivovarne »Ul Francu Ravr|r^hPe•žu, g’ Ivanu Lajovic Edo lhimerh hlriUl g' Berti Kobal, j — KrU8’ dr- 0t'° Fettichu.
lugoslovenskega učiteHstv^6811
kcnm, TÄS.skUa“: stva dne 7. avgusta bo razpravici v vrsti o treh najnujnejših problemih cer: 1. Višja učiteljska lLbrazba v
vprašanjem visoke, pedagoške šole, o sprejemanju učiteljstva na univerzo in reorganizacijo učiteljišč. 2. Problem moderne vzgoje v jugoslovenskem pravcu, razpravlja naš ožji rojak dr. Stane Rape, učitelj v Ljubljani. 3. O edinstvu osnovnega pouka v naši državi, s posebnim ozirom na učne predmete, v katerih je treba izvesti edinstvenost pouka v celi državi.
— Življenje v Zadru. Potniki, ki prihajajo iz Zadra, pripovedujejo o žalostnem stanju Zadra, ki je prej tako bujno cvel. Sicer ni draginja. Kava stane 50 cent in tudi druge življenske potrebščine niso drage. Ulice so čiste, brez prahu, ker ni prometa. Kmet ne prihaja v mesto in tudi parniki se le redkokdaj mudijo v Zadru. Stanovanj je vse polno na razpolago in tudi lokalov za trgovino. Toda nikogar ni, ki bi pričel s kako obrtjo nanovo. Kdor ima kapital, gre rajši kam drugam. Sploh je Zader brez vsakega življenja.
— Ruske gimnazije v Vojvodini- Glasom statisničnih podatkov se nahajajo v Vojvodini štiri ruske srednje šole in sicer obiskuje moško gimnazijo v Beli Cerkvi 285 dijakov, žensko 221, žensko gimnazijo v Novem Bečeju 284 in žensko gimnazijo v Veliki Kikindi 125 učenk.
— Finančni odsek mestne občine ljubljanske se bavi v zadnjih večerih jako živahno z mestnim proračunom za dobo od 1. jul. do konca leta 1923. Proračun, ki je razdeljen na redni in izredni proračun, pride že pri prihodnji občinski seji na dnevni red, pri čemu se nam obetajo gotovo zanimive debate.
— Oddaja novega kopališča in bufeta ob Ljubljanici v najem. Mestna občina ljubljanska bo oddala novozgrajeno kopališče ob Ljubljanici poleg Ižanske ceste v najem najvišjemu ponudniku. Ponudbe so vložiti zapečatene do 25. t. m. opoldne pri mestnem gospodarskem uradu in morajo obsegati: vse podatke in dokazila o osebi prosilčevi posebno glede domovinstva, neoporečnosti in usposobljenosti. Dalje rodbinske in premoženjske razmere ter konečno najemnino z označbo kavcije, katero bo pred prevzemom treba založiti. Mestna občina si pridrži pravico oddati kopališče v najemu tudi drugemu in ne najnižjemu ponudniku. Pred-vzem se ima izvršiti koncem julija t. 1. Zajedno bo oddala v tem kopališču buffet lastniku gostilničarske in krčmarske koncesije ali pa onemu, ki si bo preskrbel tako koncesijo v zakup. Pogoji kakor pri oddaji kopališča. Pripominja pa se, da se lahko odda kopališče in pa buffet eni in isti osebi v zakup.
— 140 rodbin v smrtni nevarnosti. Podžupan dr. Stanovnik in obč. svet. Mo-škerc. Krč in Žumer so vložili na magistratu na prošnjo več prizadetih strank vlogo te le vsebine: V času ko se celo vojaške oblasti pripravljajo, da odstranijo municij-ska skladišča iz okolice Ljubljane, so merodajni činitelji popolnoma pozabili na drugo veliko nevarnost, ki preti Ljubljani: na velika skladišča špirita In delavnice alkoholnih pijač firm »Alko« ir» »Čermelj«, ki imate v to svrho najete obsežne prostore v pritličju velike stanovanjske kosarne »Kolizeja«. — Dne 13. t. m je ob 2. pop. na dvorišču pred skladišči eksplodiral velik sod brez dvoma alkoholne pijače, s silno detonacijo, ki je pretresla cel vzhodni del Ko-liseja. K sreči ni bilo človeških žrtev, še večja sreča pa je bila, da se je zgodila nesreča na prostem in ne v skladiščih, kar bi brez dvoma pomenilo katastrofo za vse 140 tam bivajoče rodbine in za bližnjo okolico. Nevarnost je tem večja, ker vlagajo delavci pozno v noč, dobe plačo v naturi — alkoholne pijače in rabijo pri delu ogenj, ki ga kurijo v odprtih kotlih. Mnogo morajo prestati stranke vsled neprestanega nabijanja sodov, zakajanja z dimom in vsled pomanjkanja vode. Apelirajo na občinski svet, da sklene potrebno, da se izogne neizogibni katastrofi.
— Tivolsko Jezerce. Dalje so vložili dr. Stanovnik, Moškerc in Kerč vlogo glede nevarnosti našemu Tivolskemu jezercu. Ta nevarnost obstoja v tem, da so nasipi že silno slabi in bi napravil k »k večji naliv lahko predor in odnesel cel nasip s čemer bi nastala za občino pri današnjih gradbenih razmerah jako občutna škoda ali bi izgubili prijazno jezerce. Na jezeru je dosedaj 7 večjih čolnov in pridejo v Jcratkem 3 novi čolnički za vožnje posameznikov, katerih sedaj še ni.
— Beograjski hotel »Moskva« prodan.
Veliki beograjski hotel »Moskva«, ki ga najprej zapaziš, ako se voziš čez železniški most iz Zemuna, je kupila poštna hranilnica. V hotelu ostane še nadalje kavama in restavracija. V ostalih prostorih pa bo nameščena hranilnica in poštno ministrstvo.
— Paskijevičev oče upokojen. Zagrebški listi poročajo, da je bil oče morilca Paskijeviča upokojen. Morilčev oče je bil tajnik zagrebške trgovske zbornice. Njegovo prvotno ime je bilo Pasko Čikara, kar priča, da je družina arnavtskega rodu. Z veliko spretnostjo se mu je posrečilo izpodriniti svojega prednika in zasesti to mesto. Hrvatska zajednica ga je poslala v začasno narodno predstavništvo.
— Izgnan Je iz naše države za dobo 10 let kot nadležen tujec Iz Drösnika pri Dunaju Josip Medlitsch.
— Potni list je izgubila soproga viš. rev. juž. žel v Celju Jelka Szilllch izdan od pol. ravn. v Ljubljani dne 18. 4 pod štev. 1986.
— V kočevskem vlaku je izgubil Alfonz Zdolšek .rbtnik v katerem je imel par čevljev, cr olko za kolo, plave ševijot hlače in nek; < moškega perila. Nahrbtnik je bil bržkone ukraden.
— V Pijavi gorici je ukradel neznan vlomilec pri nekerrl posestniku 2 bankovca po 100 Din., za 20 Din drobiža, srebrno avstrijsko krono in 5 tolarjev.
— V Dobličah le bila ukradena Pavlu Mamerju črno usnjata denarnica z gotovino 6250 Din, dalje obleka, suknja, čevlji, vojaški samokres, dalje zlat prstan, poročni zlat prstan, 2 srebrni uri z zlato in srebrno verižico. Skupna škoda znaša 12.000 Din 50
para.
— V Braslovčah so izvršili neznani vlomilci tatinski vlom pri trgovcu Ivanu Gedli-ški. Odnesli so 22 m moškega sukna, 36 m ševljota, 30 m klota, 127 m cefirja, 90 m mo-Hnos. 45 m platna In 250 Din gotovine. Skupno škodo cenijo na 12.850 Din poleg škode, ki so jo napravili pri vlomu. Tatvi-n° i Jfvr5ila neka postopaška družba, ki n? n k'atUa že par dni pred vlomom po
je bilo ukradeno pri Jakobu ' prevozniku na Tržaški cesti uhanov z dijamanti (500 Dinj niča, damska ura in verižica nega namiznega orodja in p;
kron, 242 srebrnih goldinarjev in 13 pei-kronskih tolarjev. V isti hiši je bilo izvršenih še tudi več drugih tatvin med temi je bilo ukradeno hčerki gostilničarja Heleni Urbanc dve zlati zapestnici, zlata bioša in svilen ženski klobuk. Policija je uvedla več hišnih preiskav in poizvedb, vendar je ostal dosedaj še ves trud brezuspešen.
— Pazite na otroke. Na Meščanskem polju so se igrali šolarji Jelen Josip, učenec IV. razreda in brata France in Ivan Dolinar, učenca L razreda v Mostah, pri kozolcu Ivana Černeta, posestnika na Vidovdanski cesti. Med igro so znosili otroci pod kozolec kup ječmenove slame in so jo zažgali. Vnela se je suha detelja v kozolcu in v kratkem času sta pogorela detelja in kozolec do tal. Černe ima škode 400 Din. Kozolec ni bil zavarovan.
— Rezervna avtokolesa dva z znamko »Mihelič Čoble 935X138 nemontiran in drugi 880X120 montiran, je zgubil avtomobil žitnega zavoda v Ljubljani in sicer na cesti md Černučami in Trzinom. Koles kljub takojšnjemu iskanju niso našli in jih je odpeljal bržkone kak voznik ali kolesar, ki jih še dosedaj ni prijavil.
— Ukraden pes. Posestniku Leopoldu Lenčetu je bil ukraden izpred Vilfanove gostilne na Ježici 5 mesecev star pes volčje pasme, »Heksi« — vreden 650 Din.
— Zlata ura in verižica pritrjena na pasu je bila ukradena poštnemu kontrolorju Albinu Železniku iz Večne poti št. 3. in sicer na zabavi v Narodnem domu ali pa v Trubarjevem parku.
— Velikanska tatvina v Beogradu. V trgovino beograjskega trgovca Kukulidesa so vdrli neznani vlomilci in ukradli 60.000 Din gotovine ter mnogo dragocenosti v skupni vrednosti nad en milijon kron. Za vlomilci je bila izdana tiralica.
— Celjske novosti. Pogrešana služkinja. 15 letna Pavla Žumer, doma iz Škofje vasi je služila v Celju pri družini Pfeifer. Pred 14 dnevi je odšla iz službe neznanokam in se od takrat ni več vrnila. Dekle je velike vitke postave, kostanjevih las in bledega lica. Ako bi jo kdo izsledil, naj jo naznani občinskemu uradu v Škofji vasi. — Steg skautov v Celju odide danes v četrtek na desetdnevno tabo-rovanje v Logar;. i dolino. Potrebna je popolna gorska c ema udeležnikov. — Govedino plačujemo v Celju še vedno po 100 kron kilogram dočim se n. pr. v Zagrebu dobi kilogram prvovrstne govedine za 76 kron. Bi bilo treba celjskemu apro-vizacijskemu odboru v tem oziru napraviti red. — Avtomoblska cesta od Solčave v Logarjevo dolino je bila letos nanovo popravljena in zboljšana. Tik pred vstopom v Logarjevo dolino je bila skrajšana s tem, da je napravljen pri Podbrežniku nov most pod klancem. Ogniti se je mogoče sedaj visokemu klancu pri vhodu v Logarjevo dolino.
— Mariborske novosti V bližini broda pod železniško postajo Sv. Lovrenc na Pohorju so našli v torek trupla treh duhovnikov, ki so postali žrtev bre-zenske nesreče. Okrog 10. ure dopoldne je opazil brodar Hiittel pri brodu v vodi trupla utopljencev. Posrečilo se mu je spraviti trupla na kopno. Tam so ga agnoscirali kot truplo župnika Basnika iz Sv. Trojice v Halozah. Na glavi je imel Baznik več težkih ran. Razen tega je glava zelo nabrekla. Površnika utopljenec nima več na sebi. Domneva se, da si je Baznik površnik slekel, da bi se kot izboren plavač tem lažje rešil, v župnikovem telovniku so našli denarnico z 1.100 dinarji vsebine in dve uri, od katerih je ena kazala 7.10, dočim je druga pri prekladanju trupla vsled tresljajev pričela zopet iti. Ko so našli pfvo truplo, se je rešilna akcija takoj nadaljevala in okrog sedme ure zvečer tudi imela uspeh. Na peščini pod brodom, kjer je Drava že marsikaterega utopljenca odložila, so našli truplo novo-mašnika Ribiča, ki je popolnoma neizpre-nien, vendar pa ima tudi Ribič na glavi več ran. Pri njem so našli petsto dinarjev. Približno dve uri nato so skoro na istem mestu dobili še truplo brezenskega župnika Volčiča. Tudi on je bil na glavi precej pobit. Splošno se sodi, da so se ponesrečenci pri svojih rešilnih poizkusih potolkli na pečini in da so tudi dobljene rane v veliki meri povzročile njih pogibelj. O truplu četrtega ponesrečenca bogoslovca Deržečnika dosedaj še ni sledu. Truplo, ki ga je naplavila Drava v pondeljek, ni identično z Držečnikom, kakor se je to izprva domnevalo. Trupla vseh treh ponesrečenih duhovnikov so pripeljali v mrtvašnico k Mariji v Puščavi. Trupli župnika Basnika in primicijanta Ribiča bosta pokopani v četrtek ob 8. uri na pokopališču v Mariji v Puščavi truplo župnika Volčiča pa se prepelje na Brezno, kjer se vrši pogreb v petek ob 8. zjutraj. (Ne. kakor je bilo prvotno določeno, v četrtek ob 8. uri zjutraj). V sredo okrog 4. ure popoldne se je pripodila skoz Dravsko dolino nad Mariborom silna nevihta, spojena z velikimi nalivi, bliski in s treskanjem. Med silnim dežjem je divjal močen vihar, ki je polomil mnogo drevja in pometal veliko opeke s streh ter tudi na poljih napravil mnogo škode. — V četrtek 19. t. m. ob 8. zvečer priredi mariborski citraški klub svoj prvi koncert v Gambrinovi dvorani. — Na Slomškovem trgu je trgovski nastavljenec Viktor K. iz Radvanj vsled neprevidnosti povozil s kolesom nekega mizarskega vajenca, ki je pri padcu dobil precejšnje poškodbe. — Jezdarska ulica je bila v torek ponoči torišče raznih razgrajačev. Kričaškemu zboru je napravila konec policija, ki je udeležence za neprijavljeni koncert primerno nagradila. — S § 104. s. k. z. je prišel v konflikt neki okoliški trgovec, ki je v noči na sredo peljal voz blaga po Koroški cesti In mu ni prijalo, ker se je neki stražnik zanimal za njegovo nočno romanje.
— Ob priliki proste zabave na prostem pri pečenju jančka na ražnju v So-vodnju se je nabralo za Jugoslovensko Matico 150 Din.
— Zverinska ciganka. Pred kakimi tremi meseci je zginila neka petletna beograjska deklica. Starši so bili uverjeni, da je utonila v Savi. Te dni pa je peljala po beograjskih ulicah neka ciganka mal voziček, v katerem je sedela slepa deklica. Mimo je prišla tudi nesrečna mati in je takoj spoznala svojega otroka. Ciganka je ukradla deklico in je oslepela, da Je lahko prosila miloščino.
— Krava odšla na sprehod. Neki Naglič Je kupil na zagrebškem semnju lepo rejeno kravo. Ker je bil že lačen in žejen, je zavil v neko bližnjo gostilno. Kravo je privezal zunaj pred hišo. Ko se je okrepčal, je hotel nadaljevat! svojo pot prod domu. Na svoje veliko razočaranje pa je spoznal, da je krava med tem časom Izginila. Oškodovan je za kupnino 4 tisoč dinarjev.
— Veliko pisavo (za drž. In odvet pisarne) ima »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/L
Sokolski vestnik.
— Statistični odsek Sokolskega društva v Ljubljani (Narodni dom) naznanja, da bode posloval do preklica samo v torkih in petkih od 19-—20. ure v društveni odborov! sobi v Narodnem domu. — Prosimo vse, ki žele informacije ali plačati članarino, da se točno drže teh odsekovih uraa-nih ur.
Novosti h Primorske.
— Težka nesreča v Žavijah. V pondeljek se je pripetila na žaveljski cesti pri Trstu težka nesreča. Na enovprežnem mlekarskem vozu ste se peljali mlekarici Križ-mančič in Cah, obe iz Črnega Kala. Na nekem kraju ni prehod ceste preko železniških tračnic zavarovan, tako, da mora strojevodja vedno dati znak. Nesreča je hotela, da je ravno tedaj pripeljal mimo vlak, ki se je z vso silo zaletel v voz. Obe kmetici ste padli daleč proč in ste obležali pod razbitim vozom. Na pomoč so jima prihiteli finančni stražniki, ki so takoj telefonirali po rešilno pomoč. Nesrečni Istri-janki ste bili prepeljani v bolnico, kjer je Križmančičeva še pred operacijo umrla, Cahova pa se nahaja v težkem stanju.
Spori in tur^stika.
— Illriia : Čakovečki Š. K. 15. t m. —
Ilirija je sklenila za 15. t. m. prijateljsko tekmo s Čakovečkim Š. K. Tekma se vrši ob 18. uri na igrišču Ilirije. C. š. K- je eden vodilnih klubov hrvatske province; ima že več let prvenstvo 5. župe Zagr. nogom, podsaveza. Njegovi pomembnejši uspehi v letošnji sezoni so rezultati 2 : - proti komb. moštvu Haška, v katerem i »ralo 5 Ha-škovih internacijonalcev, 1 : ; proti Olimpiji na Reki, prvaku Julijske Benečije, 2 :0 proti zagrebški Sparti, 6:0 proti karlovški Olimpiji, ki je v nedeljo porazila ljublj. Primorje s 6:3 itd. C. Š. K. goji živahne stike s slovenskimi klubi, ki so mu doslej skoro vselej podlegli, tako n. pr. Maribor z 1:4. Rapid z 1:5, Jadran z 2:6. Č. Š. K- goji temperamentno, zelo efektno madžarsko igro, ki jo je pridobil od budimpe-štanskega M. T. K. po svojih igralcih-viso-košolcih v Budimpešti. Tekma proti Iliriji je prvo gostovanje Č. Š. K. v Ljubljani, gostje nastopijo s kompletnim prvim moštvom ter predstavljajo za Ilirijo, ki se momentane ne nahaja v najsolidnejši formi trd oreh.
SoSstvo.
— Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v sredo, dne 4. julija, smo prejeli nastopno obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Poročilo o ku-rentnem gradivu izza zadnje upravne dobe se vzame na znanje. Zapisnik o zadnji redni seji z dne 5. junija 1923 se odobri brez ugovora. Na znanje se vzame poročilo nadzorovanja notranje zasebne dekliške meščanske šole v uršulinskem samostanu za šolsko leto 1922/23 in se predloži višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Sklepa se o uredbi pletarskega pouka na IV. mestni deški osnovni šoli in na dnevnih zavetiščih za preteklo In bodoče šolsko leto. Več začasnih učiteljic bo, ker so postale na svojih dosedanjih učnih mestih prekoštevilne in razpoložive s koncem avgusta L 1. razrešiti. Poročilo o bodoči uredbi centralnega šolskega vrta in centralnega igrišča je odstopiti šolskemu odseku občinskega sveta v natančnejši preudarek ta poročanje v občinskem svetu. Nasvetovani izključitvi nekega učenca se ne pritrdi, ker učenec še ni zadostil občim predpisom šolskega ob-iskavanja in je zadevo odstopiti mestni zaščiti dece, da posreduje zanj za sprejem v poboljševalni zavod. Sklepa 35 o neki disciplinarni zadevi. Nekatere učne osebe, ki imajo službeno dobo že prekoračeno ta v službi nič več ne ustrezajo, bi bilo upokojiti. Sklepa se o nekaterih prošnjah za prepustitev šolskih prostorov v izvenšolske svrhe. Prošnja barjanskega učiteljstva, ki stanuje v ntestu, za zvišanje potnine, odstopiti je občinskemn svetu s priporočilom, da ii ugodi. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo ob 6. uri zvečer.
Dopisi.
— Rogaška Slatina. Naše letovišče le letos izvrstno obiskano, gozde že prihajajo dan za dnem, sezona je v polnem obratu. Razvedrila ne manjka: v veliki dvorani Zdraviliškega doma se vrše koncerti. v mali pa kinematografske predstave-Na promenadi svira dopoldne in popoldne orkester. Med gosti je več odličnih srbskih politikov. Prošli teden je z velikim uspehom koncertiral ljubljanski tenorist g. Šimenc, v nedeljo pevsko društvo »Ljubljana«, prihodnjo soboto pa pričakujemo zbor »Ljubljanskega Zvona« iz Ljubljane, čigar lanski koncert nam je še v dobrem spominu. Ravnateljstvo zdravilišča vzorno skrbi za udobno bivanje, zdravljenje m tudi umetniški užitek letoviščnikov.
— Mozirje. V pondeljek popoldne je nastala nevihta s točo, ki je uničila polovico poljskih pridelkov. Toča je padala četrt ure. Najbolj je uničila žito, koruzo ta hmelj. — Pretečni četrtek je umrla v celjski bolnici gdč. Angela Žebelj, natakarica v dobro znani gostilni Strmšek v Mozirju, ki je bila znana kot pridna ta zelo postrežljiva v dobi 25 let. Bodi ji zemljica lahka. — Vreme smo imeli zadnje dni zelo lepo in toplo. Tudi nekaj letoviščarjev Je že prišlo, nekaj pa jih je vsled pojava Škrlatice odpotovalo. Dosedaj ni vsled Škrlatice umrl še nihče, kar zdravstvena uprava skrbi da se bolezen ne širi.
Izpred sodilia.
ZAGONETEN STREL V USTA
Dne 10. maja je prišel Josip Trebušnih precej vinjen, na dvorišče pos. Ivana Cu-zaka v Bakovniku pri Kamniku. Pri te» je razsaja! in tudi grozil domačim. Gospodar je šel na dvorišče in ker Trebušnlk ni hotel iti z lepa ta je postal nasilen, je potegnil Cuzak samokres in ustrelil. Zadel ga je v usta, pri čemer pa mu je prestrelil samo levo lice v višini ust. Trebušnik trdi da mu je Cuzak vtaknil samokres v usta in na to sprožil. Ugotovili so, da je to izključno, ker bi bile sicer mnogo hujše posledice, ugotoviti pa niso mogli, kako je bil izvršen ta zagonetni strel. Ivan Cuzak je bil obsojen, da je pri prepoditvi vsiljivega pijanca tako nerodno ravnal z orožjem, da ga le lahko poškodoval. Obsojen je bil oa 4500 Din globe ali 90 dni zapora.
KAR »VLIJ« GA!
Dne 3. junija sta napadla s tem geslom v Vrhpolju Ivan Flerta ta Tone Dolar fanta Vrhovnika in ga pošteno pretepla. Znak za napad je dal glasom obtožnice njihov tovariš Maks Šimenc s tem, da je ugasnil luč pred domačo gostilno. Ker se ul moglo ugotoviti, da je bil napad dogovorjen, sta bila obsojena samo prva dva ta sicer Fierin na 4 mesece težke Ječe. Dolar pa na tri tedne zapora. Fierin mora plačati okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev precejšnjo šoto za bolnico ta zdravljenje ta pa 1500 Diz» za bolečine.
Borzna poročita.
Beograd, 18. Julija- Devize. London 437—0, Pariz 550—552, New York 94.50—95.50, Ženeva 1650—0, Milan 405— 407, Praga 285—'' " ‘0, Berlin 0.038-0.039, Dunaj 0.1325—0.1:, Bukarešta 47.50—4SI Budimpešta 0—l.li.
Zagreb, 18. julija. (Priv.) Deviz«. New York 94—94.50, Pariz 5.47—5.51. Curili 16.40—16.45, London 434—434, Dunaj 13.175—13.25, Praga 2.84—2.85, Italija 405 —406, Berita 3.65—3.75. — Valute. Dolar 92.75—93^5.
Zagreb. 18. julija. Devize. Dunaj 0.13175—0.1325, Berlin 0.0365—0.0375, Budimpešta 0.97—1, Bukarešta 47.75—48.25, Italija 405—406, London 434—434.75, New York, kabel 94.25—95, ček 94—94.25, Pariz 547—551, Praga 284—285, Švica '040— 1645. — Valute. Dolarji 92.75—93.25, češkoslovaške krone 280—282,	20 kronski
zlati 345—0, francoski franki 540—545. madžarske krone 0—090, romunski leji 0—45, Ure 400—402.
C u r i h, 18. julija. (Priv.) Berlin 23— 24, Holandska 225—225.50, New York 572—572.5, London 26.28, Pariz 33.45. Milan 24.52—24.55, Praga 17.125, Budimpešta 6, Zagreb 6.05, Bukarešta 2.95, Varšava 45, Dunaj 80.75, Sofija 5-15, avstrijske krone 81—81.25.
Praga, 18. julija. Dunaj 4.44, Berita 1.29, Rim 142, avstrijske krone 4.535, lire 144.50. Budimpešta 34, Pariz 194.75, London 152.75, New York 33.225, Curih 580 75, Beograd 35-75.
Dunaj, 18. julija. Devize. Beograd 750—754, Berlin 0255—0.275, Budimpešta 6.70—6.80, Bukarešta 363—365, London 324.900—325.900. Milan 3009—3021, New York 70.935—71.185, Pariz 4097-4113. Praga 2123—2133, Sofija 636—640, Curih 12.345—12.395. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 614—622, nemške marke 0.235—0.295 funti 323.100—324.700, francoski franki 4050—4080, lire 2975—2976, dinarji 741—747, romunski leji 372—376, švicarski franki 12.230—12310. češkoslovaške krone 2105—2121, madžarske krone 4.30—4.50.
Berlinska borza je bila danes zatvor*
lena.
Objava.
Podpisani upravni odbor izjavlja, da so pri Jadranski banki a. d. Beograd deponirane delnice te banke, ki se bodo v smislu sklepov Jadranske banke Trst po provedeni reintegraciji kapitala tega sledn’ega zavoda. izročile vsem dosedanjim delničarjem Jadranske banke Trst In to v razmerju 1:1.
Italijanska vlada je že odobrila sklepe občnega zbora Jadranske banke Trst od dne 14. t. m. Vsled tega je tudi že sklicana prva seja novega upravnega odbora Jadranske banke Trst, ki bo določila čim prejšnji termin vplačevanja novo emitiranih delnic Jadranske banke Trst, pridržanih potom opcijske pravice pred vsem dosedanjim njenim delničarjem, kakor tudi brezplačne delnl-njave starih delnic te banke za delnice Jadranske banke Beograd.
Upravni odbor Jadranske banke a. d. Beograd.
Vremensko poročiio.
„3utranje NovostL” — Ljub lian a, dne 18. julija 1923.
Kraj	Cas	Zračni tlak	Zračna temper.	Vetei	Oblačno 0 — 10	Padavine mm
Ljubljana		 . .	7	762-6	i -0	sev, vzh.	jasno	3-5
Ljubljana			14	758-4	293	sev. za p	del. obl.	
	21	759-2	23-0	sever	M	
	7	761-2	23-0	brezv.	jasno	l-o
Beograd	. -	....	7					
Dunaj 		 .	7	762-1	21-0	sev zap.	obl.	
	7	761-2	19-0	jug. zap.	»»	
Inomost	.	.....	7	762 0	17-0	brezv	dež	
Barometer: oestanov»	Temperatura: višja

Gospodarstvo
INDUSTRIJA.
^, _'X Kredit za tvornice svile. Trgovinsko taitaistrstvo bo v kratkem zahtevalo večji kredit za podporo vojvodinskih tovaren Svile v Pančevu, Novem Sadu in Novi Ka-biži.
i X Premog za pridobivanje plina. Do-Sedaj so večinoma vse naše plinarne upo-fabljale za proizvodnjo plina črni premog. Te dni so se vršili v mariborski plinarni, ki ima dvoplinski sistem, poskusi z vsemi vrstami premoga, ki je v naši državi. Izkazalo se je, da je za plin najboljši premog iz bosanskega rudnika Kakanj radi svojih kemičnih sestavin. Ta premog uporablja že dalj časa plinarna v Sarajevu. Navzoči in-ženerji-strokovnjaki so sklenili predlagati, da se uvede v vseh plinarnah v naši držaji uporaba kakanjskega premoga.
'■ _ X Premog v timoškem bazenu. Timo-Ikl bazen je ena najbogatejših kotlin premoga v naši državi. Dobe se ogromne količine prav izbornega premoga. Izkoriščanje pa se ne vrši v taki meri, kakor bi se
moglo, ker imajo posamezniki koncesije, katerih ne uporabljajo ali vsaj ne v taki meri, kakor bi jih morali. Tako koncesijo je po poročilih »Jugoslovenskega Lloyda« dobiti za 150 dinarjev in tako zadržuje to v veliki meri industrijski razvoj v naši državi. Pri tako ogromnem bogastvu premoga, kakor ga ima naši država, pa ustanavljajo na Češkem družbe za izvoz premoga na Balkan!
X Nova tekstilna tovarna v Mariboru.
»Tekstilna industrija« d. d. iz Zagreba namerava zgraditi na Teznu pri Mariboru novo tekstilno tovarno.
X Destilacija rjavega premoga na Češkem. Češkoslovaška vlada je uvedla več poizkusov destilacije rjavega premoga iz državnih severočeških premogovnikov. Poizkuse je izvedla neka velika londonska tvrdka. Pri destilaciji so dobili plin, koks, zelo lahek bencin najfinejše kvalitete in plinsko olje. Radi tega ugodnega rezultata bo zgradila Češkoslovaška lastno tovarno, da bo producirala potrebno količino bencina doma.
X Steklarska industrija v Poljski. Danes je na Poljskem v obratu vsega vkup
81 steklarnic, od katerih jih je 52, ki izdelujejo steklenice, 17 šipe, v 12 se pa izdeluje kristalno steklo. Mesečna produkcija združenih 46 steklarnic znaša 10.210 ton stekla. Zaposlenih je v njih 12.000 delavcev. Poljska steklarska industrija ne krije samo vso domačo porabo, ampak more tudi 40% svoje produkcije izvažati. Poljskega stekla gre največ na Rumunsko in pa Madžarsko. Uvoz se glavno omejuje na steklene plošče za zrcala in na steklo za optične predmete.
X Francoske tovarne avtomobilov delajo že nekaj let z izgubo, ki znaša pri posameznih podjetjih prav velik odstotek osnovne glavnice.
TRGOVINA.
X Svetovni žitni trg. Deževno vreme v minulem mesecu je v Evropi škodovalo senenemu pridelku, na poljih pa pravočasni žetvi, ki se je letos zakesnila za štirinajst dni, če ne več. Tudi v Ameriki imajo letos preveč dežja. »Po njivah stoji voda« — poročajo Slovenci iz Amerike — »poljsko delo zaradi neprestanega dežja jako zaostaja.« Vendar je upanje, da ne bo večje škode in zbog tega so ameriška žitna poročila naznanila zadnje dni novo padanje cen.
DENARSTVO.
X Češkoslovaško posojilo v Angliji.
Med Češkoslovaško in Anglijo se vrše pogajanja za posojilo v znesku poltretje milijarde češkjh kron. Posojilo bi garantirala država ter bi se razdelilo med posamezna privatna podjetja.
X Devizna trgovina v Nemčiji. Berlinske velebanke so objavile, da odslej ne jamčijo več za prevzeta devizna naročila. Poleg tega so uvedle gotova otežkočenja pri devizni trgovini za svoje klijente.
X Zaščita upnikov v Nemčiji. Kakor na Madžarskem, se pripravljajo odredbe v zaščito hipotekarnih upnikov tudi v Nemčiji. Tamkaj so pokupili inozemci vsied padanja marke mnogo hiš in mobilij ter prevzeli tudi hipotekarna bremena, katera morejo sedaj poravnati z malenkostnimi zneski v svoji dobri valuti. Banke pa teh plačil niso priznale ter so zahtevale od ministrstva zaščitne odredbe.
X Zaščita upnikov na Madžarskem. —
Vsied silnega padca madžarske krone je predložil madžarski pravosodni minister parlamentu dva zakonska predloga, po katerih se imajo zavarovati hipotekarni up-
niki ne samo v denarju, temveč tudi v pšenični valuti.
X Novi bankovci na Madžarskem. Madžarska bo izročila v kratkem promete, bankovce po 100 tisoč kron, j
DOBAVE.
X Prodaja ladje. Pri oddelku za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 28. julija 1923 ob 11. uri ustna ofertalna licitacija za prodajo ladje »Vulkan«. Natančnejši podatki glede licitacije so pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled.
DAVKI. — CARINE.
X Carinske olajšave za uvoz žlvB v Italiji. Iz Rima poročajo, da je sklenil italijanski ministrski svet, ponovno znižati uvozno carino za nekatera živila in življcn-ske potrebščine. Ta sklep ]e usledil zato, da, se zmanjša draginja, ki je v Italiji precej občutna.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, i Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani, i
jprosper Merimee:	' ^
Verne duše v v'cah.
(Nadaljevanje.)
»Ni treba.«
. »Kako ste čudni don Juan. Najbrž imate kako slabo novico zame... Govorite, ali se je kaj pripetilo donu Garciji?«
Da bi si bil prihranil odgovor, ki ga je spravljal v zadrego, je izročil don Juan ubogi deklici zlovešče pismo dona Garcije. Prebrala je v naglici }n ni mogla takoj razumeti. Prebrala ga je iznova jn ni mogla verovati svojim očem. Don Juan jo je pozorno motril in videl, kako si od časa do časa briše čelo in mane oči, ustne so ji trepetale in smrtna bledota ji je stopila v obraz; z obema rokama je morala držati papir, da ji ne bi padel na tla. Končno je viknila v obupnem premagovanju:
»Vse to je ponarejeno! vse je strašna laž. Don Parcia ni nikdar pisal tega!«
Don Juan je odgovoril:
»Saj poznate njegovo pisavo. On ne ve kakšen jtaklad je imel... in jaz sem sprejel, ker vas obožujem.«
Pogledala ga je z globokim zaničevanjem, in je začela še enkrat prebirati pismo z največjo pazljivostjo, kakor advokat, ki sluti, da se gre za prevaro. Imela je široko razprte oči in pogled se ji ni odmaknil od papirja. Od časa do čas ji je zdrknila solza po licu ne da bi trenila z rokami. Naenkrat pa se je mrzlično zasmejala in zaklicala:
»Saj je le šala, kaj ne? Saj je le šala? Don Garcia je tu, on pride!...«
»To ni nobena šala, donna Fausta. Nič ni bolj resničnega kakor je moja ljubezen do vas. Nesrečen bom, če mi ne verjamete.«
»Malopridnež!« je rekla donna Fausta; »toda če je vse res, kar praviš, si ti še manj vreden kakor don Garcia.«
»Ljubezen vse odpušča, lepa Faustita. Don Garcia vas zapušča; vzemite v tolažbo mene. Na steni vidim naslikanega Bakha z Ariano. Naj bom jaz Bakh!«
Ne da bi kaj odgovorila, je ona pograbila nož na mizi, se približala donu Juanu in ga dvignila nad njegovo glavo. Toda on je sledil vsem njenim gibom; prijel jo je za roko in jo razorožil brez napora; v veri, da jo sme kaznovati za te sovražnosti, jo je trikrat poljubil in vlekel proti mali postelji. Dona Fausta je bila slabotna in nežna ženska; toda jeza ji je vlila v ude moči, in zoperstavila se je donu Juanu, oprimajoč se oprave in braneč se z rokami, nogami in zobmi. Od začetka je don Juan sprejemal udarce z nasmehom, toda : kmalu je jeza v njem preplavila ljubezen. Močno in brezobzirno je privil k sebi Fausto. Bil je pobesneli borec, ki hoče na vsak način premagati svojega nasprotnika, tudi če ga pri tem uduši. Fausti je sedaj preostajalo zadnje sredstvo. Dotlej ji je ženska sramežljivost branila, da bi poklicala na pomoč; toda, ko je videla, da bo sicer premagana, je vso hišo napolnila s svojim krikom.
Don Juan je čutil, da se sedaj nič več ne gre za to, da se polasti svoje žrtve, ampak da reši samega sebe. Hotel je suniti Fausto od sebe in planiti k vratom, toda ona se ga je držala za obleko in ni se je mogel osvoboditi. Istočasno pa je že slišal naraščajoči hrup in vrata so se začela odpirati; ni" trenotka ni smel izgubiti. Še enkrat je posku pahniti od sebe dono Fausto; toda oklenila se {a je bila s toliko močjo, da se je le vrtil okoli "'e in se prestopal iz mesta na mesto. Dona Fan je bila tedaj pri vratih, ki so se odpirala na znotraj. Kričala je kar naprej. Naenkrat se vrata odpro; na vratih se je prikazal mož s puško. Vzkliknil je od presenečenja, da je kar odmevalo in začul se je pok. Luč je ugasnila in don Juan je čutil, da se roke done Fauste razklepajo in nekaj mlačnega ga je oblilo. Padla je, ali bolje zdrsnila je na tla; krogla ji je prebila hrbtenico; njen oče je ustrelil njo mesto njenega zapeljivca. Ko se je don Juan čutil prostega, je planil v dimu proti vratom. Oče ga je udaril s puškinim kopitom in neki lakaj ga je zadel z mečem. Toda zgodilo se mu ni nič hudega. Potegnil i j je meč iz nožnice in skušal si priboriti pot in 1 ugasniti bakljo, ki jo je nosil lakaj. Prestrašen se I
Uradi
i ve31etno prakso vseh pisarniških del išče primerne službe. Sprejme tudi mesto delovodje, skladiščnika ali poslovodje. Ponudbe z navedbo plaže pod »Delaven« na upravo »Jutranje Novosti«.
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25.
zmožem 7 jezikov Išže mesta po možnosti v restavraciji. Ponudbe na upr. 1. pod „Natakar“.
H .
(e najboljše, najcenejše tekože čistilo za parkete in linoleum. Dom a 5 proizvod brez duha. Otročje lahko delo in minimalna poraba. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga: Aleksander Wisiak, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
z večletno pisarniško prakso, zmožna strojepisja in vseh kontornih del želi premeniti mesto. Ponudbe prosi pod „Vestna* na upravo lista.
malo rabljeni (hobelbanki) s primernim orodjem se prodajo. Naslov v upravi lista.
Tri sole
s novo zgrajeni hiši, vsaka s posimeznim vhodom oddajajo se poüamvzno v najem za večletno dobo le proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim rellektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica st. 54./I. pismena vprašanja je pa staviti poštni prtdal it. 149.
obednica (mahagoni) la salonska garnitura (pliš), »kupno ali posamezno se proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11. in 14.—16. uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11-23 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija.
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejšl Izdelki 1 — Za-htevajte oferte in cenike!_______
star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem,-Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane._________________
večjo svoto posojila proti popolni pupilami varnosti in ugodnimi obrestmi, Cenj. ponudbe na upravo lista pod „Varnost“.
Letni misnlant
išče službe kot prevzemaleo lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten“ na upravo lista. _________
Teile za malo sta-novanjslm Unijo.
Solnčna lega ob periferiji mesta Maribor v obsegu 3—6 oralov išče „M O J MIR“ Kreditna in stavbna zadruga V Mariboru.
v mestu se išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo lista.
čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo.
ki je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva“ na uprayo lista.
Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa in založbe. Naslov v upravi.
posestvo, sestoječe iz hiše v dobrem stanu, gospodarska poslopja, 8 oralov sveta, vrt, sado-nosnik, njive, V« ure od postaje Račje, lepa lega, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod „Prilika“ na upravo lista.
Piši,
dobro ohranjeno-kompletna postelja s tuhno in žimnato opremo, razne omare, kredenca, kuhinjska posoda, stenska ura, obleka, perilo, miza slike in drugo se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 15. julija zjutraj ob Vs® ur‘ v Krenovi ul. 17/11. levo.
kućevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovec, dobro situiran, gde bi se mogla i udomiti. Ponude sa fotografijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul. 1.
TrapisMi sir
prvovrstni, kg25-—Din, pirovo in čajno maslo kg 50’— Din razpošilja so zmernih cenah mlekarna Karel Laznicky, Dežanovac (Slavonija).
Ziie milit!
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
fy[cj zuerinjaK
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5’—
JVlcji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8-—.
JVJladi slikar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel »barvam ali pastel - barvniki Din 3‘—
V
Crnipetsr
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 3 -.
Vse se dobi v
Pohištvo.
Spalne in jedilne sobe kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela.
Erman & Arhar,
mizarstvo
Št. Vid nad Ljubljano.
mu je zadnji umaknil. Don Alonso de Ojeda pa, ki je bil hraber in neustrašen, je brez odloga planil na dona Juana. Le-ta je odbil nekaj napadov in v začetku ni imel drugega namena kakor braniti se. Toda stara navada mu je vodila meč in oče done Fauste je globoko zavzdihnil in padel smrtno ranjen na tla. Don Juan je imel sedaj prost izhod; z enim skokom je bil na stopnicah, kmalu nato pa na ulici, med tem, ko so se služabniki gnetli okoli umirajočega gospodarja. Ko je dona Tereza zaslišala strel, je pritekla in videla grozen prizor; onesvestila se je in padla ob stran svojega očeta. Tedaj je vedela samo za polovico svoje nesreče.
Don Garcia je ravno praznil zadnjo steklenico Montiljskega vina, ko je don Juan planU na vrat na nos v njegovo sobo in se ves zasopel vrgel v naslonjač, ne da bi mogel izgovoriti besedico; Ml je bled, oblit s krvjo, njegova obleka je Mia raztrgana in gledal je zbegano. Oni je takoj slutil, ■ se je moralo pripetiti kaj strašnega. Pustil j, don Juana, da pride k sebi in ga je potem vprašal o podrobnostih; s par besedami je povedal vse. Don Garcio ni bilo lahko spraviti iz ravnotežja in je zato poslušal mirno pripoved svojega prijatelja. Nato je natočil vina in mu ponudil kozarec.
»Pijte,« je rekel, »dobro vam bo ddo. Položaj je težaven,« je pristavil čez nekaj časa. »Uboj očeta, to je huda reč... Saj imamo vzglede, kar začnimo pri Cid-u. Najslabše pa je, da nimate kakih petsto belooblečenih mož, ki M Mii vsi vaši bratranci in ki bi vas branili pred stražo in pred sorodniki uMtega... Toda misliva najprej na rešitev.«
Naredil je dva tri korake po svoji soM, kakor da hoče zbrati svoje misli
»Da M se po takemle nastopu,« je povzel, »še ostalo v Salamanki, M Mio blazno misliti. Ta don Alonso de Ojeda ni Ml nikak smetnjak in so vas služabniki tudi morali spoznati; toda sedaj ste si že na univerzi pridobili tako slavo, da bo sum letel takoj na vas. Cujte, treba je bežati, verjemite mi, in sicer čim preje tem bolje. Vi ste že
F
Odvetnika
dr. Viktor Moro dr. Albin Suyer
iiata, ia sta
lis ins,
v Liljani na Gniti M\ i l
(palača Evropa)
k______________________A
itak tu postali trikrat bolj modri kakor se pa spodobi za plemenitaša iz tako odlične hiše. Pustiva;. Minervo in zateciva se k Marsu; tam vam bo šlo bolj po sreči, kajti talent imate. V Flandriji so boji. Pojdite se borit proti krivovercem; nobena, molitev nas ne M mogla bolj odvezati naših grehov na tem svetu. Amen. Da končam kakor pri pridigi.«
a ne na ceno
kadar kupujete gumi potpetnike. Zahtevajte od Vašega črevljarja izrečno samo prave Palma kaučuk potpetnike in kaučuk potplate in odklonite vsako ponarejenost.

1 Vodja špedicije! j
Špedicijska družba v Sloveniji, možna velikega razvoja, išče zmožnega in dobro vpeljanega vodjo kateri je obenem dober akviziter. Moči s prima-referencami, kateri odgovarjajo gornjim zahtevam, naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval, z navedbo plačilnih pogojev in dosedanjega službo-I vanja, ter kedaj lahko nastopijo službo pod šifro: j q .špedicija1, na Aloma Company, anončna družba, f %	Ljubljana, Kongresni trg 3.	q
.............
Stavbišče na prodaj.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani namerava prodati ob Miklošičevi cesti in podaljšani Čopovi ulici vogalno stavbno parcelo v izmeri 27405 m\
Pismene ponudbe je vložiti v pisarni
Oliiaga mada za zaiovai iara i Lilijam Tuijai in iv. i.


Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.0!
Podružnice:
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Eicegnovi
Jelša
Jesenice
Kprčuia
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metković
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADHANSK/
Afiiirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso. Antofasasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenlr.
Izdaja ta tiska »Zvezo» tiskana in knjigama« x Ljubljani.