Cene silijo prek okvirov
Z resolucijo o družbenoekonomskem raz-voju Jugoslavije v letošnjem letu smo opre-delili, da se bodo cene povečale za največ 15 odstotkov.
2e ob sprejemanju tega dokumenta so šte-vilni gospodarstveniki in ekonomisti zago-tavljali, da je cilj postavljen nerealno in da inflacije ni mogoče tako radikalno zmanjšati v enem letu, kajti v letu 1981 smo imeli v Jugoslaviji 40 odstotno inflacijo. Sedaj se je pokazalo, da so se njihove napovedi uresni-čile, kajti cene so kljub neposredni družbeni kontroli, kar pomeni, da so povečanja dovo-ljevali le sveti skupnosti za cene, v prvem polletju izredno hitro naraščale in smo tako v prvih šestih mesecih izkoristili že okrog štiri petine celoletnega načrta povečanja cen.
Kako se je to lahko zgodilo? Odgovor je enpstaven. Sveti skupnosti za cene so dovo-ljevali povečanja do s programom o politiki cen v letošnjem letu dogovorjene rasti cen, ponekod pa so morala dovoliti celo večja povečanja. Gospodarske organizacije so se namreč znašle v tako hudih težavah, da jih je bilo mogoče razrešiti le s povečanjem cen, v nasprotnem primeru pa bi imele izgube, ki bi jih morali pokriti. Kljub takšni politiki se je število izgubašev izredno povečalo, ta-ko da predstavljajo vedno resnejši problem.
S programi o politiki cen v letu 1982, zvez-nim, republiškimi in občinskimi, je bilo opre-deljeno, da botno s politiko cen skušali od-praviti največja nesorazmerja v cenah, a vse kaže, da tega cilja marsikje niso dosegli. Povečevanje cen je bilo še vedno predvsem linearno, za vse panoge enako, kar ne vodi k odpravljanju razlik v ekonomskem položa-ju med panogami.
Administrativno omejevanje cen pa je pri-neslo še eno neželeno posledico: dvojno ra-ven cen. Uradno velja določena cena, toda blago se prodaja pd drugačnih, višjih cenah.
Petnajstodstotnega povečanja cen letos ne bomo mogli uresničiti, kajti povečanje se bo sukalo okrog 25 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom je to nedvomno precejšen korak naprej, vprašanje je le, v kolikšni me-ri je to posledica administrativnega urejanja cen in v kolikšni meri boljšega gospodarje-nja. Cene namreč niso neka posebna eko-nomska kategorija, neodvisna od drugih eko-nomskih zakonitosti, pač pa le .posledica do-gajanj v gospodarstvu. Zdi se, da se tega še vedno premalo zavedamo in zato skušarno položaj reševati z administrativnim omejeva-njem rasti cen, premalo pa smo storili za spremembo vseh tistih dogajanj, ki vplivajo na cene.   s