301
Politični pregled.
Državni zbor  se  snide  dne   10. oktobra.    Vlada mu
razun budgeta ne predloži nobene večje predloge. Vlada menda
ve, da državni zbor ne bode imel časa za resnejše delo. Bud-
getna debata se bode zopet vlekla celih pet mesecev, kakor se
javaline še v kakem parlamentu.    Leto  za letom se potrati z
*
302
budgetno debato večina Časa in to največ za to, da nekateri poslanci mlatijo prazne fraze, ponavljajo, kar so že deset ali pa še večkrat povedali. Stvarno o budgetu tako malokdo govori. Žal, da ni nobenega sredstva, da bi se zajezilo predolgo govoričenje. Potrebno bi bilo, da se premeni obrtni zakon, ali bati se je, da zbor za to ne bode našel časa, dokler ne poteče volilna doba. Potem bode pa vse delo obrtne enkete zaman, vsi zapisniki pojdejo v dižavnozborski arhiv. Govorilo se je, da se premeni državnozborski red, da bi se morda potem malo zajezile predolge debate,  ali kakor se kaže, iz vsega ne bode nič.
Češko državno pravo. — Dunajski oticijozen list je pozval češke veleposestnike, da naj se odpovedo češkemu državnemu pravu in naj avstrijski patrijotizem zapišejo na svojo zastavo. Po je pač malo netaktno. Morda misli, da je češko državno pravo nasprotno avstrijskemu patrijotizmu Bili so tudi časi, ko se je ogersko državno pravo tudi zmatralo za nasprotno avstrijskemu patrijotizmu, ali vendar se je vpeljal dualizem brez vsake nevarnosti Eavno tako malo je Avstriji tudi nasprotno češko državno pravo. Zaradi tega pa češki veleposestniki ne bodo popustili češkega državnega prava kakemu vladnemu Časnikarju na ljubo. Tudi s tem jih ne bodo odpravili od sedanje politike, da se jim očita, da podpirajo Mladočehe. Češko državno pravo ni prvotni program Mladočehov. Veleposestniki so ga zastopali, ko še Mladočehi niso ničesa hoteli slišati o njem. Zaradi tega pa veleposestniki svojih načel ne bodo pustili, če so ta načela tudi Mladočehi priznali za prava.
Dr. Gregr in Masarvk. — Če tudi je mladočeški klub izrekel nekako nezaupnico dr. Masarvku zaradi njegovega postopanja proti dr. Juliju Gregru, vendar on ne misli odložiti svojega mandata niti izstopiti iz kluba. Sklicati misli svoje volilce, katerim bode vso stvar razložil. Če volilci odobre njegovo postopanje, bode obdržal mandat in tudi v klubu 03tal, če ga naravnost ne izključijo, kar si pa najbrž ne bodo upali. Masarvk ima v klubu tudi več privržencev, ki nikakor niso zadovoljni s terorizmom dr. Gregra. Tudi se boje Mlaiočehi, da bi realisti začeli agitacijo proti njim po vsej deželi in kdo ve, če ne z vspehom. Nevspehi mladočeške politike so še tako pri marsikom omajali zaupanje v mladočeške poslance StaroČehi so si s tem največ škodovali, da so dr. Edvarda Gregra bili izključili iz kluba, ker to je bilo dalo povod velikim mlado-češkim agitacijam. Izključenje dr. Masarjka iz miadočeškega kluba bi utegnilo imeti jednako neugodne posledice za Mado-čehe.
Volilna shoda. — Staročeški poslanec dvorni svetnik Meznik je bil sklical volilni shod v Mezerič na Moravskem. Zbralo se je pa bilo na shod tudi več Mladočehov, ki so s kričanjem preprečili, da poslanec govoriti ni mogel. Tako postopanje se pač samo obsoja. Če se volilci ne vjemajo s politiko svojega zastopnika, naj bi mu pa izrekli nezaupnico. Tako si pa moramo misliti, da je večina'{ volilcev bila za sta-ročeško politiko in so Mladočehi hrup le zaradi tega napravili ker so se bali, da se to očitno ne pokaže. — Dr. Eduvard Gregr je pa v Lužec bil sklical volilni shod. Priznaval je, da Mladočehi niso ničesa dosegli, ali se je izgovarjal na velike težave. Zasluga Mladočehov je pa, da so zopet vzbudili zanimanje za češko državno pravo, cehi bodo že dosegli, kar zahtevajo, toda morajo se držati najstrožje opozicije, pa ne le poslanci, temveč tudi narod. Dr. Gregr je priznal, da za cehe ni pravo mesto državni zbor, temveč držati bi se morali le češkega delnega zbora. Ali sedaj ni pravi čas, da bi ostavili državni zbor. S tem bi le ustregli grofu Taaffeju, ker bi se znebil neljube mu opozicije. Prišel bode pa čas, da cehi osta-vijo državni zbor in on želi, da kmalu pride. Nadalje je razkladal, kake pravice je nekdaj imel deželni zbw češki. Vlado je opominjal, da naj ne tira stvari do skrajnosti z nadaljevanjem dunajskih punktacij. cehi so za narodno jednakopravnost. Nemcem nečejo kratiti pravic, naj le priznajo češko državno pravo in narodno jednakopravnost, pa bodo ž njimi lepo v miru
živeli. Mej govorom so se slišali izmej poslušalstva jako neumestni klici, posebno ko je govornik omenjal, ob kake velike pravice so prišli Čehi, ko so se združili z Avstrijo. Zaradi neumestnih klicev je okrajni glavar razpustil shod, poklical žandarje, da so razgnali zborovalce, ki so se upirali precej časa, ali nazadnje so se le razšli.
Ulični napisi. — Zaradi uličnih napisov je bila jako burna debata te dni v praškem mestnem zboru, v katerem so slučajno jedenkrat Mladočehi imeli večino. Več Staročehov ni bilo prišlo k seji. Mladočehi so zahtevali, da se napravijo je-dino češki napisi vzlic prepovedi namestništva. Nikakor ni, da bi Š3 čakali rešitve pritožbe. Mladočehom tudi pritožba, ki se vloži, ni bila vš-"č. Pisana je v vse premilih izrazih. Očitali so Staročehom, posebno županu, da si ne upajo upreti vladi, ker jih podpira. V zboru sicer še ugovarjajo vladi, ali skrivaj se pa ž njo pogajajo in jej pritrjujejo Zbor je sklenil naposled da se mestnemu svetu naroči, naj on sklepa o tem, ali naj se počaka do ministerske odločbe, ali pa se precej nabijejo samo c^ški napisi. — V Sfc. Terezinu so bili Čehi vložili prošnjo do namestništva, da naj ukaže občini napraviti dvojezične napise, ker so sedaj le nemški. Odgovorilo se jim je, da naj se obrnejo naravnost do občine.
Ogersko. — Zadnjič smo omenili, da so zatoženi trije Eumuni zaradi brošure rumunskih dijakov, v kateri so pojasnili svetu, kakšne so razmere na Ogerskem. Danes imamo povedati, da sta k obravnavi prišla le dva zatoženca, tretji je v inozemstvu in ga *e morejo dobiti. Jednega so obsodili v štiriletno ječo in 500 gld. globe, drugega v jednoletno ječo in 100 gld. globe zaradi hujskanja proti madjarski narodnosti. Poleg tega pa morata zatoženca plačati še sodnje stroške, katere so preračunih na 5000 gld. Tako se postopa z Rumuni. Ko so pa v Torcli Madjari okna pobijali in hiše razdirali Ru-munom, pa madjarska policija ni ničesa storila in državni pravdnik ni nikogar tožil. Madjarski listi so tedaj naravnost zahtevali, da se uničijo vsi Rumuni, ali vendar oblastva niso našla hujskanja proti drugi narodnosti.
Srbija. — Kralj Aleksander srbski obiskal je več krajev svoje države in bil povsod navdušeno vsprejet. Liberalci so sicer svojim privržencem naročali, da naj kralju ne delajo ovacij, toda njih agitacija bila je brezvspešna. — Ministerskemu predsedniku Dokiču, o katerem se je govorilo, da bo zaradi slabega zdravja odložil svojo mesto, se je zdravje odločno na bolje obrnilo in na njegov odstop ni niti najmanj misliti.
Katoliški shod v Wurzburgu na Nemškem vršil se je dne 28. avgusta t. 1 in je bil izredno dobro obiskan. Pri shodu zastopani so bili vsi siojevi naroda posebno dobro pa plemstvo. Shoda udeležila sta se tudi vairzburški in bam-berški škof. Drugi škofje so poslali svoje pozdrave. Papež je poslal svoj blagoslov shodu. Na shodu, na katerem je bila zastopana tudi Avstrija, rekla se je marsikatera lepa beseda v prid in povzdigo krščanstva.
Rusija in Koburžani. — Pri pogrebu sasko-koburg-gotskega vojvode Ernesta II. ni bila ruska carska po nikomur zastopana. Pri okoliščini, da je nova sasko-koburg-gotska celo sestra ruskega carja, je ta odsotnost ruske carske hiše prav presenečiia vse kroge. Ta odsotnost je pa tem čudneja, ker so se en dan poprej mudili trije veliki knezi ruski v Berolinu in bi bil eden izmej teh prav lahko zastopal rusko carsko hišo pri pogrebu. Da car ni naroČil, da naj ga kedo zastopa pri pogrebu, za to moral je imeti poseben vzrok. Govori se sicer, da je vzrok temu navzočnost nemškega cesarja pri pogrebu toda to ne bo istinito, kajti razmere mej ruskim in nemškim dvorom so vkljub nekaterim nasprotstvom prav po-voljne. Brez dvoma je pa vzrok odsotnosti ruskega carja pri pogrebu okoliščina, da je k pogrebu prihitei tudi Koburžan Ferdinand, kateri še ni oficijelno potrden kot knez bolgarski in katerega Rusija tudi kot takega za nobeno ceno priznati neče.
303
Rusija in Francija. — Ruskemu brodovju, ki je za ¦stalno namenjeno v sredozemsko morje, ponudila je baje francoska vlada za pristanišče otok Korsiko. Če je ta vest istinita, bo v slučaji vojne mej Italijo in Francijo rusko brodovje lahko velika podpora Franciji.
Francija, Nemčija, Rusija in Italija. — Ko je lansko leto povodom velikih telovadskih slavnostij v Nanevju na Francoskem se mudil po naročilu ruskega carja tudi veliki knez Konstantin, se je temu predsednik republikanski Carnot umaknil, le da ne bi iz morebitnega njihovega sestanka Nemci Bog gi se ga vedi kaj sklepali. Pa tudi že s samim posetom ruskega kneza bilo je Nemcem zadosti. Kričali so in iskali prilike, da se maščujejo. Letos napravili so na francoski meji vojaške manevre in povabili k njim kot gosta tudi kraljeviča italijanskega. S tem hoteli so klubovati Francozom. Francozi so pa na to klubovanje odgovorili s tem, da so na svojih borzah kurz italijanskim rentam izdatno znižali in tako pro-uzročili Italijanom veliko škodo. Nemški veliki borzijanci so to katastrofo že prej slutili in so vse italijanske rente že prej prodali. Vsled tega čina vlada mej Italijani ne le največje ogorčenje zoper Francoze, ampak tudi zoper Nemce. — Ob ednem Francoski listi kot odgovor na velike vojaške manevre v Alzaciji prinašajo iz Peterburga oficijozno poročilo, da pride dne 13. oktobra v Toulon rusko brodovje vrnit poset v Kron-stadtu.