Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 20 stotink. Izhaja : vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. Stane za celo leto 15 L. „ pol Ida 8 „ „ četrt leta 4 „ Za inozematvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odjrovorni urednik: Potde Kepermle. mmtJMH št. 29 V Gorki, v soboto 10. aprila 1925. Leto VIII. Nefrankirana pisma se ne aprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadruzne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prej Scuole). — Naša voščila! Ko bo priromala današnja številka našega Usta v domove luiših naroč- nikov, bo v njih vladalo velikonočno razpoložcnje. S svežo lcpoto osna- ženih sob se bo mešal vonj blagostov- Ijenega kruhu, potic, pršuta in dru- gih dobrin. Vsi, ki delamo okrog na- šega lista, bodisi pri uredništvu, bo- disi pri upruvi. želimo vsem naročni- kom, čitateljem, sotrudnikom in sploh vsem, ki so dobre voljc, da bi jim po- tekli prazniki v blagoslovljeni tihi sreči in okrepčujoči radosti. To naše voščilo posprcmliamo s krutkim dodatkom, ki naj miglusi n>i- cela, vrcdna vclikega praznika vsta- jenja in življcnja. Udejstvovanje ten načel je po nasem natrdnejšem uver- jenju odločilne, življenjskc važnosti 2u naš narodni obstoj. Vse naše Ijudstvo mora prežeti in Prekvasiti zavest, du je krsčanska misel oni steber, katerega se moramo \ oklepati, da ne pademo in propademo. Otresti se moramo enkrat za vselej svobodomisclnih trditev. da ie kr- sčanska vera zasebna stvar. da spa- da v zapeček in med stare munire, da pa v javnem snovanju in delovanju ninia mcsta. V nas mora z vso silo mladega leta zakipeti prepricanje: krsčanska misel mora postati izhodi- sče vscga nasega ustvarjanja, rnora biti žarišče in sredisče vsega našegu bitja in žitju. Kršranska načela morujo biti te- melj in gibalo v našem vrosvetnem, social nem, gospodarskem, političnem, sploh vsem iuvnem in zasebnem živ- Ijenjn. Ona morajo postati in biti fun- dament, ms katercm homo gradili po- nosno stavbo nuše narodne samobit- nosti in sanwstojnosti. Kfščanska načela prepletajo kakor nideča nit vso naso zgodovino. Od- kar so se no si pr ade die pred davniml stoletji naselili na tej naši zemlji in stopili v svet, je vse njihovo življenje tesno spojeno s krščansko mislijo. Kršeanstvo jim je bilo glavna opora v mracnih in solnenih dneh. Iz njega so erpali svojo vstrajnost, vožrtvoval- nost, marljivost, jekteno voljo, ne- zlomljivo znaeajnost, samozavest in linbezen do doma in celokupnosti. Ze samo ta zgndovinska resniea bi nam morala zadostovati, da se oklene- mo nrepričanja, da morajo biti kr- Ščanska načela osrednja os vsega na- šega gibanja in življenja. Krščanska vera je bila vrelec živ- Ijenja za naše pradede, zato mora bi- ti tudi nam in naštm rodovom. Njena naeela so ohranila naš narod kljnb vsem viharjem do danasnjih dni, vo- diti ga morajo tndi jasnejšim dnem, velikemn Solnai nasproti. Vse naše no rod no delo mora zato ernati svoje življenjske sokove iz njih. V njih mo- ra pognati zivc korenine, od njih ma- i(t biti oplojevano, le potem bo rodi- lo zdrave sadove. Tako zgrajena na- rodna stavba bo neporusna in nepre- magljiva. Zunaj v naravi budi in ustvarja živ- Ijenje nebeško sol nee, v mlado jntro klije zdrav dan. Misli kite v bodoe- nos. Ogrevan in voden od veenega Solnai hiti slovenski narod. zdrav in krepak, samozavesten in samosvoj, skozi stolctja in praznuje leto za le- tom s\>ojo — veUko noe. Veena naeela mu dajejo veeno- mlado mot\ da zmaguje vse zapreke in si sam ustvarja svojo bodočnost! Boj za naše gospodarstvo Go vor posl. Besednjaka v rim ski zbornici. Kaj je z optanti? Pojdinio naprej. V naših deželah je ka,teLorija italijanskili državlja- iiov, ki so popolnoma izkl.iučeni od sleherne pravice do vojne odškodni- ne. Za svoje poriišene liiše, za svoje potforelo poliistvo ne dobe od niko- jjar niti vinarja odškodnine. Oovoriin o italijanskili drža.vljanili. ki so do- bili državljanstvo potoni opcije na podlagi senžermenske mirovne pogodbe. Vojrioodškodiiinski uradi ne pri- znavajo tej vrsti drža.vljaiiov nobene pravice do odškodiiine. To se godi očividno po navodilih, ki priliajajo iz finančnega ministrstva. Menim. da je tako tolinačenje enofcnega be- sedila protivno zakonu in da imajo iialijanski državljani optanti v smi- sln postave isto pravico do voine od- skodnine kakor ostali drž/ivljani kraljcvine. Ne marain se spnščati v pravno dokazovanje; ußotavljam sanio, da je iste^a mnenja tndi Dr- žavni svet. (Upravno sodišče. Op. ur.) Svoje pravne, naziranje je izraziT že 15. novembra 1921 v svoji raz- sodbi št, 46. Smo ali nlsmo državljani. Toda Finančna uprava se ne drži te razsodbe in je nasprotnega mne- nja. Pri finančneni ministrstvu imajo nanien, zanikati definitivno tern ita- lijanskini državljanom pravico do v(jjne odškodnine. Mislim, da bi se to ne smelo nik- ciar, v iio.beiicm slučaju z.uoditi. Jaz pravim: smo državljani ali pa nismo j drzavljani. Ni niojjoče, da bi obsta- i jali v mejali iste države dve vrsti dr- zavljanov. Poslanec D'Alessio Nicola: Zad- njič, ko je govoril o jeziku ni trdil tega. Besednjak: Tndi ko sem govoril o na&crn jeziku, me je vodil en sam cilj. Cilj vseh mojili govorov ie oža- rjcn od ene same ideje: da morajo biti v Italiji vsi drzavljani brez raz- like na jezik in pleme enakopravni, toda ne na zunaj, temveč y. bistvu enakopravni. Poslanec Broccardi: Ko ie treba vleči dciiar, tedaj smo vsi italijanski drzavljani. Besednjak: Vedno sem odiločno protestiral proti tisti politiki. ki nas lioče ponižati v državljane druge vr- ste. (Iirup v vsej zbornici.) Predsednik: Ne ozirajte se na medklice in nadaljujte! Besednjak: Če niste hoteli dati op- luntoni vojne odškodnine, bi bilo bo- l.Ie, da bi jim odbili državljanstvo. S tern da so postali italijanski drzav- ljani, so zgubili vse od^kodninske pravice do vsake druge vlade. IJoznam bivšega zupa.ua iz Bovca, poštenega. in časti vrednega držav- ljana, ki je bil pred vojno in ie danes na tern, da ga postavijo na cesto. (Zlx)rnica pozorno poslusai) Sezidai je svoja poslopja in popravll svoje njive ua dolg, ker je zaupal v vojno odškodnino, sedaj mu pa grozi ne- varnost, da se proda nje«:ovo preino- zenie na d'razbi. Poslanec Starace: Saj je toliko Italijanov, ki so se pogreznili v bedo radi vojne! Besednjak: Ce je kdo pad el v be- do, ni to še noben razlog, da pože- nete v bedo še drugega. Dajte pravico kolibarjem! Vpra&injc državljanov optantov je treba rešiti v duhu pravičnosti, za- (Nadaljevanje in konec). kaj udarjeni so poleg njih prav tfdo tudi »italijanski drzavljani s polnini pravom.« Dokazati liočeni svojo trditev s primerom. Poleg Oslavja, kjer so se vršile najbolj krvave bitke svetovne vojne, leži občina Števerjan, poruše- r,a do tal v zadnji vojni. V va,si ži- vijo po večini koloni, ki ne obdeluje- \u lastnih zemljišč in ne stanujejo v iastniti hišnh. Kolojiskc hiše so bile \edno lastnina njihovega, gospoda- rja, ki je pa slučajno italijanski d:r- zavljan optant. Ker ni dobil vojne odškodnine, ni mogel sezid'ati kolon- skini družinam stanovanj. 2c šest let zivi vec ko 90 kmcčkili družin v le- senih kolibah. V mesecu novembru preteklega •le.ta sem obiskail njih bivališča in vam rečem: Kar sem videl, mi jc globoko l)resunilo sree. Poslanec Rotigliano: Pojdite v lYlcsino! Hrup radi Števerjana. Besednjak (se ne da motiti): Ste- ne teh kol.ib so bile polne širokih razpoklin, skozi katere je vlekel zim- ski voter iKiravnost v kuhinio in na postelje, kjer spijo otroci, starci, bol- rriki. Matere so mi pripovedovale, da ,K{Wi\zme ne niorejo spati cde noči in vda otroci jočejo od mraza. Deževna. vremena prinašajO' nove muke. Poslanec Starace: Pojdite v Reg- ffio in v Mesino! Ni Vam treba gle- dati teh krajev. Besednjak: Naj se zgodi pravica | tudii v Siciliji. Predsednik zbornice: Poslanec Be- sednjak, držite se predmeta in govo- rite o finainčncm proračimii. Besednjak: Oospod predsednik, jaz se držim strogo predmeta in za- to nadnljujem: ob viharnih vremenih ie veter odnesel več kolibam streho in družine so morale prenoceva'tl pod milim nebom. V poletju se kme- tom skvari od. vročine vino, ker ni kleti, (podminister Spetzzotti iz Vid- ma se smeje) po zimi zmrznejo pri- deliki, kakor na primer krompir. To je velika gospodarska Skoda. Poslanec Starace: Ste mogli na- polniti liisitnice s kronami, s tistimi, ki so po 10 rnilijonov za 5 itaHianskih vinarjev. Tako bi bili postali bogati. Ne prihajajte pri-povedovat zgodbe. Besednjak (povzdigne glas): To so dejstva, ki sem jih videl in opazoval s svojimi lastnimi očmi! Poslanec Starace: Mi bi vain bili moral! pustiti krono. Besednjak: Vi govorite tako, ka- kor tisti poslanec, ki mi je rekel: »Vi Slovani sc pritožnjete? Kai hočete I še od nais? S-ij piješ v bifetu celo belo kavo brezplnčno.« (Zbornica sc spusti v smch.) (Op. uredništva: Po- sianci piiejo v parlainentu brezalko- liolne pijače brezplačno). Pojdite čez Brenner! Poslanec Starace: dovorite tudi o torn, kar je vlada naredila dobrega. Besednjak (se ne zmeni in izjavl s poudarkom): Kar se vrši v Štever- jamu je prava žaloigra. Ne kot Slo- venec, ne kot drzavljan in poslanec, temveč kot človek sem moral zaru- deti od srainu, da so take razmere mo'goce na Goriškem. (Hrup! MnogI poslaiici se pričnejo razgovarjati.) Podminister Banelli (plane na no- ge in vpije z dvignjeno desnico): Ne delajte s takimi opLsi protiitalijanske prapagande! Tisti kmetje so morali vprasati tistega gospodarja, če je do- bil vojno odskodni.no! (Op. ur.: Ta ie pa res pametna! V re dm a pod mini- stra). Predsednik zbornice: Bi rad pri- pomnil, da je bil Števerjan po koba- riskem poraizu eno celo leto pod Av- strijo. Bivša vlada ni naredila nič za piöbivalstvo. Besednjak: Mo ram odgovoriti, da ni bil moj namon braniti avstrijsfoe vlade, ki ne pride več v ix>štev, tem- več zahtevati pravico od naše. Qo- s.podii Banelliju pa rečem, da je po moji misli finančna politika te vrste, ki dopušča. dai se pogubi v eni občl- rii 90 kmcčkih druziti, prava propa- ganda proti Italiji... Podminister Banelli: Branite svo- je nazore, toda ne zanikajte, da j© država naredila, kar je mogla, in da bo naredila, kar je v. njen.i nioči. Poslunev Starace: Če so Ijudje, ki jim ne ugaja biva.ti med narni, naj si pri])ravijo kovčeke in naj se vrnejo čez Brenner! (Velikanski hrup v zbornici.) Kaj so naredili za osvobojene dežele in kaj za nas? Poslanec Besednjak: Da se bodo nekateri poslanci malo pomirili, vam rečem, da se sicer ne moire trditi, da bi vlade ne bile žrtvovale nič za no- ve pokrajine... Minister Ue Stefani: Ni zrtvoyala vlada, temvec Italija! (Ploskanje.) Predsednik zbornice: Vzemite v poštev ta niediklic in nadaljujte. (Mi- nistrov incdklic je nezmisein. Op. ur.) Besednjak: (glasno) Dcjstvo je, da so vlade podpirale drugače osvobo- jene kraije, v večji meri kakor naše. Za osvobojene dezele ste izdali v inaju 1919. zakonski odlok. s kate- riin ste finančno podprli oškodova- ne občine in za vsa posojila, ki so biiai tedaj dovoljena, je prevzela dr- žava na svoje breme polovico ob- resti. Za nove pokrajine, ki so bile v ne- katerih pasovih še bolj oškodovane in porusene, ni bila i/.dana enaka splošiiia odredba. Za osvobojene dcžele je izšel v ju- liju 1919. odlok, s katerim. so se po- ravnaie vse izgube v občinskih pro- računih na breme držaive. Na nove dežele, ki so bile v veli- kem delu še bolj oškodovane do^ voj- ni, tega od'loka niste raztegnili. Osvobo.icnini pokrajinam se je do- volil izbris vseh d:avkov od leta- 1915. do 30. decembm 1920. V novih deželah takega splošnega I odloka niste objavili. (Zlx)niica mir- no ixxslusa.) Kaj je naredil in česa ni naredil finančni minister. Minister De Stefani je delal z vsemi silami za ravnotežje v državnem pro- računu in zato ni hotel začetkoma nič slišati o izbrisu davkov, dovolil je le daljše obroke, tako da bi moralo pre- bivalstvo Julijske Krajine vzeti nase žrtev, da plača vse stare davke od leta 1915. do 1023. To gromadenje davkov je hudo in trdo zadelo ljudstvo naših dežel, ki se bori, kakor sem opisal, z neštetimi go- spodarskimi težavami. Priznati moram sicer finančnemu mi- nistru, da je naredil našim krajim pred kratkim znatno dobroto. Izdal je odlok, s katerim dovoljuje anektiranim deže- St ran 2. »QORISKA STRA2A« lani od 1. januarja 1925. dalje odpis vsega preostalega zemljiškega davka. To je dobrota, ki bo ugodno upli- vala na gospodarstvo naših dežel (Mi- nister De Stefani pritrjujc z glavo) in ki znaša približno 10 milijonov. Zbrišite še ostale zastarele davke! Toda z ozirom na težki položaj na- ših krajev bi bilo prinierno in po- trebno, da bi finančni minister izdal odlok. s katerim bi odpisal sploh vse zaostale davke, in sicer do 1. januarja 1924., ko začenjajo v novih pokrajinah davki po italijanskem sistemu in ne- hajo avstrijski. Tak odlok bi imcl tudi splošen po- tnen, kcr bi pomagal anektiranim kra- jem premagati sedanjo gospodarsko krizo in najti hitreje svoje pravo mesto v gospodarskem sistemu države. Gospodje poslanci, moj govor ni bil ne kratek in ne zabaven. Nisem rabil lepih besed, temveč sem prinašal dej- stva, ki upam, da bodo zgovornejša od vsakega govora in imela v sebi moč, vzbuditi v zbornici zanimanje za go- spodarske probleme Julijskc Krajine ter nagniti vlado k izrcdnim finančnim žrtvam, zakaj naš gospodarski položaj, ie kakor sem dokazal izredno težaven. Kaj se godi po svetu? Francoski lninisterski predsed>nik Hcrriot ima zdaj težke dni. 2c več kot en tcd'jn se bijc v francoskern se- natu in poslai ski zbornici mod Her- riotoviiiini socialistično - svobodomi- selriimi strankamui in blokom desuice hud boj. Kakor kaže seda.i bo sedanji trairjoski vhfdi kaj brž odzvonilp. Za- četkoma sc jc zdelo, da. bo Herriot preco" časa držal v svojih rokah va- jeri rwojnc Francije; ttidi vse evrop- sko demokiratsko easopisje jc razla galo, da je socialistična Herriot J\a vlada moeno ukoreninjena med fran- coskim Ijudstvoin1, ki je z njo dobilo pravo, res Hudsko vlado. A prišlo je d rugae?. Temelji gnijejo. Tudi mi snio s poeclka z zaupaujem '/rli r.a irancosko demoikra.ci.io, ki ;e v zvc::\ /: angle&ko Makdonaldovo de- lavslvo stranko zidala razbito zapad- noevropsiko¦ deinoiklriacio. Nekai oaisa je šlo. Stara francoska dediscina, smrt- no haioü'nostno sovraštvo do Nemcev in si rah pred nemškim maščevanjem, liodi kot uevarna senca za vsiko straMk;). Mesto, da bi bili Franco/jo za pomirliivo politiko, so vcxino 1 )lj natcjovali uzde, v katere so ,:vezali nciiiško dižavo. Z nastoporn konser- vativne angieške vlade se je tüko.i videlo, da nc bosta več dolgo ino^l« rra»ic-ja in Anglija skupaj orati. Prva •posted ica tega je bil pogreb ženev- skega piotokoln; to je bil zunaui-.: po- Htičcii iieuspeh Herriotovc vlade. A-i- Kiijc se je jela približcvati Nenuein, Amenka tiuid'i ni za-dovoljna s rvan- u;o, ki jt- do. zob oborožena. In i il•:•"> se je z^odilo, da so jeli sprva adni temelji Iieniotove vlade gniti. Ne proti Ijudstvu! Naši bralci se gotovo še sopinmia- io, da smo že poiiiidarili, kako po'liti- eno napaiko je zagrešil ministersk.i prediscdnik Herriot, ker se ie udal svoboid'omiselTiim nagonoin socialisti- čnc strankc, ko jt udairil po Vatikanu. Francijoi je razdelil v dva taibora. Po vseh krajiih države so1 se vrsili shodi in zborovanja z nešteviluimi rnnoži- caimi fra'iicoski'h katolikiov, ki so iz- jaivljali, da sprejetnajo boj s svobo- domiisclno vlado tudi do zadnjega; francoski kandinali in slavni francoskl generali so glasno za.klicali, da z uki- nitvijo' poslamiištva pri Vatikanu, z u- vedbo lajičnih zakonov in s kultnrno- bojnimi načrti koplje Herriot prep'.'d nted sabo in francoskim Ijudstvoin, ki je s skoro 95 odstotki katoliško. Her- riot jo presli's'al kite: »Ne proti ljud- istvu!« Nato so se politični HcrriotO'vi nasprotniki v bloku desuice začcii niajati jrnijočc temelje njejrove vhd^. Herriot je izzval Ijudsko-šolsko stav- ko v Alzaciji-Loireni, stavko preko 60% francoskili visokošolcev. ki gro- zi, dia bo vrgki nauciicsa rninistra Fir.incoisui Alberta. ' ! Začetek vladne krize. Vladna kriza se jc priöeilia ko so nastala nesporazumljenja med pr'ed- sedniikom vlade itn njegovim finan- čnim nrinistrom Clementelofn. Ta je nainreč hotel i/xhiti za 4 milijardc bankovcev, ki bi ne imeli kritja. S tern načino-m finančne poJitike (ins In- cijai) bi francoski frank precej izgnbil na svoji vriednosti. Senat se je tem.u z vso odločnostjo uprl in ClenwHcl je moral pod'iti ostavko. Opozicija je že razglasila, da bo mo rail v kratkem ves lierriotov kabinet pasti. Due 3. apiiila je že prevzel posl/j fiiiančncga ministra. senator Anatok de Monzie. Mož je znan kot edeii najboljsih fran- coski h ixilitikov in je doslej vodil po- gfijanja Francije z ruskiiini soivjeti. S toni ie bila trenutno kriza odstranjena, toda s tern je bii v zvezi Herriotov poraz v kultiinicin boju. Senator de Monzie se iiamreč sklaid'a z desničairskinii krogi v torn, da je treba- pustiti fran- coisko ixxslanistvo pri sv. stolid. On je tudi delal z vsemi niočnii na to1, da so se zDpet obnovili diplomaticui stiki z Vatikanom. Novi finančni mini- ster je ministcrslkemu predsedniku stavil kot pogoj za svoj vstop v vladoi, da se ne prokinejo zveze s paipežem. Du bi ostail vol'k sit in koza ceilia so se pogodili, d!a bo izredni pooblaščc- nec Alzacije in Lorenc i>r;i Vaitikanu zastopal vso državo. S tern je rečeno, da so socialni demokratjc s svojo gOi- njo proti Vatikanti doživeli poraz. Po- litičnai ladja niiinistcrske.ua predsedni- ka je bila že tako težko naložena, da jo je moral razbremeniti s tako od- ločitvijo, ki s:a je prepričala. da proti Ijudstvu ni mogoče vlaidlati. Trenutna rešitev. ¦ He Monzie, ki je priljubljen tudi pri d'Csnicarjih, ne bo uvajal inflacijske- ga« naeina, ki je zadel na tak odpor pri senatu, ampak je stavil popoiluoma nov način za rešitev firinčnih tcižkoč. Olavna točka iijegovega načrta je: vsi morajo oddati v državno .blajraj- iio 10 odstotkov od svojega kapitala. Ta, zaenkiiüt še prostovo'ljni znesek, se bo obrestoval po 4%. C.e bi se pa temu kapitalisti upirali, jih mora dr- žava prisiiiti k oddlaji. S tern bi bil državni proračun razbremenjen za 600 milijonov frankov. Toda tudi ta najčrt ni bil sprejet z zadovoljstvoüTi. Kapitalisti so začcli prenašati svoje i- metjc v tujc dobre vahrt-c (funte in do- ksrje). Frank pada in kaipitala v drža- vi ne bo več. Zato pravimo, da je re- šitev Ie trenutna. Herriot ie sicer trdno odločen boj naidlaljevmti. Senat je že dejansiko izrckcl Herriotu neza- upnico, ko je pri gkvsovanju o pn)- ničiinu naiičnega ministerstva daj vladi Ie dva glasova .večine. Vse ka- žc, da bo HoiTiot, öe zbornica ne sprejme njegovili načrtov, poslai po- slance domov in razpisa.1 nove volitve. A najbrže jc Hcrriot zamud.il prave trenutke, ker je ljudske množice od- bil od seibe s svojo protiversko poli- tiko, ki je že zbmjia tilnik ponosnemu Bismnircku in se marsikateremu d!r- žavniku, ki je hotel osrečiti državo s kulturnoibojiiimi načrti. Ali ie tudi žaljenje in psovanje kiilturno j delo? Na to vprašanjc, ki si a stavlja »/:- dinost« dne 9. aprila odgovnrjumo sledeče: Naša »Prosvetna zveza«, njena drustva in njeni delavci so bili ze večkrat napadeni o({ raznili na- svrotnikov, ki se zbirajo v tako zva- nem edinjaskem taboru. Naj »FaU- nosti« vsaj nekoliko osvežimo njen spomin, ki je vsled starosti očividno začel pesati. Razumehi bo magoce tudi, da je bil »Naš čolnič« naruvnost prisiljen izreei v obrambo naše pro- svetne orgunizucije krepko besedo: Dne 17. dec. pret. I. je priobeila »E- dinost« dopis iz Šturij, v katerem t'itamo dobesedno: Razkolniski agitutorii so mis hoteli zapeljati in pridobiti za skoro proti- mtrodno delo. Tako so mislili ti raz- kolniski tici. A šturski fantic ne ma-* rajo Hi na limance razkolniskih agi- tator jew temvec si bodo- ustanovili lastno nvrodnn drustvo. Vsem fan- toni klieemo: Ne udajajte se mamlje- nju goriškth razkolnikov, ki sejejo med nami sovraštvo in nas zapeljujejo . . . Znabiti »Edinost« ve za dopis iz Vole, kjer znani svobodomislec stre- sa svojo onenwglo jezo na obeni zbor »Prosvetne zveze« in jo mi pa da? Znabiti vedo krogi okrog »Zveze Prosvetnih društev« za krilate psov- ke, s katerimi prodajajo svoie kid- turno oslovsko mleko »mlckaricam'¦Kaksne so do sedaj vlo- zeue prijave za rekvizicije že nazna- icne v vojno - odškodninskih pro- šnjah: Piscr tega elanka je nekoliko resen, nekoliko šaljiv, vendor nasvet, ki si a je dal v svojem chttiku pod vplivom šeia uruda Zjiccara, je resen in je sledeci: »Ni treba prilagati k nrijavam, ki se tičejo škode, ki je bila že prijavljena v vojnoodškodnin- ski prošnji, nobenih dokumentow Zadostuje popolnomu, da se vojni oskodovanec sklicuje na številko in datum, ko je vložil vojno - odškod- ninsko prošnjo.« Mi pa trdimo. da bi mogel biti tn nasvet za marsikaterega vojnega os- kodovunca zelo nevaren in skodljiw Zato odloaw svetujemo ljudem, da vlagajo tudi k pri j a vam. ki se ticcjo shod, ki so bile že prijavljene v voj- no-odškodiunski prošnji. vse potreb- ne dokumente. Predvsem naj prila- gajo tudi k tern prijavam notoricni akt, v katerem dokažejo, da so Av- strijei povzročili njegovo škodo in posebno tudi reservno iziavo. ki smo jo priobcili v 'Gor. Strati«. To pre- vidnost zahteva odloaw interes voj- nega oškodovanca. — Dr. J. Bitežnik. Nezgodnine železničarjev in rudarjev. Šest let velikanskega dela in tru- da. Neštete spomenice smo sestavili. poslali v Kim veliko deputacii tv.tpi- sali na stotine brzojavk, imeli stra- hovite stroške za voznje, oddali cele zaboje pisem, nasli krepko pomoc pri parlamentarcih in pri vseh casnikih v kraljevini. Do zadnjih casov sc je zdelo, da je nase delo bilo zaman. Koncno se je vendarle vlada odločila, da prizna primorskim ponesrecenim ieleznicarjan in rudarjem, niihovim vdovatn in sirotam pravico do ne- zgodnine (Unfallsrente) v tirah alia pari (toliko lir koliknr kron), kakor se je to zgodilo za Trentince že I. 1920. Seveda bodo izplacani tudi vsi za- statiki, pri eemer ne bodo odtrgali dohodninskega davka, vsaj do de- cembra 1923. ne, kakor ie hotel sto- riti rodinski oddelek v Rimu. ki s/ je nameraval od zastankov pridržati hi/a tudi za tisti čas, ko ta davek še ni bil raztegnjen na nove dezele. Štejem si v dolznost. da poudarim, da si je poleg drugih činitrfiev shekel velike zasluge tržaški nezgodninski zavod, ki je uradno uveljavlial naše w'fivice, ki so utemeljene v starih za- konih. Nezgodm'tiski zavod je v gotovosti. da bo vlada nrej ali slej priznala I nose prav'ce, dal no. razpolnno velike I svote v nrednjem za izphtčila rent- j jirriem. Z« to grc nasa zahvala ne- ! katerim gospodom tega zavoda, zlasti ruvnate'ju drni Bress«ni-ju, drju Co- lowlvmi-lii ter drju Stocca ter g. ZJnku, ki so zastavili vse svoje moči, da hi nom pomagali in ki so tndi do- wsli, da bo trzaski zavod avtonomno deloval in da ga ne bo pogoltnila rimskn birokraciju, k'ir bi pomenilo v nas velilv-nski ndarec. Ta pnsled- nji uspeh tws tembolt veseli. ker smo sedaj gotovi, da bo z'ivod v kratkem izplacal vse zastankc ter nato redno placev.il mcs-'cnhw vsem prizadetim. Zato jim gre nasa iskrena zahvala. Rudolf Mischou. »OORISKA STRAZA' St ran 3. DNEVNE VESTI. Za vpokojene rudarje v Idriji. V »Qoriski Straži« so me prosili vpokojeni rudlarji iz Idrijc, na.j posre- dujem pri ministrstvu, da se jim točno izplača pokoijnina, na katero čakajo toiliko časa. Poročam, dia sem bil pri vladi in spoziial, da so birokratične težave ta- ke, da bi liiorali rudarji čaikati še doJ- Lo, p red-en bi dabili v roike definitiv- ne deikrete. Postoipanje je pri vpoko- jitvi strašno ¦dtolgovczno in traja vcč- Krat kar par let. Ker je pa položaj vpokojenili ru- darjev neivzdržen in obnpcn, smo se znicnili, da se izdajo za sedaj vsaj odloki o pri'blizni poikojnini, ki bo do- ločeitia za posannezne midarje. Tako dobe njihove družine tiitro pomoč. Odl ok i bodo podipisani ta teden. Opozarjam se enkrat rudarje, da oidlLokj niso definitivni in se torej v Posainetznostili laliko še nekoli'ko sprcmenijo. V Riniiu, .1 aprila 1925. Dr. Beseiinjuk. Stnrtna kosa. V Tomaju jc umrl tamošnji vpoko- Jeni župnik moms. Matija Sila. Do- segcl jc čaKtitljivo starost 86 let. Bil ie blag in piemen it inoz, ki si je s svo- iJ-Tn kuiturnhu in gospodarskirn delom stekcl na tržaškem o Zagrebu ob priliki tlsočlctnice lirv. kiriadjcstva. Ust-mo- Vl'i bodo1 tudi visoko odlilkovanjc !cd kraljat Tornislava, ki je bil 1. 925. Kronan kot prvi lirvatski kral.i. Da bi sp le kiinalu uresnicilc željc po spo- ^jZuiiiu vscli dobro in nostcno'inislecih ^'O'veneev, Hrvatov in Srbov. Ni dovoij stražil. y\' političnih krogili se govori, da I1.1 Mussolini nič več zadovoijen s svo- l^ Pariškim poslanikom baronom *ve/o!clžupan na Clra- diščti kr- Volk Avgust in bivši podžup. Kerševain. 0. mareliese Obizzi in g. Volk sta p;)zdravi'la v navzočnosti gojeneev in PO'lnostevilnih občanov imenovane, tcr sc zabvalila g. licit. Koglotu za lispešno delo za povzdi.uo kimetijstva. .(i. Koglot ooroča o delovanju tečajev nied Ictom. Kmetijski pouk je trajal od 15. oktobra 1924. do 15. marca 1925., tcr je bil dobro obisikovan, posebno na (iradišču, kjer je redno obiskovalo in slerJilo izvajanjem z znniniaiijem 45, v Biljah 30 učencev. Tcčaj naj bi sc nadaljeval in razširil v 2 dobi, trajajoči po 6 mesecev, ter naj bi se poskrbeio tudi za pripomoč- ke za izvajanjc praktičnili poskusov. Vitez Marchettano je govoril o raz- voju kmetijstva in nj-cga koristi in da bo gledal na to, da se kmetijski pouk izpopolni in opremi s tozadevnimi sredstvi. Med i/.dajanjein spričeval je dobil vsak tičenec, ki jc dovršil te- čai z dobrim uspeliom, nekaj sadnili drtvesc raznili vrst, katere ie dotočil nrad za kmet. pot. pouk v Oorici kot na'urado za boljše licence. Kaj je novega na deželi? Miren. (Kmljica palčkov v Mir mi.) Solsk'a niiladina v Miniu priredi 13. na velikonovni pondeljek in 19. aprila na belo nedeljo ob 3 popoldnc to krasno Josip Ribibčič-evo otroško igro v treh dcjanjili s petjeni in god- bo. Nastopa nad 40 oseb — vsi samo sol ska deca. Silno ljubki so nastopi palčkov v podzemcljskem kraljcstvu. Skrivnostno je caranje čarovnice, ki o/ivi navadno dondo - pnnčko, ji izvari razum iz učnenjaikovili moz- gan, vstvari sree iz rnaterinega srea in brepenenje iz srea. lepe Vide, ka- tcra :ii utesila svojega koiprnenja niti onkraj morja. Krasna je molitev pal- čkov v siovesni liimni na kraljico v proslavo njenega oživljenja. In petje krepostnib vil naravnost očara vse gledalce! Recitacija kraljice v oipi- sovanju solnčnc svetlxibe, cvetlic, go- zdov, ptičkov, pnstirčkov, njih črede in lepoto nasih planin. Žvižganje pa- stirjev in njibo'vi Mici zvabiio kra- lüco palokov zopet med svet. Palčki O'bnpujcijo, a vile jim zarajajo in za- pojejo pesem pozabljenja. Pridite po- «ledat vsi, ker ni mogoče opisati te lepote. Cisti dohodck je namenjen za »Šolsko zavctišče v Mirnu«, ki se priporoča doma.činoni, mcščanom in okoličanom za polnoštevilno ude- lcžbo. Šolsko zavetišče. — Iz Oorice bodo vozile korijerc izpred kavarnc Tcatro — Via Alvarez. Trnovo pri Kobaridu. Za belo ncdelio 19. t. m. so razpi- sane pi njis obcinskß volitve. Vsi se snrašujemo, kakšen bocl'i naš novi župan? Vsi smo si edini v teim, da niora biti poštenjiik, ziuicojen dosie- rten in nepristrans'ki, ki Liubi Bog-a, in' svoj narod. Le t-vk^en bo mo'gei iz- vesti ogroinno dclo, ki ga, čaka. — Zvedeli smo tudi, da je občinski ko- inisar Cavalotti v Kobaridu sklical k sebi par snoparjev in bivšega žmpana ter iih pozvnl, naj volijo v občinski svet sanie snoparje. V ta namen so že rnenda sesta'vili knndidatno listo. Mi pn vemio, kaj ta pomeni. Zato smo zacc'li z močno agitacijo, da dobimo res doiber občinski zastop. Cavailotti- ju pa povemo, da smo mi davkopla- čevalci, ne on; da si bomo mi izbirali naše može in nam jib ne bo on, ki ninKii z našo obciiro nič opraviti. prfed- pisoval. Občinarji vi pa vsi vestc, kaj zabteva od vas inoska cast. Sv. Križ na Vipavskem. Naši sosedje ßrejci so v zadnjem tlopisu Ooriškc Straže zapretili ne- kc-mu koniu.uističncmu Albinčku iz Kainienj, ki ima baje intimno zvezo z kraljem Matjazew jx)d Cavnom, da mu ob priliki potegnejo hlačke dol in srajcko goir — ter da vzamejo v roike bekco. Prav je tako! Če naša izobraže- valna drustva vkljub svoji ngilnosti ne morejo ustaviti komunistične ku- ire, ki se siri iz gotovib središč naše (loliiie na vse strani, ne preostaje res drugega izboda, kakor bekca. Nam Križanom pa žalibog ni po- treba se Ie napraviti ob meiah občine nloia proti tej kugi, jo imamo žc do- ma. Vsi nnrodni od'padlni'ki, bodisi •stari libemlci, socijalni demokrati in nedavni fašisti so se strnili v okrilje komuni/ma. In zakaj? Občinske vo- litvc se; baje bližajo! Jim P-ač disi koriio kakor Cerg in do nedavnib dni ueka »uzorna« zadruga. Skratka: ^osrečiti« bočeio našo tako preizku- šeno občino po Lulikovem uzorcu. Znauo je, da se valiajo nekateri ted duševnib vciičin v oibcestnih jar- kib. da se po gostilnah pretepajo in pri vsaki priliki zagotavljajo; dia so in bodo delali lie v d.obrobit trpečib slojev. Zcb'i naj bi pa občinarji take liudskc dobrotnike in osrcčevnte^ie noy-tnvili tin, kanior si zc doigo, dol- OT žeilč — k O'bcLnskemu koritu. Po- tem na gorjc ti irhogi kmet -- i'OTie! Oo,t-()vi smo pa, da sc naše zaved.no in nreizkuseno liudstvo. nc vsede na lim tern sebičnim kričačern, morveč dia nakloni svoje zaup-mie možern, ki so1 radi svojega nesebičnega de- lovnrnn v splo'sni bin gor ter vsled njiliovcga nevnogijivega značaja v narodnem in verskem oiziru tega za- uponjn rcsni^no tudi vredni. Se so ! opflnslmo! Iz Smarij. S plcsiiiuii norostrni bo po voliki uoči prva začcla dolenja Branica. Nc mislite, da se mi Smarenci kainor spada ta vasica, strinjctfmo s temi »plesavci«. Srain bod.i Slovenca, ki niece težko zasiužcn denar v ta-ke i.orije! Toliko državnili in občinskih davkov imamo, da kar ječinio pod tern brcmenoiii. Ootovi ljudjc pa Io- vijo še zadnje lire vbogib dclavcev in siromaikov v svoje nenasitne zepe. In če delajo to tudi sami fantje, sram jib bodi! Kaj veliko prispevate za dobrodclue nanvene v Šmarije n. pr. za cenkev, za šoilo in občino? Nai vscli tob inestih so velike iiotreibe. Za i>les imate novce, za narodno izobrazbo .iih pa nhnate. Pies pelje v podivja- nost, ne pa v oliko. Vestc Braničarji, da večina ljudi obsoia pl.esno laliko- irsisljenost! Tudi v Šmarija-li je ve-- čina posestnikov. ki kličejo Vain in domačim: tie trntimo časa in ne de- narja! Proč z zapravljanjem; var- čujmo za doin in rod! Idersko. Iz naše vasi se redkokdaj ogiasi- nio; javnost mord-.i mi-sli, da spimo. Temu pa ni tako; društveno življe- lijc pri nas je na vrhuncu kar nas prav odkrito veseli in nonos-ni smo, da grcmo po putwi poti k napredku. V noči od sobote ]ia nedeljo so se nekateri fantje vinjeni prctepali, raz- grujali po vasi in motili nočni mir. S pijančevanjem in razgrajanjem de- late sramoto saimi sebi, poseibno pa še našemu itak tlačencmu narodu. Zgubljeno. — Ncka oseba je zKiihila due (). (. in. na poti od zdravnika D'Osvaldo, Cor- se» Verdi do Travnika usiijato listnico 7. veCjo svoto denarja. Posten najditelj je na- pro.šen, da jo odda pri upravi »Ooriske Stra/e« proti postavni nanradi. Listnica Kmetsko - deiavske zveze in politicnega društva „Edinosti" v Gorici. 1. Vofirič Ernest, Stcverjan 22. Vain ni I)ila nakazana pokojnina; proti dekretu, ki «a boste prcjcl, vložite rekurz na Corte del Conti. 2. Znidurčič Andrej, Anhovo. Nakazana Vani je penzija !X)d St. 534. 3. Volčič Anton. Crniče 252. Isto kot za Vcuriča. 4. L'i>aj Jožef, Črniče 74. Vam jc priznana Dokojnina pod St. 833. 5. Turd Abel. Vrtojba 131. Vain je prizna- na pen/Jja pod St. 949 dne 4. marca 1925. 6. Štucin I'ranc, Reka 13. Vam je pri- i'.nana penzija pod st. 979. 7. Štiiincar Lojze, Zapuže 23. Isto kar Vojjričn in Volčiču. S. Puh'c I.ojze. Tsto Kar Vojcriai. Vaša l'olczcn ne spada v nobeno katesorijo — p.iznano po zakonu. 9. Pcrko Ludvik, Podnora. Priznana po- kf jnina pod St. 519. 10. Pcccnko Lojze, Koinen ft. Priznana :x:kojnina pod St. 065. 11. Palior Karol, Novavas 5. Priznana po- Idinina pod §t. 523. 12. Ncmec Franc, Scnipeter 155. Vam ni piir.iiana pokojnina. 13. Markič Jožef, ßanjSicc 87. Va§a pro- snja ni še re.šena, ker prieaknjejo dokninen- t(j iiaprošenc na Vaseni županstvu. 14. Lovreučič Mattvš. Vrlipolje 125. Vam jc priznana pokojnina pod St. 673 E. 15. jvrkič Kurolina, Sv. Križ 56. Vam je bila priznana pokojnina pod št. 958. Denar bodete v kratkem dobila. Pozor! Naša zavarovalnica ,L'UNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini st. 2 I nadstropje. Stran 4. *GORISKA STRA2A« 16. Jcmec Vinvent'. Oor. Novaki 17. Vam !ii priznana pokojnina. 17. Inamo Stefan, Sv. Križ 1.35. Vam ni na- kazana pcuzija ker Vaša holezen lie spada v noheno katefforijo. IS. Krašiia Lojze, Budanje 5.1 Priznana Vam je pokojniiia pod St. 722. 19. Krajnik Mlltact. Do scdaj Va'sa proš- ¦ nja ni še rešena; zdi se. da bostc težko do- bii pokojnino. 20. KodriC Mihacl, Rihenbern. Vam je iniznana pokojnina. 21. Koc Franc. Vrtojba 104. Fri/naua Vam ic penzija pod St. 767. 22. Kobal Henrik, Erzel. Vam je priznana pokojnina pod St. 894. 23. Ke(e Franc, Lokavec 46-56. Vase prošnjc in Vaših dokumentov v Rimu ne jTiorejo dobiti. Niti ni znano, da bi Vi kedaj prtjtmal mescčno penzijo. 24. Hojiik Anialiju. Cepovan 84. Friznana Vain jc pokojnina. 25. tinmar Rudolf, (iorica. Priznana Vain it pokojnina pod St. 644. 2b. Dtiša Ivan, Voice 142. Priznana Vain jo pokojnina pod štev. 737. Vsemsorodnikom, prijateljem in znan- cem naznanjamo tiižno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, vnukinja Felicita v 3. letu svoje starosti dne8. t. m. ob 14 uri v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil dne 9. t. m. iz hiše žalosti v Nem- škemrutu na domače pokopališčc. Tolmin-Nemškintt, 10. aprila 1925. Družina: Štrukelj-Brovč RKDNl OHČNI ZHOR »POSOJIL- NlCt: V BIIJAI1« se bo vršil due 20. aprila t. l. v prostorih »Kmetijske- .i?a dnrštva« v Biljah oib 3. uri pop. Dnevni red: 1. Poročilo načclstva in nadzorstva. 2. Potrjenje Ictnega računa. 3. Volitev tračdstva in nadzorstva. 4. SLučajnosti. V slučaju nezadiosüiega števila čla- nov, se bo vršil (Vbčni zbor ofo 4. pop. pri vsakem številu navzočih članov. ODBOR. ODDA SE TRGOVINA jestvin, zraven trafika, v mestu. Naslov v u- pravi. Razpis službe. »KMEČKA IN ÜELAVSKA GO- SPODARSKA ZADRUGA V MÜDA- JUŽNI razipisuje mesto ravnatelja in 'inesto prodajalca oz. prodajalke. Na- stop službc s 1. majem. Plača po do- ¦govotu. — Pogoji: Vsposobljenost, zdravniško spričevalo, spričcvalo le- l>ega vedenja, priinema kavcija. Odbor. SEMENJ SV. JURIJA in SV. LU- KK2A V KOJSKEM je na novo vpe- ljan kot pred vojno in sicer v pondc- Ijck po s^odu intienovanih svctnikov. Pozor! YINSKI YELETRGOYCI. Stara vpeljana vinska veletrgovina v Ljubljani s poslopji vred se ceno proda do 16. t. m. Poslopja se tudi sama prodajo ter so vporabna za vsako tovarniško ali drugo podjetje, ker je električna razsvetljava in pogon v poslopju ter poleg še 2.000 m- nezazidanega sveta. - - Ponudbe pod „VINSKA" na Aloma Company, Ljublana. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primorijaDi 9.QEFIQR1 ü GORICI, CGRSÖ VITT. EM. III. ö. H mmm qd 9 - iz in z - 4 Modni salon. OTTILIA CALLIGARIS Največja izbera klobukov za -----gospe in gospodične.----- ----------Lastna delavnica. - GORIGAV V. Mameli 4 (prej uia Scuole) Zobotehniški ambulatorij Gorica, Via Mameli 5t. 5 II. p. (prej V. Scuole) odprt vsak dan od 1). - 12. in od 14. - 17. Brezigar Rudolf Konceüijonlran zabotetinlk. Semena: Domača črna tri- letna detelja; lucer- na, t r a v a mešanica z detelja, krmilna pesa nemška „Waililltll" in „Echßndorf" čebulkov in vsa se- mena dobite v trgovini -— — — losipa Äluniha - 5v. Lucijo. Primarij kirurg ür. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseuči- liščni kliniki profesorja Hohenegga sprejema vsak delavnik od 2-3 ure popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. E RN I« ozdravljena z najnovejšim pasom BROOCH Mirodilnica in äisavnica E. 6 rapulin-Gorica naspr. ljudskerau vrtu, Corso Verdi 27. MESTN9 HRÜNILNICa L3UBL3SHSKJI (Gradska štedionica) v LJUBLJANI Stanje vloženega denarja preko 125 milijonovdinarjev ali 5C0 milijonov krön Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obreslovanju. Zlasti plačuje za vloge po dogovori v tekočcm račmiu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še rtiesto Ljubljana. z vsem piemoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je popolnoma varna. Cenjenim odjemalcem, pekovskim mojstrom, slasčičarjem in občinstvu na- znanjem, da glavno zastopstvo in zalogo za goriški okraj F\m%f\Tmm*% ^fp^'P^ iz dobroznane tovarne „DISTILLERIE DI *^" W^Jq-'^lC^cy MILANO" imam vedno v isti ulici Oberdan §¦¦¦¦¦¦¦¦¦ (za kasarno) na dvorišču gostilne „pri Luni". V zalogi imam tudi opeko za peči, vclikost 30 >< 30 cm, iz Nemčije, stekla (z vdelano mrežo), poteni razne potrebščine in blago za pekovsko obrt, kot diamalt itd. V okolico razpošiljam potom korijer in vlakov. Marcello Bratuš. Peki, sloščIČorjI In kgovci! Destiiacijsha tovarna Miani, Videm - Čeruinjan priporoča svojo zalogo DHOZJA (fece za peclvo) (Paten! Mautner, Dunaj) Nojboljšl izdelek. Za goriški okraj je zaloga pri pe- kovskem sindakalu v G O R I C I Piazza della Vlttoria (na Travniku) 16 (znotraj). PODRUŽNICA Ljuhljanshe hreditne hanhe g Eorici Corso Verdi „Trgovski Doma Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — lzvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone).^ Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. Odliftovana peftarna in slaščlčarna 3AHOB BHflTUŽ ulica Mameli St. 6 (prej Scuole). Prvovrstne velikonočne pince, potice, gubance le s pra- vim domacim maslom delane dobite v-----------— — — odlikovani pekarni in slaščičarni J.BRATUZ Gorica., ulioa Mameli 6 (prej soiskaui.> Houo ppeurejena slasčlčarna Bratuž üia Mameli štev. G (ppBj ScuqIb).