Obvestilo občinske zdravstvene skupnosti Prebivalcem Krškega, uporabnikom pravic zdravstvenega zavarovanja.se je zadnje čase kaj zlahka primerilo, da v drugih občinah (tudi v Ljubljani) niso mogli dvigniti zdravil na recept, izdan v zdravstvenih ustanovah nase občine. Vzrok temu so pač likvidnostne težave občinske zdravstvene skupnosti, zaradi katerih ta račune včasih poravnava z zamudo. Jasno je, da so bolniki zdravila včasih prisiljeni nabavljati tudi v lekarnah izven krške občine in da se jim običajno ne morejo odpovedati. Zato so nas delavci občinske zdravstvene skupnosti prosili, naj vam posredujemo naslednje obvestilo. Če zdravil drugače ali drugje ne morete nabaviti, jih plačajte in zahtevajte račun. Račun prinesite na Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti (CKŽ 59a) in v najkrajšem možnem času (nekaj dni) vam bodo od tam nakazali (povrnili) denar. Novoletni sejmi Vabimo vse otroke, naj pripeljejo svoje spoštovane starše na enega izmed treh novoletnih sejmov, ki bodo: v Krškem (v Kareju Dalmatinova ulica) med 22. in 27. dec. od 13.00-19.00. Sejmiški prostor bo vsak dan ob 18. uri obiskal dedek Mraz, spremljajoči program pa si boste lahko ogledali od 17. do 19. ure; v Krškem (na Trgu M. Gubca pred DD E. Kardelja) od 28. do 30. decembra v popoldanskem času, podobno kot v Dalmatinovi; v Kostanjevici od 23. do 29. decembra na Malem placu ob Oražnovi ulici; na Senovem (pred Domom XIV. divizije) od 26. do 29. decembra, 13.30 in 19.00. Otroci! Časa bo dovolj! Če vam na enem izmed sejmov ne bo všeč, odpeljite starše še na katerega drugega, v sosedno krajevno skupnost! Izvršni svet krške občinske skupščine je sklenil, da letos obilico novoletnih voščilnic nadomesti z nakazilom 2.000.000.- na račun, kjer se zbirajo prispevki občanov za nakup drage medicinske opreme. Zato ne bodite ulaljeni, če voščilnica ne bo prispela tudi na vaš naslov. Vsem delovnim ljudem in občanom prav zato preko Našega glasa pošiljamo 'najlepše telje za leto 1989, v prepričanju, da bomo s skupnimi prizadevanji še naprej zagotavljali v naši občini gospodarski in siceršnji napredek. Tudi v iztekajočem se letu je bilo tako, zato menimi, da imajo izrečene telje veliko motnosti, da jih uresničimo. Naj vas torej v novem letu spremljajo delovna zagnanost, zdravje in osebna sreča! Predsedstvo in izvršni svet skupščine občine Krško Izmenjava daril: slika za gostitelja (Hotel Sremič) in vaza za gosta (Mladost) iz Baji-ne Bašte. Od leve: Peter Markovič, Milija Maksimovič in Danica Strnad (foto: Zdenko Pereč) Mladost iz Bajine Bašte: Prodajna razstava v krškem hotelu letos že desetič Milija Maksimovič: "Šest zaposlenih zagotavlja delo in dohodek za 1000 pletilj" Krški hotel Sremič je pretekli teden (6.-10. decembra) te desetič organiziral Dneve srbske kuhinje. To je prireditev, vznikla ob podpisu listine o pobratenju med občinama Bajina Bašta in Krško, kije letos ravno tako dopolnilo svojo deseto obletnico. Ob zabavno-kulinaričnem tednu so prireditelji vsako leto v hotelu Sremič organizirali še prodajno razstavo izdelkov, ki prihajajo izpod rok pridnih pletilj, organiziranih v delovno organizacijo Mladost. Mladost je delovna organizacija, specializirana za ročna dela domače obrti: pletenje in kvačkanje so že v celoti vpeljali in razvili, medtem ko so registrirani (načrtujejo in si želijo razširiti izbiro) še za izdelke iz lesa, okrasnih kovin, porcelana in keramike. Trenutno pač ne zmorejo akcije, ki bi njihovo dejavnost razširila v skladu z načrti, ker jim je prvo dvoje preprosto "predobro uspelo" in jim vodenje poslov vzame toliko energije, da za ostalo nimajo možnosti. "Res pa je," pravi direktor delovne organizacije Milija Maksimovič, "da se načrtom niso odpovedali. Sicer pa je naš odnos do pletilj zasnovan kooperantsko. V delo vključujemo 1000 pletilj iz vseh krajevnih skupnosti občine Bajina Bašta in število stalno narašča. Izde- 2 NaS glas 15, 16. december 1988 lujemo v glavnem zgornje dele oblačil: jope, bluze, jopiče, v dopolnilnem programu pa vezene ali kvačkane prte, drobne okrasne predmete iz čipk... Zlahka preusmerjamo proizvodnjo v skladu z zahtevami tržišča, saj to od nas ne terja praktično nikakršnih stroškov. Naša delovna organizacija ima pogodbe z modnimi kreatorji, ki izdelujejo vedno sveže modele, vzorce. V naslednji fazi prevzame kreacijo 3o najboljših pletilj, ki jo pod nadzorstvom kontrolorjev prenesejo s papirja v prve - vzorčne modele. Šele nato tak model prevzamejo ostale pletilje. Običajno se model izdeluje v soseščini in si ženske med seboj izmenjujejo izkušnje, posojajo vzorce. Serije pa itak nikoli niso večje kot petdeset enakih izdelkov. Razdalje med naselji so znosne, avtobusne zveze so zagotovljene z vsemi krajevnimi skupnostmi, in tako prevoza surovin in končnih izdelkov niti ni težko organizirati." Za posamezen izdelek porabi dobra pletilja povprečno dva dneva, s tem da hkrati vodi tudi celotno gospodinjstvo ali opravi sprotna dela na kmetiji. Seveda na hitrost dela vpliva tako material, iz katerega plete, kakor tudi sezona (na kmetiji)... Tempo dela si odreja vsaka sama ob oddaji izdelkov in prevzemu dela. Lahko se odloči za 15- (najmanj) do 30-dnevni rok (največ) in za število izdelkov, ki jih v tem času namerava splesti. Najpogosteje se rokov držijo, sicer pa so ti predvsem namenjeni zlasti lažjemu organiziranju dela. Pletilje so gospodinje, kmetovalke ali pa tudi zaposlene. Tistim, ki drugje nimajo zagotovljenega socialnega varstva, delovna organizacija nudi možnost, da si ga uredijo preko Mladosti. V svojih vrstah imajo tudi določeno število (20-30) starejših žensk, ki so v bistvu pomagale postavljati na noge celotno organizacijo, ki pa sedaj nimajo zadostne delovne dobe. Njim bo Mladost pomagala "dokupiti" manjkajoča leta, da bodo lahko dosegle minimalno potrebno delovno dobo. Povprečen zaslužek pri tem delu je 300-400 tisočakov mesečno, in ženske najbolj moti, če nimajo na voljo dovolj časa za pletenje, ko je drugega dela veliko. Sicer si pa vsaka sama odreja ritem dela, ga porazdeli med ostala dnevna gospodinjska in kmečka dela. Volno si zagotavljajo sami, večinoma iz leskovškega bazena ali iz Škofje Loke, medtem ko bombaž (za kvačkanje) kupujejo v Pamučnem kombinatu Vranje. S predilnico v Škofji Loki sodelujejo že v fazi nastajanja posameznih vrst niti in pri njihovemu testiranju. Celotno organizacijo vodi šest stalno zaposlenih, saj za ostale profile ni dovolj dela. Zato najemajo pogodbeno razne strokovnjake za posamezna, točno določena dela (tudi modne kreator- je). Milija Maksimovič: "Naša redna prijateljska srečanja v Krškem ob Tednu srbske kuhinje so prerasla v tradicijo, mi pa jih vedno s pridom izkoristimo za to, da v Krško povabimo svoje poslovne partnerje ter jim tu predstavimo svoj proizvodni program ter sklenemo pogodbe. Imamo kupce iz Avstrije, Kvarner Expresa, mariborske VEME... Našo dejavnost je v bistvu spodbudilo turistično društvo. Tako smo tudi startali na butike v najjužnejših obmorskih turističnih krajih in se počasi širili proti severnem Jadranu. Najprej smo se potrudili in prodrli v najatraktivnejše prodajalne v hotelih in mestih. Z njimi se tudi posvetujemo o željah kupcev, ki se jim ob ročnem pletenju lahko brez problemov prilagodimo. Za svoj poslovni uspeh štejemo tudi lanski prodor v celjske butike TEKO-YU, v mariborske prodajalne, kjer ponujajo kristal, zlatnino, na nemško, švicarsko, avstrijsko tržišče, v Avstralijo (bombažni izdelki) in Veliko Britanijo, kjer povprašujejo po volnenih izdelkih. Levo: razstava je zbudila veliko zanimanja. Zgoraj: Milija Maksimovič Od leve: Dušan Stupar, Slavko Kunej (Turistično društvo Krško), Zoran Šoln, Milija Maksimovič. , e . ~, , n , (vse joto: Zdenko Pereč) 1 NAŠ GLAS - SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Krško - Naklada: 2400 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 , Krško, tel. 31-768 - Tisk: TCP »Djuro Salaj«, TOZD Papirkonfekcija Krško - Glasilo je SSsS^. oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Naš glas 15, 16. december 1988 3 SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Zadnje letošnje zasedanje občinske skupščine bo v četrtek, 22. decembra. Seje se bodo začele ob 15. uri. Zbori bodo obravnavali: - zapisnik prejšnje seje /ZZD,ZKS,DPZ (Z november-skega zasedanja), str. 3 - predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 IZZD,ZKS,DPZ (Predloganeksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike), str. 5 - osnutek odloka o poslovnem času /ZZD,ZKS,DPZ (Začetek razprav o ureditvi poslovnega časa), str. 5-6 - predlog odloka o davkih občanov /ZZD,ZKS (Predlog odloka o davkih občanov), str. 6 - predlog odloka o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve /ZZD,ZKS (Usklajevanje odloka o prometnem davku), str. 6 - predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Krško v I. tromesečju 1989 I ZZD, ZKS (Začasni proračun), str. 7 - predlog odloka o začasnem financiranju SIS za pospeševanje pridelave hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Krško v letu 19891 ZZD,ZKS (Začasno financiranje zadev posebnega družbenega pomena),str. 7 - predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v delu k.o. Pesje I ZZD,ZKS (Priprava komasacije vk.o. Pesje), str. 7 - predlog sklepa o izdaji mnenja k imenovanju načelnika Uprave za notranje zadeve Krško IZZD,ZKS,DPZ (Rajmund Veber - novi načelnik UNZ Krško), str. 7 - predlogi in vprašanja delegacij /ZZD,ZKS,DPZ Z novembrskega zasedanja Volitve Na skupnem zasedanju vseh treh zborov SO Krško 22.11.1988je bil za člana predsedstva SR Slovenije izvoljen Ivan Ribnikar. Zanj je glasovalo 66 delegatov, 7 jih je bilo proti, 1 glasovnica pa je bila neveljavna. Poročila, osnutki, predlogi, soglasja Delegati so z vso pozornostjo obravnavali poročilo o ekološki ogroženosti ter so na po- budo izvršnega sveta in sveta za varstvo okolja pri OK SZDL sprejeli sklep, da bo o tej problematiki potekala javna razprava do konca januarja ali še dlje, če bo potrebno. (Pripombe iz razprave v skupščini bodo objavljene skupaj z ostalim gradivom za javno razpravo.) V nadaljevanju zasedanja so sprejeli še: - poročilo o položaju in vlogi družbenih dejavnosti v občini Krško; - poročilo o delu ZKPO v DO Kovinarska v času ukrepa družbenega varstva; - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško; - osnutek odloka o davkih občanov (pripombe so obravnavane v povzetku pojasnil k predlogu odloka (gl. Predlog odloka o davkih občanov, str.6 - sklep o soglasju k statutu Osnovne šole in vzgojnovarstvene enote Gorjanskega bataljona Podbočje; - sklepe o izvolitvah in imenovanju. Volitve in imenovanja 1. Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu sta bila imenovana Alojz Poljšak in Bojan Klako-čar. 2. Za člana pokrajinskega komiteja za SLO in DS Posavja je bil imenovan Jože Tome namesto razrešenega Draga Šterbana. 3. Za člana pokrajinskega odbora za SLO in DS Posavja je bil imenovan Stane Zlobko namesto razrešenega Staneta lica. Pripombe, predlogi in vprašanja delegacij Ob obravnavi zapisnika s predhodne seje je delegat KS Brestanica zahteval pojasnilo, zakaj v zapisniku ni navedeno njegovo vprašanje o uvrstitvi sprememb družbenega plana na dnevni red skupščinskega zasedanja - vprašanje, na katero je predstavnik izvršnega sveta obljubil, da bodo spremembe družbenega plana obravnavane na septembrski seji. Delegacija je zahtevala, da izvršni svet pripravi spremembo plana za prvo naslednjo sejo zbora, vendar to ni bilo storjeno niti do naslednje seje niti niso delegati dobili pojasnila, zakaj spremembe še niso pripravljene. Zato je delegat KS Brestanica izpostavil vprašanje odgovornosti predstavnika izvršnega sveta, ki daje take informacije (obljube) glede postopka za rešitev problema, ki se vleče, kot je rekel delegat, že petnajst let, t.j. ureditve poti Armeško-Stolovnik. Prav tako se z delom zapisnika ni strinjala delegacija KS Krško in je predlagala, da se zahteva delegatov po ureditvi odvoza kosovnih odpadkov (objavljena je bila tudi v prejšnji številki Našega glasa) zapiše takole: "Zbor krajevnih skupnosti je sprejel sklep, s katerim zadolžuje IS, da organizira odvoz kosovnih odpadkov." Poleg tega popravka zapisnika je delegacija KS Krško zahtevala še pisni odgovor o popolnejši rešitvi odvoza kosovnih odpadkov: odvoz naj bi bil organiziran za vse vrste takih odpadkov (ne samo za belo tehniko, ki jo odvaža DINOS), zanj pa določen dan v mesecu. Temeljito pojasnilo o cenah komunalnih storitev je terjala delegacija KS Leskovec: ali sme delavski svet sam odločati o cenah ali mora obvestiti občinsko skupščino; ali morajo biti cene objavljene v uradnem listu itd. Odgovora za objavo še nismo prejeli. Pojavilo se je tudi vprašanje (delegat TCP) o dokončanju prve faze izgradnje kabelskega razdelilnega sistema. Anton Šulc je pojasnil, da izvajalci del nekoliko kasnijo in da je začetek oddajanja KATV preložen na konec tega leta. 4 Naš glas 15, 16. december 1988 Dr. Danilo Ttirk: "Problematike človekovih pravic ni možno zadržati v mejah notranjepolitičnih odnosov!" m Društvo pravnikov Posavja in Medobčinsko študijsko središče PŠ CK ZKS sta konec novembra organizirala predavanje prof. dr. Danila Turka z ljubljanske pravne fakultete. Tako uvodno razmišljanje kakor razgovor sta se sukala okrog problematike, kije danes pač najbolj "vroča'': človekovih pravic. "Vsa povojna leta je veljalo prepričanje, da je naša družba urejena humano do te mere, da ni nikakršne potrebe po dodatni skrbi za varovanje človekovih pravic," je med uvodnim razmišljanjem dejal predavatelj. "Takoj ko smo se na pravni fakulteti pričeli nekoliko bolj organizirano ukvarjati s to problematiko, pa smo iz vse Slovenije prejeli celo vrsto (preko 100) pisem, v katerih so nam ljudje poročali o (domnevnem) kršenju njihovih pravic. Ostaja dejstvo, da v našo Ustavo ravno element prepovedi diskriminacije ljudi zaradi njihovega političnega prepričanja ni vnesen, čeprav smo po drugi strani marsikatero rešitev poiskali v tujih (tudi zahodnih) ustavah." Problematika človekovih pravic sicer po logiki sodi v notranjepolitično dejavnost vsake države, a zaradi specifičnosti jo je nemogoče zadržati v mejah notranjepolitičnih odnosov. Mednarodna javnost in njene institucije se zanjo zanimajo. Tako je bil tudi ti. Bavčarjev odbor na delovnem obisku in razgovoru s predstavniki Evropskega parlamenta. Dejstvo je, da imajo mednarodne organizacije, npr. Amnestv International v Londonu, zaposlenih 200 pravnikov, gradiva (poročila), kijih sestavljajo, so strokovno zelo izbrušena in imajo zaradi tega veliko težo. V prihodnje je pričakovati povečano zanimanje za dogajanje v Jugoslaviji. Novost je tudi, da na seznamu držav, kjer so človekove pravice drastično kršene, letos ni več Sovjetske zveze, so pa zlasti kot problematične vpisane dežele v razvoju (Irak zaradi Kurdov, Indonezija zaradi Timorja, Sri tanka zaradi spopadov med Tamilci in Sinhalci, Kitajska zaradi Tibeta...) Boj za varstvo človekovih pravic sega na številna področja, kot so neodvisnost sodstva, varstvo mentalno bolnih, sindikalne pravice od možnosti stavke naprej, prizadevanja za ukinitev smrtne kazni in še cela vrsta drugih, ljudje pri nas pa teh stvari, ki so doslej sodile predvsem v domeno mednarodnega prava, niso spremljali in niso poznali. Zato je Društvo za Zdmžene narode Slovenije ob štirideseti obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic (1948 - 1988) sklenilo zbrati in izdati zbornik najpomembnejših mednarodnih normativnih aktov, ki urejajo to področje. Naslov brošure je "Človekove pravice - zbirka temeljnih mednarodnih dokumentov" in jo je možno nabaviti samo pri izdajatelju -Društvu za Združene narode. Varstvo človekovih pravic je tako nova tema, kije med našimi občani zbudila veliko zanimanja, zato vam za pokušino predstavljamo predgovor iz zbornika in preambulo deklaracije človekovih pravic. Sicer pa so v knjižici objavljeni še naslednji dokumenti: - Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah - Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah - Fakultativni protokol k mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah - Deklaracija o zaščiti vseh oseb pred mučenjem in dmgimi oblikami oknjtnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja - Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije - (Unescova) Deklaracija o rasi in rasnih predsodkih Dr. Tiirk je prvi z leve - Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk • Deklaracija o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja - Deklaracija o pravicah otroka - Deklaracija načel, po katerih naj se med mladino pospešujejo ideali miru, vzajemnega spoštovanja in razumevanja med narodi - (Unescovo) Priporočilo o vzgoji in izobraževanju za mednarodno razumevanje, sodelovanje in mir ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Določbe o človekovih pravicah v sklepni listini konference o evropski varnosti in sodelovanju - (Unescova) Deklaracija o temeljnih načelih glede prispevka množičnih občil h krepitvi miru in mednarodnega razumevanja, k pospeševanju človekovih pravic in k preprečevanju rasizma, apartheida in hujskanja k vojni - Deklaracija o pravici do razvoja - Načela stockholmske deklaracije o človekovem okolju Človekove pravice Zbirka temeljnih mednarodnih dokumentov Naš glas 15, 16. december 1988 __________________ Predgovor k zborniku Človekove pravice V letu 1988 obeležujemo štiridesetletnico Splošne deklaracije človekovih pravic, ki sodi med najpomembnejše dokumente, ki so bili kdaj koli napisani. Deklaracija je Magna Charta, ki podrobno določa ekonomske, socialne, kulturne, državljanske in politične pravice, do katerih so upravičeni vsi ljudje ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali kakršen koli drug položaj. Mnogi, nekoč smeli in utopični koncepti Splošne deklaracije so že postali merilo napredka za vse države in narode. Tako sta bila na podlagi načel Splošne deklaracije sprejeta dva pakta in okoli petdeset drugih mednarodnih dokumentov, ki obravnavajo praktično vse vidike človekovih prizadevanj. Tako so se prvotnim, zgolj moralno zavezujočim načelom pridružile še specifične pravne obveznosti. Združeni narodi pripisujejo velik pomen pospeševanju in varstvu človekovih pravic in si ob obletnici Splošne deklaracije prizadevajo osvetliti njen pomen za vse narode in družbe, ne glede na politične, kulturne in zemljepisne različnosti. Njihov temeljni cilj pa je spodbuditi vsesplošni razvoj obče kulture človekovih pravic. Center za človekove pravice bo obletnico obeležil z novimi prizadevanji na področju obveščanja in izobraževanja ter prizadevanji za okrepljeno sodelovanje z nevladnimi organizacijami, množičnimi občili, vzgojno-izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami in zainteresiranimi posamezniki. Tako se bo center ob stalni dejavnosti za oblikovanje pravil in izpopolnjevanje prava in ob stalni pozornosti, ki jo posveča procesu uresničevanja človekovih pravic, še bolj kot prej posvetil tudi potrebam po obveščanju in izobraževanju svetovnega javnega mnenja. S pogumom nas navdaja dejstvo, da je generalna skupščina Združenih narodov sklenila zaprositi generalnega sekretarja, naj pripravi poročilo o možnostih za sprožitev svetovne kampanje za človekove pravice, o čemer se bo odločalo proti koncu tega leta. Ljudje se morajo predvsem zavedati svojih pravic, šele potem lahko pričakujemo napredek na poti k splošni uresničitvi temeljnih pravic in svoboščin. Obveščanje in izobraževanje sta v prizadevanjih Združenih narodov v tem pogledu bistveni sestavini. Združeni narodi skušajo poglobiti razumevanje in poznavanje človekovih pravic povsod po svetu, zato bodo povečali število srečanj, seminarjev in publikacij ne samo v letu, ko praznujemo štiridesetletnico sprejetja Splošne deklaracije, ampak tudi kasneje, povečali pa bodo tudi druge dejavnosti na področju obveščanja in izobraževanja. Drugo žarišče prizadevanj Združenih narodov glede človekovih pravic je organiziranje svetovanja in tehnične pomoči. Tistim vladam, ki si želijo, da bi ugodile težnjam svojih državljanov glede človekovih pravic, je treba omogočiti sodelovanje mednarodne skupnosti in pomoč, ki jo lahko nudijo Združeni narodi. Nacionalne ustanove in mehanizmi za pospeševanje in zaščito človekovih pravic, ki se sedaj ustanavljajo ali krepijo, lahko celo postanejo najtrdnejši branik proti možnim kršitvam človekovih pravic in temeljnih svoboščin in jih tako pomagajo preprečevati. Oba aspekta programa za človekove pravice -programa za osveščanje ljudi o njihovih pravicah in za njihovo obveščenost ter program svetovanja in tehnične pomoči - sta nujna za celotni sistem boja za spoštovanje človekovih pravic. Prizadevanje Združenih narodov uokvirjajo trije poli: zakonodaja, implementacija in obveščanje, izobraževanje. Štirideset let po sprejetju Splošne deklaracije je zakonodajni proces že dosegel vidne uspehe, vendar še ni končan. Izpolnjevanje načel Splošne deklaracije bo treba pospešiti, tako na mednarodni ravni s pomočjo nadzora in kontrolnih mehanizmov, kot tudi na državni ravni. V končni posledici pa je uspeh mednarodnega programa za človeko- ve pravice vendarle odvisen le od dobre obveščenosti in znanja. Prizadevanje Združenih narodov za človekove pravice je izziv, namenjen vsem in vsakomur posebej. Če naj ta svetovni podvig uspe, morajo pri njem sodelovati vsi, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, to so vlade, nevladne organizacije, regionalne in nacionalne ustanove za varstvo človekovih pravic, visokošolske in raziskovalne skupnosti, množična občila in zainteresirani posamezniki. Društva za Združene narode imajo zelo pomembno vlogo pri uresničevanju splošnih idealov miru, pravičnosti in svobode, kar je srčika dela Združenih narodov. Izid zbirke šestnajstih temeljnih mednarodnih dokumentov s področja varstva človekovih pravic v slovenščini predstavlja še en pomemben korak v skupnih prizadevanjih, da bi poznavanje in uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin postalo obča stvarnost. Dovolite mi torej, da izrazim iskreno priznanje Dništvu za Združene narode za SR Slovenijo za njegovo pobudo, ki naj bo navdih in vzor vsem drugim članom mednarodne skupnosti. S tem dejanjem je društvo pomagalo prižgati plamenico človekovih pravic, ki nas vodi na naši poti in osvetljuje vsa področja človeških prizadevanj. Naj se duh strpnosti, pravičnosti in enakosti, ki prežema Splošno deklaracijo človekovih pravic, krepi ob vse večjem spoštovanju človekovih pravic, naj nas vse približa glavnim ciljem Združenih narodov: mini, varnosti in občemu človeškemu dostojanstvu. Jan Martenson, namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov in direktor Centra za človekove pravice Splošna deklaracija človekovih pravic Sprejela in razglasila jo je generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št 217 A (III) Preambula Ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode in miru na svetu; ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvišje prizadevanje človeštva; k e r je nujno potrebno, da se pravice človeka zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje; k e rje nujno potrebno pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi; k e r so ljudstva Združenih narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice in dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk, in se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi; ker so se vse države članice zavezale, da bodo v sodelovanju z Združenimi narodi pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; k e r je skupno razumevanje teh pravic in svoboščin največjega pomena za popolno uresničitev te zaveze, generalna s k u p š ?inaraz^laia to Splošno deklaracijo človekovih pravic kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje, tako med narodi držav članic samih kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo. ________________________ 5 Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike je delegatska skupščina obravnavala 22. septembra letos. Skrajšana obrazložitev osnutka je bila skupaj s pripombo IS SO Krško objavljena v Našem glasu 12, 21.9.1988 (str. 10), v 14. številki, 15.11.1988 (str. 6) pa še pripomba delegacije Obrtnega združenja Krško. Odbor udeleženk dogovora iz vse Slovenije je 16. novembra obravnaval pripombe k osnutku in na podlagi sprejetih stališč do predlogov in pripomb pripravil predlog aneksa. Predlogu aneksa, ki ga bodo delegati obravnavali na decembrskem skupščinskem zasedanju, je republiška uprava za družbene prihodke priložila stališča odbora udeleženk dogovora. Povzemamo tista, ki zadevajo pripombe k osnutku aneksa iz naše občine, nanašajo pa se na višino stroškov reprezentance in obdavčevanje poslovnih prostorov. Upoštevana je pripomba, da se stroški za reprezentanco povečajo, in sicer tako, da lahko znašajo do 0,8 % od celotnega prihodka. Ker v zakonu o davkih občanov ni pooblastila za uvedbo davčnih oprostitev za poslovne prostore v primerih, ko jih ni možno dati v najem ali jih ni možno prodati, v primerih upokojitve ali prenehanja opravljanja dejavnosti zaradi bolezni, odbor ni mogel upoštevati pripombe, da v navedenih primerih lastnik ne bi plačeval davka. Prav tako v zakonu ni predvidena olajšava za primere, ko bi občani na novo adaptirane oziroma usposobljene prostore s pogodbo oddali v najem za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti, zato tudi ta pripomba ni bila upoštevana. Iz drugih okolij je odbor prejel pripombe tudi ki., 2., 3., 4., 7., 8., 10., 12. in 14. členu. Upoštevane so bile le pripombe redakcijskega značaja in pa dopolnitev 3. točke 8. člena z določilom, da se davčne olajšave priznajo tudi zavezancem in zaposlenim gluhonemim osebam s 70-odstotno telesno okvaro, in sicer v enaki višini kot zavezancem oziroma zaposlenim osebam - invalidom s 100-od-stotno telesno okvaro. Začetek razprav o ureditvi poslovnega časa V začetku I. 1967 je občinska skupščina sprejela odlok o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic. Ta odlok je do I. 1984 doživel štiri spremembe. 6 Naš glas 15, 16. december 1988 občina krško Tokrat je komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora pripravil osnutek novega odloka o poslovnem času. Osnovni razlog za to je bil sedanji poslovni čas prodajaln in gostinskih obratov: ta ne ustreza niti domačemu niti turističnemu povpraševanju; gostinski obrati, na primer, so v turistični sezoni zaprti tudi po mesec dni, kadar poslujejo, pa so ob nedeljah in praznikih tudi zaprti. Bistvene novosti, ki bi jih prinesel nov odlok o poslovnem času, so naslednje: 1. Opredeljen in uveden bi bil letni in zimski poslovni čas, prvi od aprila do septembra (prodajalne bi se zvečer zapirale kasneje kot doslej), drugi od oktobra do marca. 2. Začetek in konec dopoldanskega poslovnega časa bi sporazumno določala trgovska organizacija združenega dela in svet potrošnikov v krajevni skupnosti. 3. Ob sobotah popoldne, zlasti v turistični sezoni, bi bila do 19. ure odprta po ena prodajalna na Senovem, v Kostanjevici, Brestanici ter na levem in desnem bregu Krškega. V Kostanjevici in Krškem bi bila odprta po ena prodajalna tudi ob nedeljah (3 ure). V vseh štirih omenjenih krajih bi bile prodajalne odprte tudi med prazniki, kadar le- ti trajajo več kot dva dni. 4. Kolektivni dopusti ne bi smeli biti daljši od 15 dni. Dopusti v gostinskih obratih bi morali biti usklajeni med posameznimi kraji. 5. Izrabo letnih dopustov in prostih dni v gostinstvu bi usklajevala Obrtno združenje -sekcija za gostinstvo in Občinska turistična zveza Krško. 6. V odlok o poslovnem času bi se vključilo tudi določilo o omejitvi prodaje in točenja alkoholnih pijač pred 7. uro, kar je doslej urejal poseben odlok. 7. Bencinski črpalki Dmovo in Krško naj bi v letnem času poslovali do 22. ure. 8. Poslovanje v zvezi z oddajanjem sob bi bilo časovno neomejeno. 9. Turistične poslovalnice naj bi poslovale ves dan z neprekinjenim ali deljenim poslovnim časom. 10. Obrtne delavnice, ki nudijo storitve občanom, bi poslovale tako kot prodajalne. Tiste, ki obratujejo samo v dopoldanskem času, bi morale zagotoviti popoldansko dežurstvo ob torkih in četrtkih. 11. Za najnujnejša popravila osebnih vozil bi Obrtno združenje Krško in servis Zastava zagotovila dežurstvo ene mehanične delavnice, ob sobotah od 14. do 20. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure. 12. Izvršni svet bi imel po novem odloku pravico, da v času posebnih razmer določi drugačen poslovni čas za področje preskrbe z osnovnimi živili in storitev. Predlog odloka o davkih občanov Kratko pojasnilo sprememb in novosti, predvidenih v osnutku odloka o davkih občanov, smo objavili v 14. številki Našega glasa na str. 7, delegatska skupščina pa je osnutek obravnavala 22. novembra. Občinska uprava za družbene prihodke je pri pripravi predloga odloka upoštevala pripombe delegatov k 18. členu, tako da so olajšave natančneje opredeljene. Niso pa upoštevane naslednje pripombe delegatov: 1. Predloga za ukinitev davka od OD delavcev ni mogoče vgraditi v odlok o davkih občanov, ker je ta davek predpisan že v dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990. 2. Bivalni deli zidanic in drugih gospodarskih poslopij so tisti deli, ki sodijo med prostore za počitek in rekreacijo, oziroma za ta namen preurejeni gospodarski prostori, ki se v sezoni ali občasno uporabljajo za počitek oziroma oddih, nikakor pa v to kategorijo ne sodijo gospodarska poslopja ter gospodarski deli takih stavb, če se uporabljajo za spravilo pridelkov. Tako poznamo "čiste" vikende, ki so v celoti obdavčeni, ter zidanice z bivalnimi deli, pri katerih so obdavčeni samo bivalni deli. S formulacijo, kakršna je v osnutku oziroma predlogu odloka, so zajeti vsi vikendi, tako na novo zgrajeni kot tudi tisti, ki so nastali s preurejanjem zidanic in drugih gospodarskih poslopij. Zakon o davkih občanov ne dopušča za lastnike takšnih prostorov nikakršnih oprostitev, zato pripombe za odpravo tega davka ni mogoče upoštevati. V skladu s tem je bil črtan 62. člen osnutka, ker vse oprostitve za kmete izhajajo neposredno iz določb zakona o davkih občanov in so v odloku nepotrebne. 3. "Davek" za zaklonišče in "davek" za mestno zemljišče nista davka, ampak prispevka, predpisana z drugimi predpisi, ne pa z odlokom o davkih občanov. 4. Pripombe o višini reprezentance ni mogoče upoštevati, ker je to določbo treba uskladiti z določbo aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike, v njem pa so stroški reprezentance povečani od 0,3 % dohodka na 0,8 % . 5. Pripombe, da naj se ne bi povečal za 15 odstotnih točk davek zavezancem, ki niso zavarovani kot kmetje, vendar družbeno organizirano pridelujejo in oddajajo hrano, ni bilo mogoče upoštevati. Tega ne dopušča ustrezno določilo dogovora o davčni politiki, ki pravi, da morajo občinske skupščine zavezancem, ki niso sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva, predpisati dodatno stopnjo davka iz kmetijstva v višini do 25 odstotnih točk (v našem odloku je davek povečan le za 15 odstotnih točk). 6. Pripomba o lestvicah davka od dohodka iz premoženja je po oceni pripravljalca in predlagatelja odloka sicer upravičena, vendar je ni mogoče upoštevati, ker so te lestvice povzete po medrepubliškem dogovoru o temeljih davčne politike. Predvidene pa so spremembe tega dogovora in takrat bo mogoče spremeniti tudi občinski odlok. Usklajevanje odloka o prometnem davku Odlok o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve, ki je zdaj v fazi predloga, je pripravljen na podlagi sprememb zveznega in republiškega zakona o prometnem davku. Občinski odlok je bil od I. 1984 že petkrat spremenjen in je postal povsem nepregleden. Predlog odloka pa ni samo čistopis, ampak prinaša tudi nekatere nove rešitve, ki so nujne zaradi bistvenih sprememb zvezne in republiške zakonodaje na področju prometnega davka. Z letošnjimi spremembami občinskega odloka so bili v celoti črtani členi, ki določajo obveznost plačila davka od prometa proizvodov ter od plačil za prevoz potnikov in blaga, kar po novih predpisih ni več obdavčeno z občinskim prometnim davkom. Tako lahko občinske skupščine predpišejo prometni davek samo še od plačil za določene storitve. V sedaj veljavnem odloku niso zajete vse storitve, od katerih se plačuje občinski prometni davek; manjkajoče je v predlogu zajeto v tarifi posebnega občinskega prometnega davka, in sicer: davek od vstopnic za prireditve in od žetonov za izvajanje zabavnih iger, davek od plačil za reklame in propagando, davek od plačil za dajanje v najem ali podnajem stvari in poslovnih prostorov. Vse to je v predlog odloka vneseno na podlagi zveznega in še posebej republiškega zakona o prometnem davku. Odlok je v besedilu, predlaganem za obravnavo v skupščini, usklajen z zveznimi in republiškimi predpisi, zaradi preglednosti pa pripravljen v obliki čistopisa. Izvšni svet predlaga, da skupščina sprejme odlok, katerega predlog je pripravila občinska uprava za družbene prihodke, po enofaznem postopku, ker gre v bistvu le za uskladitev občinskega predpisa z republiškimi in zveznimi. Nove obveznosti, kolikor jih je, niso visoke, pa tudi takšnih primerov v praksi ni veliko. Naš glas 15, 16. december 1988 7 Začasni proračun Splošna poraba občin se bo tudi v 1.1989 urejala v skladu z usmeritvami, ki bodo sprejete v zakonu o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v I. 1989. Po tem zakonu bo pripravljena tudi bilanca splošne porabe za SR Slovenijo. Za posamezno občino pa bo višina dogovorjene porabe oblikovana po opredelitvah, predlaganih v dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe občin v SR Sloveniji v I. 1989. Ker ta dogovor še ni sprejet (je še v fazi osnutka), izvršni svet predlaga, da se zaradi nemotenega financiranja splošnih družbenih potreb občine Krško za prvo trimesečje 1.1989 sprejme odlok o začasnem financiranju teh potreb. Takšno financiranje lahko traja najdlje do 31. marca 1989, razporeditev prihodkov proračuna pa ne sme presegati ene četrtine sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu občine za 1.1988. Vsi prihodki, doseženi v času začasnega financiranja, so sestavni del občinskega proračuna za prihodnje leto. Takoj ko bodo znane osnove za oblikovanje proračuna v prihodnjem letu, t.j. ko bo sprejet zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev v I. 1989, bo pripravljeno tudi gradivo za sprejem odloka o proračunu občine za prihodnje leto. *&r" Začasno financiranje zadev posebnega družbenega pomena Izvršni svet predlaga delegatom, da sprejmejo odlok o začasnem financiranju SIS za pospeševanje pridelave hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Krško v letu 1989. S sprejetjem odloka bi v občini uvedli plačevanje prispevka iz dohodka po skupni prispevni stopnji 0,603 %, tako dobljena sredstva bi bi bila namenjena za: - pospeševanje pridelave hrane (0,387 %), - zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe (0,1 %), - občinske blagovne rezerve. Začasno financiranje po tem odloku bi veljalo do sprejetja samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje pridelave hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Krško, oziroma najdlje do 31.12.1989. Priprava komasacije v k.o. Pesje Kmetijska zemljiška skupnost občine Krško je predlagala uvedbo komasacijskega postopka na zemljiščih v delu katastrske občine Pesje in za to predložila izdelano idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja ter proizvodni načrt. Zaradi gospodarnejše izvedbe je treba voditi enoten komasacijski postopek v k.o. Pesje ter v k.o. šentlenart in k.o. Obrez, ki sta v občini Brežice. Upravna organa obeh občin se dogovorita, kdo bo vodil komasacijski postopek, in o tem skleneta sporazum. Celotno komasacijsko območje v omenjenih katastrskih občinah obsega 85 ha. Povprečna površina parcel je sedaj 0,35 ha. Zaradi razdrobljenosti, slabe kakovosti in neprimerne oblike zemljišč ni mogoče intenzivno obdelovati niti na njih dobro gospodariti. Z regulacijo potoka Močnika se je število parcel še povečalo, na nekatere pa je onemogočen dostop z javne poti. S komasacijskim postopkom se morajo razmere izboljšati tako, da bo na teh zemljiščih možna večja in cenejša kmetijska proizvodnja. Predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v delu k.o. Pesje, ki ga bo obravnavala delegatska skupščina, določa meje območja, pravila o ravnanju z zemljišči, predvidenimi za komasacijo, postopek za izvedbo tega zemljiškega posega, načela za razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, podatke o lastnikih sedanjih parcel in druge podrobnosti. Lastniki parcel, predvidenih za komasacijo na območju k.o. Pesje, so naslednji: Jože Bahč, Gor. Obrez 19, Artiče; Anica in Ivan Drugovič, Tomšičeva 5, Brežice; Pavla Planine (Slivšek), Gor. Obrez 30, Artiče; Jože Predanič, Gor. Obrez 19, Artiče; Frančiška in Mirko Rozman, Pesje 9, Krško; Anton Slivšek, Pesje 23, Krško; Marija Slivšek, Cesta prvih borcev 41, Brežice; Martin Slivšek, Zg. Obrez 2, Artiče; Pavla Zorko, Zg. Obrez 26, Artiče; Gozdno gospodarstvo Brežice, del zemljišča pa je javno dobro. Podatki o parcelah, zajetih v komasacijo, bodo na vpogled na občinskem odseku za geodetske zadeve, podatki o lastništvu pa na sodišču v Krškem. Rajmund Veber, novi načelnik UNZ Krško Delegati zborov SO Krško naj bi na seji 22. decembra 1988 oblikovali mnenje k imenovanju novega načelnika Uprave za notranje zadeve Krško. V predlaganem delegatskem gradivu je zapisano, da se dosedanjemu načelniku UNZ, Maksu Unetiču, izteka drugi mandat in da ponovno imenovanje ni možno. Republiški sekretariat za notranje zadeve pa je krško občinsko skupščino zaprosil za izdajo mnenja k predlogu za imenovanje Rajmunda Vebra na to funkcijo. Mnenje o kandidatu je namreč treba pridobiti iz vseh občin, ki jih določena UNZ pokriva. Rajmund Veber je bil rojen leta 1950 v Novem Mestu, v organih za notranje zadeve pa je zaposlen od 1975 in je opravljal dela in naloge na različnih področjih. Avtobusna postaja Letošnji prvi sneg ni še prav nič zmotil začetka izgradnje krške avtobusne postaje ob železniški postaji. Pionirjeva ograja okrog gradbišča je dovolj zgovorna: mimoidoče -mu pove najmanj to, kdo je izvajalec del in katero območje bo avtobusna postaja obsegala. Kakšna bo videti, bi nam lahko povedala arhitektonska skica iz gradbenega načrta, kako bomo z njenim videzom in njeno uporabnostjo zadovoljni, pa bomo povedali, če ne te prej, pa ob svečani otvoritvi, ki si je ielimo čim prej. (Foto: Črt Čargo) 8 Naš glas 15, 16. december 1988 Občinski štab teritorialne obrambe Krško: Po 20 letih trdega dela lahko ponosno pregledajo dosežke Priznanje za TCP Djuro Salajje prevzel član K PO, ing. Vinko Ban. Izročil ga je Ernest Brezni/car. Dvajseto obletnico delovanja teritorialne obrambe so v Krškem obeležili s priložnostno slovesnostjo, sprejemom pri predsednika SO Krško, Zoranu Šolnu, in s podelitvijo priznanj. "Plaketo TO", najvišje priznanje TO v naši občini, sta za dolgoletno predano delo v štabu in poveljstvu prejela rez. kapetan Vladimir Rostohar in rez. vodnik 1. razreda Rafael Amšek. Izročil jima ju je komandant Občinskega štaba TO, rezervni major Ernest Breznikar, medtem ko je komandant Pokrajinskega štaba TO, rezervni major Ignac Regovič, izročil "plaketo" rez. vodniku 1. razreda, Poloni Levak, kot priznanje za desetletno uspešno delo v OŠ TO Krško. "Plaketo" je prejela tudi Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega. To je namreč organizacija, ki daje veliko poudarka obrambnim pripravam in ob pomoči tega kolektiva štabu uspe uresničiti marsikatero nalogo ali zamisel, ki bi ji sam težko bil kos. V imenu TCP z Vidma je "plaketo" prejel član KPO, dipl. ing. Vinko Bah. Zoran Šoln: 20 uspešnih let TO Krško Le dober mesec pred dnevom, ki ga slavimo kot rojstni dan naše Jugoslovanske ljudske armade, smo se zbrali, da počastimo jubilej naše teritorialne obrambe. Ustanovitev obeh najpomembnejših členov splošnega ljudskega odpora loči sicer več kot četrt stoletja, njuno rojstvo obeležujeta dva različna časa: čas vojne in čas miru, ki pa imata veliko skupnega, veliko povezovalnega - tudi istega tvorca in graditelja: legendarno osebnost maršala Josipa Broza-Tita. Pravzaprav bi lahko rekli, daje v razvoju Jugoslovanske ljudske armade v obdobju 1941-45 veliko izhodišč, na katerih temelji naša teritorialna obramba, ki proslavlja letos svojo 20. obletnico. Vstaja jugoslovanskih narodov in narodnosti je s svojimi partizanskimi enotami že v začetku vključevala borce po nekakšnem teritorialnem načelu, ustanavljali so jih na manjših ali večjih zaokroženih območjih. Tu so enote lahko delovale in se številčno krepile ob neposredni podpori ljudstva. Na tej osnovi se je naš narodnoosvobodilni boj krepil, ljudska vojska pa je edino tako lahko postopoma preraščala v armado z operativnimi nalogami prave vojske na ozemlju vse naše okupirane domovine. Te izkušnje smo pri gradnji nove jugoslovanske armade ter našega sistema splošnega ljudskega odpora s pridom uporabljali vsa leta rasti nove, socialistične Jugoslavije. Teritorialna obramba je zato - čeprav po "stažu" še mlada, saj ji prav te dni štejemo 20 let - dobro zgrajena in usposobljena za vse naloge, ki naj jim služi. Prav je, da ob tej priložnosti še posebej poudarim, da smo nanjo v naši republiki lahko upravičeno ponosni in daje prav tako v naši - krški občini! To je organizem, ki danes deluje utečeno v svoji celotni zgradbi od občinskega štaba do njegovih enot in ki ga krasijo visoka strokovna usposobljenost ter moralnopolitične vrline. Veliko dela je bilo potrebnega za to, dela, ki ste ga opravljali predano, ga velikokrat preverjali, ga ob pridobljenih izkušnjah oplajali z novimi pristopi ter strokovnimi rešitvami. Vse to je moralo zagotoviti rezultate, ki smo jih sicer pričakovali. Posebej pa moram danes poudariti, da so dosežki naše teritorialne obrambe vendarle presegli pričakovanja. To zgovorno potrjujejo številna uradna priznanja ter strokovne ocene, ki ste jih prejeli ne le od nadrejenih organov v naši republiki, marveč tudi z višjih mest. Nanje je ponosna vsa naša družbenopolitična skupnost, še toliko bolj, ker jih prejemate že nekaj let in ker potrjujejo naše prepričanje, daje z njimi nagrajevano vaše utečeno delo, ki ga po kakovosti stopnjujete, oziroma da nikakor niso posledice slučajnosti! Vaše dvajsetletno delo se tako bogato obrestuje in potrjuje, da je koncept splošnega ljudskega odpora s teritorialno obrambo kot svojo pomembno sestavino edino pravilen in uspešen. Vedno znova lahko ugotovimo, da ste že zdavnaj dokazali, da ste povsem enakovredni (po vseh kazalcih, ki jih za to imamo) rednim enotam JLA. To pa je največ, kar ste lahko dosegli in kar vam je lahko v posebno zadoščenje. Ne bi smeli prezreti, da ste to dosegli s svojo homoge- Pri znanje za Vladimirja Ros to ha rja nosijo - ob izkušenem strokovnem kadru ste znali venomer vključevati mlade, jih uspešno usposobiti za njihove naloge ter tako zagotoviti kontinuiteto delovanja, kije edina lahko vodila nenehno naprej in naprej. Spoštovani! Ob teh ocenah, ki nikakor niso pretirane ali vašemu prazniku prirejene, marveč povsem realne, vam ob dnevu teritorialne obrambe lahko toliko bolj iskreno čestitam in zaželim pri vašem bodočem delu samo še potrjevanja doslej zastavljenega in opravlje- Naš glas 15, 16. december 1988 9 nega.' Za vse, kar ste dosegli in kar boste (o tem sem globoko prepričan) tudi poslej, zaslužite nedeljena priznanja. Morda vam je lahko v največje zadoščenje to, da ste prav v jubilejnem letu uspeli - skupaj z nami (širšo družbeno skupnostjo), zagotoviti tisto, kar je bila nedvomno vaša dolgoletna želja. Končno ste dobili sodobne delovne prostore v novem poslopju teritorialne* obrambe. Z njimi vstopate v tretje desetle- tje teritorialne obrambe, v obdobje, ko se boste lahko potrjevali in dokazovali uspešnost našega videnja in organizacije splošnega ljudskega odpora. Ob jubileju - še posebno letošnjim dobitnikom priznanj - iskrene čestitke! Nagovor predsednika SO Krško, Zorana Solna, zbranim na proslavi dneva TO, 21. nov.88 Ernest Breznikar, komandant OŠ TO: "Boljši delovni pogoji nas zavezujejo k še boljšim rezultatom!" dec standarda nikakor ne gredo na roko. Vse to bi se seveda lahko krepko odražalo na našem delu z ljudmi. Kljub temu nam prisotnost na vajah narašča. Nekoliko so se povečali bolezenski izostanki, ni pa več problemov z neupravičenimi odsotnostmi, čeprav so bile naše aktivnosti izredno obsežne in so od udeležencev terjale kar precej truda in časa. Za sodelovanje na združeni taktični vaji "Krka '88" smo prejeli zelo visoke ocene od JLA, naših starešin in inšpekcijskih organov. V času, ko letijo kritike na odnos SR Slovenije do armade z vseh strani, se mi zdi taka ocena še kako pomembna. Poleg Že nekaj časa se zaposleni v Občinskem štabu teritorialne obrambe več ne drenjajo v treh tesnih pisarnah, kjer so bili delovni pogoji res obupni. Ob tem, da si jih je veliko moralo deliti po eno pisarno in sta se zato po dva le stežka srečala med pisalnimi mizami, omarami, železnimi blagajnami in vso ostalo nujno opremo, sose tudi člani poveljniškega kadra redno oglašali v prostorih, bodisi zaradi dela ali pa samo na obisk. Poudariti velja, da so se kljub resnično neugodnim pogojem vsi dobro razumeli, kar potrjujejo tudi delovni rezultati, kijih lahko zagotovita samo tovarištvo in sodelovanje. Rezervni major Ernest Breznikar, ki je gotovo pomemben gibalni člen celotnega organizma, združenega v OS TO Krško, pravi: "Seveda imamo v novih delovnih prostorih boljše delovne pogoje, to pa pomeni, da še tisti drobni spodrsljaji, ki so se nam nekoč lahko vtihotapili, dejansko na račun slabih delovnih pogojev, sedaj niso več opravičljivi in jih ne bo smelo biti. Za nas je največ vredno (in hkrati najbolj zavezujoče) to, da imamo vse, kar potrebujemo, na enem mestu. S tem mislim zlasti na skladišče, kije bilo prej razbito na nekaj lokacij, sedaj pa ga imamo kar v kletnih prostorih in lahko pridemo do opreme, kadarkoli je to potrebno - zaradi izposoje, zamenjave, dopolnitve... To nam omogoča, da gremo tudi svojim ljudem lažje na roko in opravimo vse, kar je v zvezi z opremo potrebno, in brez posebnih dodatnih poti. Naše letošnje delo ocenjujem kot zelo uspešno, in sicer proti pričakovanju, saj nam stanje v družbi, gospodarske razmere in pa- kti prostor za delo in malico, je pa udoben, prijeten in prizadevnim rezervnim starešinam pač tekne malica. Dnevniki, zapisniki, zemljevidi, povelja, brzojavke, ukazi..., vse to je v pisarni in na vaji deluje kot odvečno breme, a v trenutku, ko gre zares, ko je treba uresničiti na terenu in z moštvom zapisan načrt, se krepko obrestuje vse, kar je bilo pravočasno narejeno, uigrano... 10 NaS glas 15. 16. december 1988 sodelovanja na združeni taktični vaji smo letos dali veliko poudarka usposabljanju starešin štaba, enot in specialistov. To smo opravili skupno, v sodelovanju s sosednimi štabi in s Pokrajinskim štabom TO za Posa-vje. V zadnjih analizah ugotavljamo zelo visoko stopnjo opremljenosti naših enot. To pomeni, da bomo v naslednjem obdobju zanesljivo morali nameniti ogromno sredstev vzdrževanju opreme, ki nam je na voljo. Kaže, da jo je bilo veliko lažje nabaviti, kakor pa jo bo vzdrževati. Gre zlasti za sredstva zvez in oborožitve: tehnična in optična. Uspehi namreč lahko temeljijo samo na delu in vaji, t.j. uporabi sredstev, posledica pa je njihova iztrošenost. Hkrati pa se zavedamo tudi, da smo do teh uspehov lahko lahko prišli samo zaradi razumavanja in pravilnega odnosa, ki ga imata družbenopolitična skupnost in njeno vodstvo do našega dela. Tu, v obojestranskem sodelovanju, pa je tudi kapital in temelj naših vzajemnih dobrih odnosov. Zato naši fantje sodelujejo brez odpora pri vsaki skupni akciji, ¦ radi poprimejo za marsikatero delo, ki bi se mu sicer lahko tudi ognili, in od tega imamo korist vsi." Krško, 20. decembra: Proslava Dneva JLA Osrednja regionalna proslava 22. decembra, Dneva JLA, bo letos v Krškem. Prireditev bo v torek, 20. decembra 1988, v Delavskem domu Edvarda Kardelja. Na njej bodo, tako kot običajno, podelili letošnja priznanja najzaslužnejšim delavcem in aktivistom s tega področja. V kulturnem programu bosta sodelovala Moški pevski zbor iz Brestanice in senovska folklorna skupina. Vabljeni! P^IH&mnm~^ (9#a*i@anka*: IClapjee (Jernej 11. 12. 1988) (10.5. 1876-11. 12. 1918) »Oče nai, kateri ti a nebetih... t no je pravice iščem, ki ti jo poslal na soetl DCar ti rekel, ne bol o porekel; 'Z^Z: Z. kar ti napisal, ne boi izbriiol! Qht a ljudi ne zaupam, ^ ne a snoje prutueo ne *uutpam,o tnoie pismo zaupam. -*•L Oče nai, kateri ti a nebesih... neskončno si usmiljen, r~~~:'~.?*%IBSgi •ii mm iipiui jwaww* %s~_± daj beraču obogajme; neskončno ti pravičen, daj de-^ ^ laaeu plačilo! Ohlugfidari hlapca, ki je p ranice lačen in žejen, nasiti ga in napojil Samo ukazi, pa bo žioa tooja beseda in bo napolnila asa srca, da bodo spoznala praoieo! .. Oče nai, kateri si a nebesih... ne izkulaj jih predolgo, dotakni te s. prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledale, in tudi toojega hlapca ne izkulaj predolgo, ker je že tiar in nadležen; in potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče nai, kateri si a nebesih...« O osnutku zakona o podjetjih Uvod Zakon o podjetjih bo prvi od reformnih zakonov. Nadomestil bo del Zakona o združenem delu. Po napovedi bi moral stopiti v veljavo 1.1.1989 in obstoječe organizacije združenega dela naj bi do konca leta 1989 prilagodile svojo organizacijo normam tega zakona. S tem zakonom skozi glavna vrata uvajamo podjetništvo, prav tisto podjetništvo, ki smo ga v začetku sedemdesetih let preganjali. Vendar pa brez podjetništva ne gre in naše gospodarstvo je tudi zaradi tega, ker je opustilo podjetništvo, postalo gospodarsko neučinkovito. Zaključek K osnutku Zakona o podjetjih je bilo doslej izrečeno že veliko kritik, pa tudi pohval. Nekateri zakonu zamerijo, da je premalo radikalen, drugi pa, da je preveč. Po moji presoji je zakon velik napredek z dosedanjo zakonodajo, vendar pa je preuranjen glede na to, da še nimamo Zakona o lastninskih razmerjih, ki se bo moral dokončno odkrizati nelastninske koncepcije družbene lastnine. Franc Pipan Nekateri bistveni elementi bodočega zakona o podjetjih Podjetje bo samostojnaekonomska in poslovna celota, ki bo opravljala gospodarsko dejavnost in pridobivala dobiček s prodajo proizvodov in storitev na trgu. Imela bo lastnost pravne osebe in bo nosilec vseh pravic in obvez v pravnem prometu. Moč odločanja se bo premaknila iz dosedanjih zborov delavcev na delavski svet in na poslovodni organ, ki ga zakon imenuje direktor. Referendum je po rakonu obvezen samo za sprejem statuta, lahko pa delavci v statutu opredelijo, kdaj bodo še odločali z osebnim izjavljanjem. Kakor že rečeno, se povečuje družbena moč direktorja pri odločanju. Pri izvolitvi direktorjev pa je stvar prepuščena izključno delovnim kolektivom, kajti v razpisnih komisijah za izbiro direktorjev ni več predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti. Za bodoče direktorje ne bo več potrebno imeti moralnopolitičnega soglasja družbenopolitičnih organizacij. V rakonu pa je opredeljeno, kdo ne more biti direktor. Prepovedi za opravljanje direktorske funkcije se nanašajo predvsem na ljudi, ki so bodisi storili kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper temelje socialističnega samoupravljanja, za gospodarski kriminal ali so bili obsojeni za katerokoli kaznivo dejanje z naklepom in če so bili zaradi tega obsojeni na najmanj tri leta zapora. Prav tako ne more biti direktor nekdo, ki je spravil neko drugo podjetje v stečaj. Te prepovedi veljajo za deset let od dneva prestane kazni. Zakon pozna več vrst podjetij,in sicer: podjetja, ki poslujejo na sredstvih, ki so družbena lastnina, to so družbena podjetja. Podjetja, ki imajo proizvajalna sredstva bodisi v družbeni in zasebni ali zadružni lastnini.so mešana podjetja. Podjetja, ki imajo proizvajalna sredstva v zadružni lastnini, so zadružna podjetja. Podjetja, ki poslujejo z zasebno lastnino, pa so zasebna podjetja. V poslovnem prometu so vsa podjetja med seboj enaka. Dve ali več družbenih podjetji lahko ustanovi skupno družbeno podjetje. Podjetja se lahko združujejo v združena in sestavljena podjetja. Mešana podjetja pa so lahko: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba in družba z neomejeno solidarno odgovornostjo članov. V primerjavi s sedanjo zakonodajo je poenostavljeno ustanavljanje podjetij in vpis v sod- • ni register. Prav tako so zelo poenostavljene določbe, ki se nanašajo na finančno poslovanje podjetja. V Zakonu pa bo tudi opredeljeno, kako podjetje preneha, in sicer naj bi bodoča podjetja prenehala obstajati po poti redne likvidacije ali po poti stečaja. Silvestrovanje, novoletni koncert... Vse občane vabimo na novoletni koncert, ki bo v petek, 30. decembra ob 17.00 v DD E. Kardelja v Krškem. Nastopili bodo: Leskovški oktet, citrar Miran Kozole, harmonikar Toni Sotošek, pevka Stanka Macur in pianistka Kdrolina Vegelj. Na Senovem bodo v Športni dvorani Doma XIV. divizije pričeli silvestrovanje ob 20.00, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Srce Slovenije . Vstopnic je še dovolj, nabavite jih lahko ob določenih dneh pri blagajni Doma in sicer: 17. in 24. decembra med 17.00 in 18.30 ter med 26. in 30. dec. vsak dan med 16.00 in 17.00. Cena vstopnice je 15.000 dinarjev, za drugi dan pa S.ooo dinarjev (otroci imajo prost vstop!) Novoletni koncert bodo priredili (tudi v športni dvorani Doma) 1. januarja ob 16.00. V njem bosta nastopila pihalni orkester in Moški poevski zbor DKD Svobode. V nadaljevanju (druiabno-zabavni del) bo nastopila glasbena skupina Re-virčani . 14 Naš glas 15, 16. december 1988 Zdravstveni dom Krško Delavci Zdravstvenega doma Krško voščimo vsem delovnim kolektivom v občini, vsem delovnim ljudem in občanom SREČNO NOVO LETO 1989 z željo, da bi uspešno obvladovali svoje poslovne usmeritve in razvojna snovanja. Tudi sami usmerjamo svoje cilje v razvojna snovanja z željo, da bi zagotovili takšno raven osnovne zdravstvene zaščite, ki bo dolgoročno očuvala in dvignilaka-kovost življenja vsakega posameznika -delavca, kajti le zdrav delavec bo lahko ponesel bremena tako željenega boljšega jutri. Hkrati bi se radi zahvalili vsem posameznikom in delovnim organizacijam, skupnostim, združenjem ter vsem ostalim delovnim kolektivom za sodelovanje v letošnjem letu ter pomoč tako pri obvladovanju vsakodnevnih težav kakor tudi pri načrtovanju in nabavi prve sodobne medicinske opreme. Pri tem moramo v prvi vrsti omeniti (mimo številnih drugih kolektivov!) zlasti Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj in Nuklearno elektrarno Krško, ki sta pokazali veliko razumevanja pri pokrivanju finančnih izpadov iz prejšnjih let ter dograjevanju neposredne menjave dela. V humanitarni akciji zbiranja sredstev za nabavo biokemičnega analizatorja (75.000 US $) so se našemu vabilu odzvali predvsem samostojni obrtniki. Izvršni svet SO Krško je sklenil, da namesto nabave novoletnih voščilnic prispeva za nabavo medicinske opreme sredstva v višini 2000000.- din Za nakup medicinske opreme so doslej prispevali: Zlatko Požgaj, Senovo, 269.400 din; Ivan Pe-čarič, Krško, 927.620; Vlado Pinterič, Dolenja vas, 50.000; Milica Pohle, Brestanica, 269.400; Damjana Rovan, Krško, 50.000; Slavica Urbanica, Krško, 50.000; Jože Mlakar, Hudo Brezje, 50.000; Jože Kovačič, Brod, 50.000; Štefanija Lekše, Podbočje, 50.000; Ivan Jenkole, Krško, 488.810; Marija Zorko, Krško, 50.000; Alenka Kodrič, Krško, 50.000; Dane Mižigoj, Krško, 123.130; Miran Resnik, Krško, 927.620; Stanislav Domitrovič, Podlipa, 50.000; Martin Novak, Leskovec, 123.130; Marija Kljun, Brezje pri Leskovcu, 50.000; Dušan Pavlic, Krško, 50.000; Jože Kržan, Krško, 50.000; Stanko Kuhar, Vel. Mraševo, 50.000; Franc Prašnički, Krško, 50.000; Vid Šmidt, Stranje, 50.000; Jože Šinkovec, Leskovec, 488.810; Fanika Taborin, Leskovec, 50.000; Vida Ke- rin, Podbočje, 50.000; Jože Pire, Leskovec, 854.480; Valentina Margon, Senovo, 50.000; Alojzija in Ivan Molan, Leskovec, 488.810; Senka Jazbec, Krško, 50.000; Franc Jazbec, Krško, 50.000; Jože Požun, Senovo, 100.000; Berta Požun, Senovo, 50.000; Ilijas Karima-ni, Krško, 50.000; Jurij Planine, Bučerca, 50.000; Čamil Karimani, Krško, 50.000; Katarina Marc, Dobrava pri Senovem, 50.000; Alojz Tratnik, Leskovec, 50.000; Milan Be-nje, Krško, 488.020; Anton Radi, Krško, 269.400; Terezija Colarič, Malo Mraševo, 50.000; Jože Kerin, Trška gora, 196.270; Franc Nečemer, Veliki Podlog, 342.540; Jože Grubar, Zaboršt, 50.000; Zlatko Zorič, Krško, 196.270; Stanka Pacek, Drnovo, 50.000; Edita Krieger-Špoler, Krško, 50.000; Marjan Abram, Rožno, 708.210; Halit Baj-raktari, Krško, 50.000; Franc Pavlic, Krško, 415.670; Stane Pustovrh, Leskovec, 854.480; Ljubo Potočnik, Krško, 50.000; Albina Žni-deršič, Krško, 415.670; Marjan Vintar, Dobrava pri Podbočju, 342.540; Štefka Burja, Senovo, 123.130; Stanko Omerzel, Veliki Kamen, 50.000; Evald Vodopivec, Stolovnik, 123.130; Jože Plevanč, Raka, 50.000; Milan Divjak, Raztez, 196.270; Milena Lupšina, Krško, 50.000; Jožefa Klavž, Kostanjevica, 50.000; Franc Kovačič, Rožno, 50.000; Cirila Arh, Kostanjevica, 50.000; Bojan Benje, Krško, 196.270; Franc Drobnič, Hrastje (Cerklje), 50.000; Alojz Stanko, Drnovo, STRELSTVO Strelski šport je v naši občini precej priljubljen, zato so se številni strelci in strelski sodniki v soboto, 3. decembra v Leskovcu udeležili seminarja, na katerem so bile predstavljene spre- Zahvali delavcev Zdravstvenega doma, ki so si zadali nehvaležno nalogo zbiranja sredstev za nabavo drage sodobne medicinske opreme, dodajmo še poziv uredništva vsem, posameznikom in kolektivom, da naj se udeležijo naše skupne akcije in naj še naprej v ta namen prispevajo vsaj nekaj sredstev. Z novo opremo bodo namreč delavci Zdravstvenega doma Krško lahko nam samim nudili boljše zdravstveno varstvo. 123.130; Jernej Žarn, Krško, 123.130; Ivan Černelič, Krško, 50.000; Ivan-Andrej Abram, Dobrava pri Kostanjevici, 1.073.890; Papirna galanterija Gorica, 342.540; Rade Vejnovič, Krško, 50.000; Alojz Pajtler, Krško, 50.000; Rudi Božič, Senovo, 561.940; Anton Strojin, Malo Mraševo, 50.000; Fanika Sevšek, Kostanjevica, 927.620; Dušan Košir, Krško, 123.130; Nevenka Košir, Krško, 123.130; Viljem Šiško, Raka, 50.000; Alojz Tomažin, Raka, 50.000; Branko Vegelj, Krško, 196.270; Franc Bahč, Veliki Podlog, 269.400; Marjan Jakša, Krško, 415.670; Mitja de Gleria, Dovško, 50.000; Franc Omerzu, Anže, 50.000; Rudolf Resnik, Zdole, 50.000; Dušan Vučajnk, Krško, 269.400; Anton Kerin, Krško, 550.000; Janez Emeršič, Raka, 50.000; Magda Bršec, Kostanjevica, 50.000; Stane Močnik, Kostanjevica, 200.000. membe in dopolnitve strelskega pravilnika ter nove tarče, ki bodo težje za doseganje rekordov. Seminar sta vodila mednarodna strelska sodnika Slavko Lavrič in Edvard Progar; slednji je znan tudi po tem, da je bil trener svetovnega prvaka Rajmonda Debevca, ko je ta začenjal svojo uspešno tekmovalno pot v Postojni. (Foto: Janko Sotošek) $Ias glas 15, 16. december 1988 15 Ob proglasitvi najboljših športnikov krške občine Čeprav lani, ko smo po dolgem premoru znova pripravili prireditev, na kateri smo proglasili najboljše športnike krške občine, dvorana DKD Edvarda Kardelja ni bila povsem napolnjena, smo vendarle ocenili, da je resnično uspela. Tudi zato smo se odločili, da jo letos znova organiziramo in da tako javno proglašanje postane tradicija oziroma sestavni del celovite telesnokulturne in športne dejavnosti v letu dni, v času, ko običajno ob izteku leta delamo obračune. Leto, ki se izteka tudi z našo prireditvijo, nam v celoti ni bilo kdove kako naklonjeno. Pri tem mislim predvsem na finančno plat dejavnosti, s katero se ukvarjamo, pa seveda na celoten poloiaj drulbenih dejavnosti, kakršna je tudi naša. V takih razmerah mora biti naša ocena še posebej skrbna in natančna, saj je lahko le tako realna. Predstavitev naših doseikov oziroma uspehov, ki so jih dosegli naši nagrajenci, najboljši športniki - posamezniki in ekipe, naj bo prvi del te ocene, ocene, ki jo dajemo o našem tako imenovanem vrhunskem tekmovalnem športu. Z njim smo lahko povsem upravičeno zadovoljni! Znova se lahko ponašamo z državnimi in republiškimi prvaki, v nekaterih športnih panogah še vedno krojimo kakovostni vrh, predvsem v mlajših starostnih kategorijah. Tudi v letu, ki se izteka, to ni bil zgolj slučaj, marveč lahko govorimo ie o trendu razvoja, ki bi ga seveda morali obdržati tudi v višjih starostnih kategorijah. To pa hkrati zahteva še boljše strokovno delo, pa tudi več denarja. Iz leta v leto postaja vse bolj očitno dejstvo, da bomo lahko še naprej hodili vštric s kakovostnim slovenskim in jugoslovanskim športom le, če nas bodo finančno podpirali tudi v okviru "svobodne menjave dela", in ne bomo odvisni samo od športnega dinarja ZTKO oziroma Telesnokulturne skupnosti. Kakovostni tekmovalni šport je sicer samo del dejavnosti, ki jo na splošno imenujemo telesna kultura, je pa hkrati tudi merilo, s katerim najbolje ocenjujemo splošne razmere na tem področju in katerega dosežki morejo in morajo pritegniti splošno družbeno pozornost in jo usmeriti v več kot samo moralno podporo! Čeprav se gospodarske organizacije v naši občini vsak dan spopadajo z različnimi težavami, so hkrati za dodatno denarno pomoč kakovostnemu športu vse bolj pripravljene. Ob tej priložnosti sodi za to "odprtost" zahvala prav vsem, ki so jo dali, še posebej pa bi se radi zahvalili Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj, ki je v njihovem okviru za naše razmere več kot samo zgleden primer! Za uspehi nagrajenih ni samo truda polno delo, tudi njihovih trenerjev, je najbrž tudi "zaledje" oziroma tako imenovana množičnost, ki lahko po nekajletnem selekcioniranju pripelje do kakovosti. Ob množičnosti, ki je nedvomno ena izmed osnov za rast kakovostnega tekmovalnega športa, potrebujemo tudi množičnost v rekreativni telesnokulturni dejavnosti. Že nekaj let govorimo, da imamo zanjo dobre prostorske pogoje, to je številna igrišča in dvorane, in da bi bila lahko ta dejavnost obsežnejša. To leto smo odprli še nekaj igrišč (predvsem za tenis) in smo potemtakem znova stopili korak naprej. Tudi zaradi tega se delež delovnih ljudi, ki se že bolj ali manj načrtno ukvarjajo z rekreacijo, povečuje, lahko pa bi se še bolj. Telesna kultura in šport v krški občini ne nazadujeta in hkrati ne ohranjata samo dosežene stopnje svoje rasti. Napredek sicer ni velik, je pa opazen, kar se mi zdi v tem času in teh materialnih razmerah za oboje vredno, da še enkrat poudarimo. Priznanja in nagrade ob proglasitvi najboljših športnikov in športnih ekip naj bodo resnično vzpodbuda vsem, da v letu, ki prihaja, ne bo drugače! Predsednik skupščine TKS Zivko Sebek Slovesen zaključek športne sezone Zveza telesnokulturnih organizacij, Občinska telesnokulturna skupnost in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije so tudi za letos pripravili javno prireditev, na kateri se bodo predstavili najboljši športniki leta 1988 tako v tekmovalnih športih kot tudi v delavskih športnih igrah ter za svoje dosežke prejeli priznanja, diplome, pokale in Bloudkove značke. Slovesna proglasitev najboljših športnikov bo danes, 16. decembra ob 17. uri v DKD Edvarda Kardelja. Prikazani bodo video posnetki športno-rekreativnih dogodkov iz naše občine, v programu pa bodo nastopili plesalci ljubljanske Kazine. Prireditelji so pripravili tudi žrebanje nagrad za gledalce. Rezultati XXVII. delavskih športnih iger v občini Krško Šah: 1. DO Djuro Salaj I, 2. Kovinarska, 3. Srednja šola. Namizni tenis - ženske: 1. LB - TPB, Libna, Lisca Senovo; moški: 1. NEK, 2. Poklicna gasilska enota, 3. UNZ in postaja milice Krško. Rokomet: 1. DO Djuro Salaj, 2. Iskra Kostanjevica, 3. SOP. Nogomet: 1. Metalna Senovo, 2. M-Agro-kombinat, 3. NEK. Odbojka - ženske: 1. LB - TPB, 2. Lisca Senovo, 3. SDK Krško; moški: 1. DO Djuro Salaj, 2. Djuro Salaj -TOZD Papir, 3. OO ZS vzgoje in izobraževanja. Balinanje: 1. DO Djuro Salaj, 2. Hotel Sre-mič, 3. Djuro Salaj - TOZD Priprava lesa. Streljanje - ženske: 1. Imperial, 2. LB - TPB, 3. Libna; posamezno: 1. Verica Močivnik (Imperial), 2. Marica Pavlin (Imperial), Karla Simonišek (LB-TPB); moški: 1. DO Djuro Salaj, 2. NEK, 3. Elek-trodistribucija; posamezno: 1. Tone Molan (del. pri obrt.), 2. Marjan Čeplak (NEK), 3. Branko Bencin (NEK). Kegljanje - ženske: 1. DO Djuro Salaj, 2. Hotel Sremič, 3. M- Agrokombinat; moški: 1. DO Djuro Salaj, 2. SOP, 3. LB -TPB. Košarka: tekmovanje končano po zaključku redakcije časopisa. Odbojkarski turnir v počastitev dneva republike - ženske: 1. LB - TPB, 2. Djuro Salaj, 3. SDK Krško; moški: 1. Pionir - Gradbeni sektor, 2. DO Djuro Salaj, 3. NEK. Mladinska kolesarska ekipa 16 Naš glas 15, 16. december 1988 Športniki leta 1988 Odločitev o proglasitvi športnikov leta je sprejelo predsedstvo Zveze telesnokulturnih organizacij Krško 8. novembra 1988. Posamezniki: 1. Igor KRANJEC, 2. Drago-ljub MINIČ, 3. Jože ZU-PANC. Posameznice: 1. Natalija REPEC, 2. Sergeja GRADISEK, 3. Mateja HODNIK. Moške ekipe: 1. mladinska rokometna ekipa, 2. mladinska kolesarska ekipa, 3. mladinska veslaška ekipa. Ženski ekipi: 1. štafeta plavalk, 2. članska kegljaška ekipa. Najboljši dosežki športnikov leta Igor Kranjec: 1. mesto na državnem prvenstvu v ciklokrosu, 1. mesto na državnem prvenstvu v gorski vožnji, 1. mesto na državnem prvenstvu v cestni vožnji, 3. mesto na državnem prvenstvu v vožnji na kronometer, 2. mesto na republiškem prvenstvu v ciklokrosu - vse v kategoriji mlajših mladincev, v kateri je tudi reprezentant SRS. Jože Zupane: 1. mesto na državnem prvenstvu v ciklokrosu in 5. mesto v vožnji na kronometer v kategoriji pionirjev A. Uvrstitve ostalih članov kolesarske ekipe: Boris Arh - 3. mesto na državnem prvenstvu v ciklokrosu med pionirji A; Damjan Grmšek MLADINSKA ROKOMETNA EKIPA Igor Kranjec, kolesarski prvak iz Krškega. mm Jože Zupane Dragoljub Minič Naš glas 15, 16. december 1988 17 jNUfe Natalija Repec Sergeja Gradišek - 3. mesto na državnem prvenstvu v ciklokro-su med pionirji B; Boris Radej -10. mesto na državnem prvenstvu v ciklokrosu med mlajšimi mladinci; ekipno - 5. mesto na državnem cestnem prvenstvu med mlajšimi mladinci. Dragoljub Minič: 1. mesto v super lahki kategoriji na prvenstvu SRS in 3. mesto na državnem prvenstvu; član državne reprezentance na evropskem prvenstvu v Genovi. Natalija Repec: 1. mesto na 100 m delfin, 1. mesto na 200 m delfin, 2. mesto na 400 m kravi, 2. mesto na 800 m kravi, 3. mesto na 400 m mešano - vse na državnem prvenstvu; uvrstitve na prvenstvu SRS: 1. mesto na 100 m delfin, 1. mesto na 400 m kravi, 1. mesto na 100 m kravi, 2. mesto na 100 m hrbtno, 2. mesto na 200 m delfin, 2. mesto na 400 m mešano, 3. mesto na 200 m mešano in 3. mesto na 50 m kravi. Sergeja Gradišek: 1. mesto na 200 m kravi, 2. mesto na 50 m kravi, 3. mesto na 100 m kravi - vse na prvenstvu SRS. Plavalna štafeta (Repec, Gradišek, Irena Re-sman. Anuška Cerovšek): 2. mesto na 4x100 m kravi in 3. mesto na 4x200 m kravi na prvenstvu SFRJ; 1. mesto na 4x100 m kravi in 2. mesto na 4x200 m kravi na prvenstvu SRS. Mateja Hodnik: naslov republiške prvakinje Štafeta Plavalnega kluba Celulozar iz Krškega Članska ienska kegljaška ekipa iz Krškega v teku na 60 m med mlajšimi pionirkami. Mladinska rokometna ekipa: 2. mesto v SRS; Uroš Šerbec in Bruno Glaser sta reprezentan-ta SRS. Mladinska veslaška ekipa: Rostohar-Nara-glav-Novak - 2. mesto v disciplini 3 x KI na prvenstvu SRS; Rostohar- Rostohar-Novak -6. mesto v disciplini 3 x KI in Tkavc-Bizjak -4. mesto v disciplini C2, oboje na prvenstvu SFRJ. Ostale uvrstitve veslačev: Simon Andrejaš -4. mesto v spustu (SRS); Gašper Rostohar -2. mesto v spustu (SRS), 4. mesto v slalomu '(SRS), 3. mesto v KI (SFRJ); Darko Petrovič - 4. mesto v spustu (SRS) in 4. mesto v KI (SFRJ); Matjaž Novak - 2. mesto v spustu KI (SRS); Darko Tkavc - 3. mesto v spustu KI (SRS). Ženska članska kegljaška ekipa: 7. mesto v I. slovenski ligi; polfinale pokalnega tekmovanja SRS, šestnajstina finala SFRJ. 18 Naš glas 15, 16. december 1988 . ................. . . ......... ... Mateja Hodnik SPOŠTOVANI KMETJE IN VSI ZAINTERESIRANI ZA PRIDELOVANJE HRANE Zadnje čase naša družba kaie nekaj več razumevanja za težave v kmetijski proizvodnji. Tako ima tudi naša Kooperacija več- je motnosti za vlaganje sredstev v neposredno proizvodnjo in razvoj. Za cilj smo si postavili razširitev proizvodnje in dvig tehnologije pridelave hrane s poudarkom na sadju. Tega pa brez vas, individualnih proizvajalcev, ne bomo mogli doseči, zato vas vabimo k sodelovanju. OGLASITE SE PRI STROKOVNI SLUŽBI MERCATOR-AGROKOMBINATA KRŠKO,TOKKOOPERACIJA - TOVARIŠU PETRU JANKOVIČU. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA SLOVENSKE KMEČKE MLADINE Podrutnica Krško NEKAJ O NAŠEM DELU, DOSEŽKIH IN šE "VROČIH TEMAH" Bloudkova priznanja za leto 1988 Ob zaključku redakcije časopisa smo prejeli še imena dobitnikov Bloudkovih značk in posebnih priznanj Telesnokultur-ne skupnosti Krško za leto 1988. Bloudkove značke so najvišje občinsko priznanje posameznikov za organizacijsko, vaditeljsko-trenersko delo ter tekmovalne dosežke, ki so trajnejšega pomena za telesnokulturno življenje krške občine. Praviloma pomenijo priznanje za življenjsko delo, namenjene pa so tudi izjemnim letnim tekmovalnim dosežkom. Zlato Bloudkovo značko prejme letos Igor Kranjec, ki ga je predlagalo Kolesarsko društvo Videm, srebrno značko Tomaž Žnidaršič na predlog Rokometnega kluba Krško, dobitniki bronastih značk pa so trije: Jožica Govedarica (na predlog kolegija TKS), Niko Bogovič (na predlog Partizana Dolenja vas) in Franci Kranjec (na predlog Kolesarskega društva Videm). Posebni priznanji Telesnokulturne skupnosti Krško prejmeta športno društvo Kostanjevica in sporno društvo Dolenja vas. Bloudkova priznanja bodo športnikom podelili na skupni slovesnosti, ko bodo razglašeni tudi športniki leta in zmagovalci sindikalnih športnih iger, v petek, 16. decembra 1988 v DKD E. Kardelja.. Od ustanovitve obeh zvez (julij 1988) pa do danes se je Odbor večkrat sestal, naših sestankov pa so se udeležili tu- di odgovorni strokovnjaki s področij kmetijstva, ki so bila aktualna tema sestanka. Enemu izmed naših vabil sta se odzvala tudi predsednik ZSKM, tov. Emil Erjavec, in sekretarka obeh zvez, tovarišica Marija Markeš. Na tem sestanku je razprava potekala predvsem v zvezi z zastavljenimi aktivnostmi v prizadevanjih za odpis 4. akontacije kmetijskega davka in prispevkov za leto 1988, izmed članov odbora je bila sestav- Ijena tudi štiričlanska delegacija. Ta se je udeležila tudi razgovora pri predsedniku izvršnega sveta SO Krško, ki je bil ocenjen kot uspešen. Obiskali smo tudi tovarišico Bo-žislavo Venek, direktorico Uprave za družbene prihodke pri SO Krško, ki nas je seznanila z vsebino posveta Celjske regije (odpis akontacij). Njihova pobuda o odpisu 4. akontacije za krško občino je bila sprejeta s sklepom izvršnega sveta. Beseda je tekla tudi o novih osnovah katastrskega dohodka. Nove osnove katastrskega dohodka so v tem času že v javni razpravi v krajevnih skupnostih in bodo predvidoma sprejete konec meseca decembra. Ker se čas javne razprave bliža koncu, POZIVAMO VSE OSTALE ČLANE, DA SE ATIVNO VKLJUČIJO V RAZPRAVE V SVOJIH KRAJEVNIH SKUPNOSTNIH IN S TEM DOPRINESEJO DELEŽ ZA KAR SE DA REALNE OSNOVE KATASTRSKEGA DOHODKA. Naše aktivnosti v zvezi z odpisom 4. akontacije lahko ocenimo kot uspešne, istočasno pa se zahvaljujemo za razumevanje vsem ti- stim, ki smo jim potrkali na vrata. Vsi upamo, da so to le začetki "streznitve" v mišljenju, da nam je za obstoj vsem potrebna najprej ZDRAVA HRANA. Koliko besed je bilo že izrečenih zaradi skodelice mleka! Naša prizadevanja z utemeljitvijo za višjo odkupno ceno mleka zaenkrat še niso dala pričakovanih rezultatov, ponovno bomo sklicali sestanek s proizvajalci mleka in organizatorji odkupa. Slednjih pot se prične že pri pospeševanju. Še gre... ustavi pa se pri odvzemanju vzorcev (morali bi v mesecu dni vsaj dvakrat dostaviti zbiralnici zapisnik o ugotovljeni analizi), plačilu mleka (kjer naj bi proizvajalec dobil po- polno informacijo o odtegljajih), ki pa se "zavleče" celo do 23. v mesecu.Le kako bi bilo, če bi proizvajalec mleka prišel v trgovino, kupil olje, ga odnesel ter prišel plačat čez 23 dni, ko dobi denar od mleka ?! V primeru, ko isti proizva- jalec "dvigne" zaščitno sredstvo, ga mora plačati v roku 14 dni (vsi uporabinki družbenih sredstev poravnavajo svoje obveznosti nastale v dolžniško upniškem razmerju,po zakonu v roku 15 dni), sicer pa že tečejo obresti. Za osnovno ceno litra mleka pa ne moremo kriviti organizatorja odkupa, ki je le posrednik, "določa se nekje", kjer pa očitno še ne vedo, kako dolga je pot do litra mleka, kakšni so stroški pride- lave, da mleko pride na domačo mizo. Vemo, da je pot do skupščinskih klopi. Naš glas 15. 16. december 1988 19 kjer se kroji cena mleka dolga, žal, pa ne poznamo več načina, kako bi opozorili na nepravilnosti, ki se vlečejo že leta. Zato je bil sprejet dogovor, da se bo izvedla MLEČNA STAVKA. Za ilustracijo naj povemo, da povprečna odkupna cena za liter mleka pokrije le 65 % pro- izvodnih stroškov. Delavec v tovarni ob koncu meseca dobi plačilo za svoje delo (proizvajalec mleka pa veliko kas- neje), zato bi bilo prav, da tudi proizvalajec mleka prejme svoje plačilo in ne le nekakšno "akontacijo". Spreminja se tudi zakon o gozdnem gospodarstvu (zadnji je bil sprejet pred tremi leti), problemi so več ali manj isti povsod, da nam spet ne bodo očitali krajevne razdrob- ljeno-sti, bomo na to temo oragnizirali sestanek (in začetek aktivnosti) skupaj s podružnico SKZ in ZSKM Sevnica. O tem bomo pa spregovorili naslednjič. Predsednik: Branko Soba Nove izžemalne kapacitete v Krškem V začetku letošnjega decembra je bil v to-zdu Proizvodnja celuloze ob manjši svečanosti vključen v pogon nov stroj za izžemanje celuloze, izdelek firme Andritz. Stroj je bil kupljen v tovarni celuloze in papirja Stevrer-muhl v Avstriji, kjer so proizvodnjo celuloze zaradi ekoloških problemov ustavili. Zaradi ugodne cene - stroj je iz leta 1975 - in še nekaterih kriterijev so se strokovnjaki krške tovarne odločili za nakup. Do danes je bil v pogonu starejši Andritzov stroj za izžemanje celuloze iz leta 1956, ki je bil že prava muzejska vrednost. Bil je namreč tretji stroj za mokro izžemanje celuloze, ki ga je firma Andritz naredila v nepregledni vrsti podobnih, ti pa so postali že pravi sinonim za to ugledno firmo iz Gradca v Avstriji. Končni produkt starega Andritza je bil zvitek mokre celuloze s težo od 100 do 120 kg. Delo je bilo ročno, od odvzema in zavijanja do skladiščenja. Pri teh zvitkih je bil zelo težaven tudi mehanski transport na vozila in nato njihovo razkladanje. Precej pogoste poškodbe zvitkov so povzročale hude nevšečnosti kupcem pri razkladanju in skladiščenju, pri čemer je iz dneva v dan dražja celuloza propadala in povzročala poslovno škodo. Z novim strojem bodo ti problemi zmanjšani. Celuloza je zložena v listih na paleto, odvzem pa je mehaniziran z viličarjem, tako da sta nakladanje in transport enostavna. Skladiščenje je možno tudi v višino, pri vsem tem pa ni problemov z drobljenjem in raztresa-njem celuloze. Navedene prednosti tega načina izžemanja bodo v marsičem olajšale delo, tako pri izže-manju celuloze kot v komerciali in pri kupcih, ki so bili doslej do celuloze, proizvedene na stroju Andritz v Krškem, skeptični. Na novo postavljeni stroj ima proizvodno zmogljivost okrog 80 ton mokre celuloze dnevno. Suhota izdelane celuloze je okrog 42 %. Vse operacije na stroju bosta opravljala V V OBVEŠČEVALEC GLASILO TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA DJURO SALAJ KRŠKO Videm Tretji iziemalni stroj za celulozo (mokro) bo imel dnevno zmogljivost 80 ton, če bo šlo vse brez kakih zapletov, kot je bil na primer tale. (Foto: Črt Čargo) dva delavca v izmeni, kar je precejšnje zmanjšanje. Zapišimo, da za delo pri prejšnjem An-dritzu, ki je bilo eno najtežjih fizičnih opravil v tovarni, ni bilo lahko dobiti delavcev. Z novim strojem bo odpravljeno zadnje težje fizično delo v proizvodnji celuloze, saj je no- vejši Andritzov stroj popolnoma avtomatiziran. Z navedenim svečanim zagonom Andritzo-vega izžemalnega stroja smo delovno, kot je pri nas v navadi, obeležili praznik avnojske Republike. Anton Jane Boljši stroj -boljši papir -lepši časopis - 25. novembra letos se Je del poslovodstva TCP Djuro Sala/ Krs~ko na čelu s predsednikom poslovodnega organa Silvom Goren- cem sestal s predstavniki časopisnih hiš, da se načelno dogovorijo o njihovem sovlaga-nju v prenovo prvega papirnega stroja. Z leve proti desni: vodja ekonomsko-finančne službe DO Marija Grojzdek, direktor papirnice in vodja projektnega tirna za PS1 Zoran Dular, Silvo Gorenc, član PO za ekonomsko-finančno področje Franc Čargo in svetovalec PO Pavel Krošelj. (Foto: Črt Čargo) 20 NaS glas 15. 16. december 1988 1939-19S9 Srečanje brigadirjev veteranov V Krškem so se zbrali graditelji ceste Ljubljana-Zagreb, med njimi M. Kučan in M. Novkovič KRŠKO, 27. novembra - Ob 30. obletnici dograditve Ceste bratstva in enotnosti Ljubljana-Zagreb je Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško skupaj s poslovnimi partnerji v soboto pripravila prisrčno srečanje vodilnih brigadirjev. Okrog 70 jih je prišlo iz vse Jugoslavije, med njimi pa sta znova bila tudi Miča Novkovič, komandant takratne akcije, in Milan Kučan, V en glas Na srečanju pobratenih posavskih pevskih zborov - 25. novembra letos v Sevnici ¦ je krškemu "Viktorju Parmi", brežiškim "Bratom Milavcem " in sevni/ki "Lisci" ob skupnem nastopu dirigira/ Janko A vsenak. (Foto: Črt Čargo) predsednik predsedstva CK ZKS in pred tremi desetletji prav tako eden od uspešnih brigadirskih komandantov. Gostom sta izrekla dobrodošlico Silvo Gorenc, predsednik poslovodnega odbora Djura Salaja, in predsednik SO Krško Zoran Šoln. Ob skupnem ogledu dokumentarnega filma so (Foto: Črt ČARGO lahko vsi skupaj spoznali, kako je pred tremi desetletji zgrajena cesta spremenila podobo krajev in življenje v njih. Nekdanji vodilni brigadirji so ob tem izrazili željo po skorajšnji posodobitvi dolenjke v pravo avtomobilsko cesto. v P Delo. 28 H.I988 Ohranimo okolje Nov izdelek krškega Vidina Onesnažen zrak, umazane in strupene vode, grmade škodljivih odpadkov, umirajoči gozdovi - vse to bolj in bolj prodira v zavest sodobnega človeka. Prvi so na problem onesnaževanja okolja začeli opozarjati zeleni, ki so si prizadevali predvsem za zmanjšanje ali popolno odpravo aktivnosti, ki onesnažujejo naravo. Toda v svetu in pri nas zeleni niso več edini borci za čisto okolje - ekologija je namreč iz obdobja romantike prešla v svojo zrelejšo fazo, ko skrb za okolje prevzemajo nase tudi vlade posameznih držav in industrija. Eden od industrijskih proizvodov, ki ga človek vsak dan uporablja in z njim onesnažuje okolje, so plastične vrečke. V Sloveniji industrija plastike vsako leto izdela za trgovine preko 40 milijonov vrečk. Da te vrečke razpa- dejo, mora miniti eno stoletje. Pomislite, kakšni bodo slovenski gozdovi, reke, obale, jezera ob vsej količini plastike, ki ne razpada. V svetu so tak način onesnaževanja rešili z vrečkami iz papirja. Tako na primer v Združenih državah Amerike 90 odstotkov tržišča nakupovalnih vrečk zaseda papir in le 10 odstotkov plastika. V Italiji pa je njihovo ministrstvo za industrijo določilo, da morajo podjetja in trgovine do leta 1991 zamenjati plastične vrečke z embalažo, ki jo bo narava lah- Naš glas 15, 16. december 1988 21 ko sama razkrojila. Tudi pri nas smo, seveda z nekajletnim zaostankom, potrošnikom ponudili papirnate vrečke. V krški tovarni Videm smo prav zdaj začeli proizvajati papirnate vrečke, ki smo jih poimenovali OHRANIMO OKOUE. Le-te na prostem razpadejo v enem samem mesecu. Ekološki moment papirnate vrečke je tisti, ki ji daje očitno prednost pred plastičnimi vrečkami. Toda v ljudeh prevladuje prepričanje, da so vrečke iz papirja manj trpežne. Po preizkusih, ki smo jih opravili v tovarni, smo ugotovili, da to ni res. Papirnata vrečka OHRANIMO OKOUE lahko nosi do 10 kilogramov teže, kar je na primer 8 litrskih steklenic olja. V Vidmu želimo, da bi z uporabo papirnatih vrečk vsaj malo prispevali k ohranitvi našega okolja. Če pa vrečk ne boste metali v smeti, temveč jih shranili za star papir in jih tako vrnili v našo proizvodnjo, bomo pa še toliko bolj veseli. Po »Zrnu« TV Ljubljana /WC- i9Hl> Pred obnovo papirnega stroja TCP Djuro Salaj bo v prenovo papirnega stroja vložila 214 milijard KRŠKO - Projekt prenove prvega in največjega papirnega stroja v TCP Djuro Salaj, ki deluje že od leta 1955, poteka že dve leti in je sedaj v zaključni fazi. Prenova tega stroja je nujna, če naj krška papirnica še naprej zagotavlja potrebne količine kakovostnega papirja. Prenova stroja bo prihodnje leto v Sloveniji zagotovo največja naložba in bo veljala 214 milijard dinarjev, a je treba k temu dodati, daje to le izhod v sili, ker za nabavo novega stroja v Jugoslaviji pač ni denarja. Tak stroj bi veljal 200 milijonov dolarjev. Jasno je, da TCP Djuro Salaj nima toliko akumulacije, da bi tako naložbo zmogla sama, zato bodo potrebni tuji krediti, pomoč domačih bank, pa tudi združevanje denarja kupcev papirja, to pa so največje časopisno-založniške hiše Jugoslavije. S tem namenom so Krčani 25. novembra povabili predstavnike teh hiš v Krško, da bi jim na kraju samem predstavili to naložbo. Tovarna celuloze in papirja v Krškem je največja proizvajalka časopisnega papirja v Jugoslaviji. Letno ga v tej tovarni izdelajo okoli 100.000 ton, to pa je le četrtina celotne proizvodnje v TCP. Jugoslovanske časopisno-založniške hiše so skoraj v celoti odvisne od dobav papirja iz Krškega, saj tam proizvedejo 70 odst. vseh količin, približno petino papirja pa potrebujejo slovenske hiše. V preteklih letih so v TCP Djuro Salaj veliko vlagali v posodabljanje proizvodnje, zdaj pa je na vrsti prvi papirni stroj. Ta je tehnološko tako izrabljen in zastarel, da ima tovarna na njem izgubo, poleg tega niti dosedanje količine niti kakovost ne ustrezajo več sodobni grafični industriji, ki pa je sedaj tudi pred prenovo in bo tudi terjala papirje primerne kakovosti. S prenovo bi ujeli razvitejše, ponudili trgu papir boljše kakovosti in tudi povečali zmogljivost stroja od dosedanjih 34.000 ton na 50.000 ton letno. Največja slovenska naložba v prihodnjem letu bo, kot že rečeno, veljala 214 milijard. Od tega bo treba odšteti za opremo, carino in montažo domala 74 odst. vsega denarja, medtem ko bodo gradbena dela veljala 2,6 odst, domača oprema 7 odst, za trajna obratna sredstva pa bodo namenili 12 odst. zbranega denarja. TCP Djuro Salaj mora od celotne vsote prispevati vsaj četrtino, v njej pa so obsežena tudi sredstva časopisno-za-ložniških hiš iz Slovenije in Jugoslavije. Seveda se vsi kupci papirja iz Krškega strinjajo s tem, da prispevajo ta denar, čeprav ga bodo časopisno-založniške hiše le s težavo zbrale. Zato so se vsi zavzeli za to, da se doseže kar se le da nizka carina. DOLENJSKI LIST J. Simčič Dolenjski list. 8.12.1988 Jubileji delavcev občinskih upravnih organov Na skromni slovesnosti so se zadnji petek v novembru zbrali delavci občinskih upravnih organov, ki so dopolnili deset, dvajset ali trideset let dela. V imenu krške občinske skupščine je jubilante pozdravil njen predsednik, Zoran Šoln, in med drugim takole ocenil delo upravnih služb: "Nekateri nepoznavalci, ne dovolj seznanjeni z našim delom, pravijo, da nas je v občinski upravi veliko, in včasih nas označujejo z birokrati. Obojega smo sicer na neki način že navajeni, a nam je hkrati dostikrat tudi težko, ko so ti očitki neupravičeni in nas uvrščajo v krog drugorazrednih delavcev. Verjetno pa je velikokrat resnica prav nasprotna. Nihče od teh kritikantov nas ne vidi takrat, ko naš delovnik šteje več kot osem ur, ko nihče od nas ne vpraša, zakaj je to potrebno, vemo pa, da je to potrebno ne zaradi nas samih, ampak ravno zaradi tistih, ki take očitke naslavljajo na upravne delavce, ki želijo kar se le da hitro - vendar v skladu s predpisi -rešiti interes našega občana. Pri tem seveda Skupinski posnetek jubilantov za spomin 22 Naš glas 15, 16. december 1988 bližnjic ne morejo ubirati. Zakonov in delovnih dolžnosti si nikdar nismo pisali sami, poklicani smo bili in smo še vedno, kvalitetno zagotavljati tisto, kar nam nalagajo zakoni in dolžnosti, čeprav se tudi nam včasih zdi marsikaj povsem odveč. Je pa hkrati tudi res, da bi se morali morda še bolj potruditi, da občani, ki jim služimo v postopkih in jih zanje opravljamo, ne bi čutili gore predpisov in navodil, ki zadeve marsikdaj resnično časovno tako raztegnejo, da občani to težko razumejo in so zaradi tega neje- voljni. Zato si ne smemo privoščiti nekorektnega odnosa, nepripravljenosti za nudenje pomoči poštenim, vendar v postopku pogosto neukim strankam, ko le-te naletijo na težave. Mislim, da lahko z zadovoljstvom ocenim, da se v našem občinskem kolektivu trudimo, da bi bilo tega čim manj, in da smo nekaj zadnjih let v primerjavi z drugimi pri tem vendarle dosegli precejšnje uspehe. Dovolite mi, da povem še tole: Če smo bili z vašim delom doslej zadovoljni, naj bo poslej to zadovoljstvo še večje. Smo v času, ko jav-nosf delo nasploh ocenjuje še dosti bolj kritično kot doslej in vedno bolj upravičeno zahteva našo odgovornost. Tako je tudi prav, če hočemo negativne trende v naši družbi spremeniti v pozitivne. Kot sleherni delovni človek in občan smo tudi mi odgovorni za taka dejanja. Prepričan sem, da se tega dobro zavedamo in da bomo tako tudi ravnali." Napoleon v Krškem V obnovljenem kareju na Dalmatinovi je že nekaj časa odprta prikupna prodajalna moških in ženskih izdelkov usnjene galanterije, izdelkov domače in umetne obrti, izdelkov iz tekstila in pletenin, oblačil iz jeansa, modnih okraskov in dodatkov ter aranžirani h osebnih ali poslovnih daril. Prodajalno Napoleon sta odprla Vesna Barta in Ivan Budič in imata vsak svoje obrtno dovoljenje, ona za šiviljstvo in pletiljstvo, on pa za drobno prodajo. Zavedata pa se, da je v Krškem vendarle nekoliko premajhno tržišče za ozko usmerjeno prodajalno, zato sta skušala programa vzajemno dopolniti. Še bolj se bosta posveti. la nabavi reprezentančnih poslovnih daril in skušala razviti tudi tiskanje napisov na bombažne majice. Prve ocene kupcev so bojda zelo ugodne, menda so se pohvalno izrazili celo o cenah, ki da niso pretirano visoke. Prodajalna je odprta ob delavnikih med 8.30 in 19.oo, ob sobotah pa od osme do trinajste ure. Knjižno darilo dobi eden izmed bralcev. Izžrebali ga bomo izmed vseh tistih, ki nam bodo poslali pravilen odgovor. Berite pazlji- "Ves veličasten, kakor prerok in glasnik, je stopil (...) v dolino, iiv med živimi, vesel med veselimi, svat med svati!'" VpraSanje: OD KOD JE TA TEKST? Odgovore nam pošljite do 31. decembra 1988 na naslov: Naš glas (uredništvo), CKŽ 14, 68270 Krško Naš glas 15, 16. december 1988 23 Izgradnja KATV Krško v tekmi z vremenom in časom - Zakaj je začetek obratovanja prestavljen od dneva republike v čas okrog novega leta? • Katera dela morajo biti izvedena v decembru 1988? - Kako je z napeljavo KATV v družbenih stanovanjih? - Zakaj morajo nekateri bodoči uporabniki kupiti konverter in kje gaje mogoče kupiti? - Kakšno sodelovanje krajanov pričakuje odbor za izgradnjo? Krajane levega brega Krškega gotovo zanima uradno pojasnilo, zakaj KATV ni začela delovati ob dnevu republike, kot je bilo napovedano. Že v našem predhodnem sestavku smo opozarjali na možnost, da bi vreme lahko resno oviralo sedanja dela. To se je tudi zgodilo. Hud mraz v drugi polovici novembra je izgradnjo prekinil. Izgradnja kabelskega omrežja se decembra pospešeno nadaljuje v upanju, da bo nov razdelilni sistem zaživel okrog novega leta, če pa bo vreme zelo neugodno, moramo pričakovati kasnejši začetek delovanja. Odbor za izgradnjo pričakuje, da bomo krajani z razumevanjem sprejeli to pojasnilo, pričakuje pa tudi vsestransko sodelovanje in pomoč pri zaključnih delih. Da bi učinkovito informirali bodoče uporabnike kabelskega razdelilnega sistema (KRS), posredujemo nekatera obvestila in opozorila, ki so jih posredovali tovariši Jože Glogovšek, Franc Dobrave in Peter Cesar. V času, ko to poročamo, je namreč posebna ekipa že prenesla na Grmado na vrh Sremi-ča elektronsko opremo skupaj s parabolič-no anteno. Naslednji korak je priklapljanje elektronskih naprav ter vodenje signala od ene do druge ojačevalne postaje po primarnem in sekundarnem kablu. Dobro je vedeti, da signal prihaja po korakih in ne hkrati za celo območje. In sedaj k posameznim sporočilom in nasvetom! 1. Najbolj nejasno je bilo doslej, kako bo z napeljavo kabelskega omrežja v družbenih stanovanjih. Tako kot dosedanji antenski sistem je tudi KATV stvar stanovanjskega standarda. Stanovanjska skupnost mora po odločitvi občinskega izvršnega sveta poskrbeti za enotne stanovanjske možnosti. To enotnost narekuje tudi dosegljivost posebnega kanala za interno informiranje krajanov, ki bo uporaben tudi za namene SLO in DS. Naj spomnimo, da so prebivalci v družbenih stanovanjih že doslej s stanarino prispevali tudi del sredstev za izgradnjo in vzdrževanje dosedanjega antenskega sistema. 2. Vse bodoče uporabnike KATV, ki imajo TV aparate starejšega datuma, velja opozoriti na nakup posebne naprave - kon-verterja. Sprejemniki, ki so bili izdelani v zadnjih dveh letih, imajo to napravo že vgrajeno (Gorenje, Iskra, uvoženi televi- zorji). To so predvsem tisti aparati, pri katerih uporabljamo krmiljenje na daljavo. Tudi lastnikom video rekorderjev konver-terja ne bo treba kupovati, ker bodo priključek na KATV lahko izvedli preko njega. Podrobnejša pojasnila vam lahko posreduje dipl. inž. Dobrave, ki ga je gradbeni odbor zadolžil za strokovne izvedbe hišnih priključkov. Konverter lahko kupite pri tovarišu Dobravcu ali pri članih ekipe za montažo. Naprava stane 130.000 din (z montažo 150.000). 3. V nekaterih primerih je potrebno kupiti tudi koaksialni kabel. Priporočamo Elra-dov kabel (bele barve) z oznako KEL 75/5/ 173. Kupijo naj ga tisti, ki doslej niso imeli kabla koaksialnega tipa, in tudi tisti, pri katerih je razdalja od vtičnice do sprejemnika več kot pet metrov. To hkrati pomeni, da kabla ni treba kupovati, če imate že sedaj takšen kabel, krajši od pet metrov. 4. Tisti, ki že imate omarice za KATV, jih lahko vgradite sami, in sicer v višini priključka na električno omrežje. Lahko pa to oamrico vgradite tudi v notranjosti hiše. se- veda velja za lastnike zasebnih hiš. Stanovalci v družbenih stanovanjih naj glede priključkov sodelujejo z inž. Dobravcem, ki je že doslej skrbel za antenske naprave v okviru stanovanjske skupnosti. 5. Odbor za izgradnjo KATV bo bodoče uporabnike KRS obvestil, kdaj se bodo dela izvajala na posameznih objektih. Nujno je, da bodo v tistih dneh bivališča dostopna, da bo takrat vsaj eden od stanovalcev doma. V nasprotnem primeru napeljave ne bo mogoče izpeljati. To opozorilo bomo krajani gotovo sprejeli z razumevanjem. Za konec še tole. O izbiri programov smo v preteklih dveh letih že obveščali. Krajanom bi radi še enkrat sporočili, da izbor programov ne bo dokončen. To pomeni, da ga bo programski odbor spreminjal in prilagajal, da bi zadovoljil čim širše interese uporabnikov. (Na izbor bodo vplivali tudi objektivni razlogi oziroma razlogi tehnične narave.) Naše okno moramo široko odpreti v svet, saj bomo tudi tako dokazali, da iskreno težimo k demokratični družbi. Ivan Mirt Dvajset let Društva za pomoč duševno prizadetim Dve desetletji sta minili, odkar je bilo v Krškem na pobudo specialne pedagoginje Lučke Jankovič ustanovljeno Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam. To je razmeroma kratko obdobje, vendar le za tiste, mimo katerih je šla dejavnost društva bolj ali manj neopaženo; dolgo in plodno pa je bilo za tiste, ki so marsikdaj šele v njem našli pravo podporo in koristen napotek za življenje. Osnovni namen obstoja in delovanja društva je nuditi nasvete staršem in drugim svojcem prizadetih oseb, jih usposabljati za delo z njimi. V ta namen društvo organizira seminarje o vzgoji, varstvu in pravicah, o možnostih za usposabljanje in delo. Zlasti je to pomembno za starše mlajših otrok, ki se v začetku težko sprijaznijo z dejstvom, da imajo prizadetega otroka. Poleg tega pa ima društvo tudi širši pomen in namen: iskati in zagotavljati vse možnosti, ki jih lahko družba nudi prizadetim, tudi tistim, ki nimajo svojcev. Kot so člani društva - mednje sodijo poleg staršev tudi izvajalci (delavci Centra za socialno delo, Vzgojno- varstvenega zavoda, Oš dr. Mihajla Rostoharja in Delavnic za delo pod posebnimi pogoji v Leskovcu) - ugotovili na svojem občnem zboru sredi novembra, je v naši občini za to precej dobro poskrbljeno, tako z obstojem in delovanjem OŠ dr. Mihajla Rostoharja in delavnic v Leskovcu kot tudi s strokovnim delom za otroke že v predšolski dobi. Še vedno pa ni možnosti celodnevno domsko bivanje tistih prizadetih oseb, ki nimajo svojcev. Zagotovitev takih prostorov je glavni cilj članov društva v bližnji prihodnosti in upajo, da bo uresničen prav kmalu, saj so v ta namen že odkupljeni prostori stare šole v Leskovcu, društvo pa je tudi na občnem zboru izreklo pobudo Centru za socialno delo Krško, da to nalogo čim prej uresniči. SATELITSKI PROGRAM Društvo se financira predvsem s članarino svojih članov, vendar poudarjajo, daje zanje neprecenljive vrednosti pomoč, ki jim jo že vrsto let nudijo nekatere delovne organizacije, predvsem SOP, Imperial in TES, ki so vedno pripravljene poiskati primerno delo za varovance delavnic v Leskovcu in jim omogočiti zaslužek. Prav tako se omenjene in tudi druge delovne organizacije rade odzovejo na prošnjo za prispevke, ki društvu omogočajo, da ob novem letu skromno obdari vse tiste prizadete osebe, ki nimajo bližnjih. Tudi letos so se s tako prošnjo obrnili na kolektive v krški občini in upajo, da kljub težkim časom razumevanje ne bo izostalo. Herman Pregl, ki je doslej vrsto let prizadevno vodil društvo, je na novembrskem občnem zboru - udeležilo se ga je okoli 70 članov -predal dolžnosti predsednika diplomirani psihologinji Zdenki Zalokar-Divjak, ki je že doslej kot strokovna delavka (predvsem v WZ) zavzeto in uspešno delala tudi z duševno prizadetimi; v društvu so zato prepričani, da je njena izbira za to dolžnost zagotovilo za kakovostno delo tudi v prihodnje. 24 . Naš glas 15, 16. december 1988 Zakaj ni zobovje za celo življenje? Takšna vprašanja nam pacienti pogosto zastavljajo. To so vprašanja nemoči, duševne stiske, ki jo ob prihodu v zobno ordinacijo povečuje še strah. Ne nazadnje so to vprašanja kljubovanja naravi, ki v svoji celovitosti in popolnosti ni rešila vprašanja zdravega zobovja za vse življenje. Kot zobni terapevt, ki mu je do precejšnje mere zaupano zobovje občana, sem nemalokrat razmišljala o tej zagati, vedno v upanju, da bomo ta nesmiselni konflikt z naravo le presegli - če ne danes, pa jutri pri naših otrocih. To je dejansko tudi mogoče, ob predpogoju seveda, da spoštujemo načela spreminjanja v smislu kvalitetnejšega dopolnjevanja. Dejstvo je, da se ni z nami poigrala samo narava. Mi sami si drznemo zakon narave menjavati, naravno danost uporabljamo po svoji volji in tako nekaj najtršega in najlepšega v organizmu nemalokrat spreminjamo v bolečo, brezkoristno gmoto. Sprejeli smo civilizacijske dobrine - spremenili smo svojo prehrano. Narava nam je dala zobe, da bi jedli trdo surovo hrano, jemo pa kuhano, pretlačeno, mleto, mehko, lepljivo. Najslabše je, dajemo veliko in mnogo sladkega. Napako prenašamo na otroke. Ponujamo jim sladek kakao, čaj, čokoladno kašico za zajtrk, sladko marmelado, palačinke, čokoladni namaz za malico, pa spet sladek čaj in sok, za kosilo zopet sladek desert in sok, popoldne za prigrizek kakšno pecivo, presladek kompot, žvečilni gumi ali bombon. Tu je še coca-cola, in če je otrok majhen, poskrbijo starši še za stekleničko soka. Za večerjo spet nekaj sladkega, ker to otrok nahitreje poje, in še v postelji "kot zadnja popotnica" za mirno spanje še steklenička kakaa. Naravi smo obrnili hrbet - ona ga tudi obrača nam! In kako naprej? Kako se bomo pobotali z naravo, da bi se nam vrnil zdrav nasmeh? Kako doseči ravnovesje? Civilizacijskim dobrinam se bomo težko uprli, nekaj svojih navad pa bomo le morali spremeniti. Na drugo stran tehtnice moramo dodati toliko razbremenilnega, da bomo uspeli premagati negativne civilizacijske vplive na naše zobovje. Kako začeti? Začele bodo bodoče mamice. Že med nosečnostjo največkrat razmišljamo o bodoči vzgoji in razvoju otroka. Nosečnica bo torej poskrbela za lastno prehrano med nosečnostjo. Vsak dan bo zaužila tabletko FLUONATRILA, ki krepi zobno substanco otroka. Bodoča mamica se bo zavestno odločila za dojenje, kajti to je najprimernejša prehrana za dojenčka. Kako nadaljevati? V obdobju nežnega otroštva - od rojstva do male šole - lahko veliko storimo za zdrave zobe. PRVO mlečno prehrano postopoma zamenjamo s trdo, seveda starosti primerno. Otroka naučimo žvečiti, ponujamo mu čim manj sladkega. Ker se nezdravi hrani ne moremo popolnoma odreči, otroku dnevno dajemo tabletko FLUONATRILA, da le-ta dodatno varuje zobe. V tej dobi otroka navadimo na redno in pravilno ustno higieno. Več zaužitih sladkarij - daljše umivanje zob! Zobna ščetka in krema sta otrokova popotnika k spanju. Zelo pomembno je, da ima otrok v tej dobi tudi zobozdravnika - prijatelja. Kaj pa šolarji? Pravila so enaka. Otrok se vključuje v družbo, učitelji postajajo sovzgojitelji. Za otroka, oziroma tudi za otrokove zobe, skrbijo skupaj. Vključuje se seveda tudi zdravstveni delavec, ki pomaga ohranjati zdrave zobe. Pravilna prehrana, manj sladkarij, redna higiena, pravilna tehnika umivanja zob, dodajanje fluorove soli iz zobne kreme, redni obiski pri zobozdravniku so garancija za ohranitev zdravih zob. Nasmeh osmošolca bo zdrav in vesel. In srednješolci? Današnji srednješolci ne vedo veliko o zobni bolezni niti o tem, kako lahko sami ohranjajo zdrave zobe. So torej generacija, za katero nismo pravočasno poskrbeli in ki ima izredno slabo zobovje. Zgodnja preventiva je torej zamujena. Potrebna je hitra sanacija poškodovanega zobovja in preventiva - poučitev vsakega posameznika, kako bo sanirano zobovje ohranil. Vedeti moramo, da so to najmlajši bodoči roditelji in da moramo zanje poskrbeti tudi s tega vidika. Pa odrasli? Ponujamo jim klasičnega zobozdravnika -zobozdravnika, ki puli, zdravi, plombira, dela protetične nadomestke, z eno besedo: ponujamo zobozdravnika restavratorja. Je to dovolj? Odgovorila bi pritrdilno, če v tej skupini ne bi spet bili starši, stari starši, torej roditelji in vzgojitelji otrok. Zato ni dovolj imeti odličnega zobozdravnika, ki s sposobnostjo dogradi, popravi in nadomesti uničeno in propadlo. Zobozdravnik mora skrbeti za svoje varovance. Prav je, da vedo, da je njegovo delo neke vrste umetnost, da pa se kljub temu to ne da primerjati z zdravim, neprizadetim zobom. Pred časom je znani in priznani krški zobozdravnik dejal: "Zobna protetika je kraljica zobozdravstva." Res je, da zobna protetika nadomešča tisto, kar smo v boju z naravo izgubili, bodisi zaradi malomarnosti bodisi zaradi nevednosti. Če se ozremo v svet umetnosti, ugotovimo, da noben, čeprav zelo dober ponaredek, nima vrednosti originala. Original je samo eden in je nenadomestljiv! Ob vsem povedanem želim ponovno podčrtati, da mora vsak zobozdravnik in vsak posameznik težiti k ohranjanju zdravega zobovja, kajti samo zdrav zobje original, vse drugo, čeprav virtuozno izdelano, je le ponaredek. Vodja zobozdravstvene dejavnosti: dr. Blandina Markovk Filmski spored za december 10., sobota, ob 20.00: PRVI NA POTEZI, ameriški akcijski (2000) 11., nedelja, ob 18.00: PRVI NA POTEZI 13., torek, ob 18.00: POKVARJENI POLICAJI, francoska kriminalna komedija (2000) ob 20.00: NINJA IN 13 KONDORJEV, hongkonški akcijski (2000) 14., sreda, ob 17.00: RISANKE (35-minutne, 1000) ob 18.00: NINJA IN 13 KONDORJEV 15., četrtek, ob 16.00: NINJA IN 13 KONDORJEV ob 18.00: POKVARJENI POLICAJI ob 20.00: ČRNA VDOVA, ameriška grozljivka (2000) 16., petek, ob 17.00: PROGLASITEV KRŠKIH ŠPORTNIKOV LETA in nastop plesalcev KAZINE 18., nedelja, ob 18.00: BREZ ZLOBE, ameriški akcijski (2000) 20., torek, ob 18.00: LETEČA GILJOTINA, hongkonški akcijski (2000) 21., sreda, ob 17.00: RISANKE (1000) ob 18.00: KARATE POLICAJ, hongkonški akcijski 22., četrtek, ob 20.00: KARATE POLICAJ 23., petek, ob 19.00: KONCERT - SLOVENSKE NARODNE PESMI ZA TROBENTO 1NSTRUMENTAL 25., nedelja, ob 18.00: VETERANI V AKCIJI, ameriški akcijski ob 20.00: SREDI MOJIH DNI (zgodba iz Medjugorja), jugoslovanski (2000) 27., torek, ob 18.00: SREDI MOJIH DNI 28., sreda, ob 17.00: RISANKE (1000) ob 18.00: MEDVEDKI NEŽNEGA SRCA, celovečerni risani film (2000) 29., četrtek, ob 22.00: POHUJŠUIVA GIL-DA, italijanski erotični (3000) 30., petek, ob 22.00: PREGREŠNA NUNA, italijanski erotični (3000) Novoletni program otroških in risanih filmov od 25. do 30. decembra: ČIČA M1ČA, NARISANA ZGODBA; E.T., VESOUČEK; ČISTO PRAVI GUSAR; RISANKE. Naš glas 15, 16. december 1988 25 Pestrejša ponudba oblačil za otroke tudi na Vidmu Priložnost za nakup otroških oblačil na levem bregu Save vam od začetka novembra nudi prodajalna Maja, ki jo je v prostorih nekdanje Novotehne na Cesti 4. julija odprla Sonja Vračun. V prostoru, vabljivo poslikanem s pravljičnimi bitji, ponuja izvirne izdelke šivilje zasebnice - oblačila za otroke in najstnike. Izbirate lahko med jopiči iz jeansa (prehodnimi in zimskimi), hlačami in krilci iz rebra-stega žameta, smučarskimi oblačili, trenirkami, srajcami, majicami in pleteninami, nekaj pa je tudi perila za dojenčke. Posebnost "Maje" je komisijska prodaja otroške opreme: posteljic, "hoje", stajic, vozičkov ipd. Po ureditvi skladiščnega prostora pa Sonja Vračun načrtuje tudi prodajo rabljene smučarske opreme za otroke. Prodajalna je odprta od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. 26 . NaS glas 15, 16. december 1988 1 1 SPV 1 1 Vožnja v zimi je nevarna Varnost prometa na javnih cestah postaja vedno bolj pereč družbeni problem. Nedvomno je, da večje število motornih vozil povzroča tudi več prometnih nesreč, če vemo, da naše ceste niso več kos tako hitremu razvoju motorizacije. Vremenske razmere zahtevajo od nas, da se njim primerno oblačimo, da kljub neugodnemu vremenu opravljamo vsakdanja dela brez nevarnosti. Podobne zahteve imajo tudi motorna vozila, saj je znano, da so občutljiva za toplotne spremembe. To nam narekuje, da spremembam prilagodimo vzdrževanje, opremo vozila in previdnost vožnje v zimskem času. Zima se še ni dobro razmahnila, a že se začenjajo nevšečnosti, na katere mora računati sleherni voznik, ki se te dni poda na vožnjo. Začel se je mraz, dež se spreminja v sneg, voda na cesti v led, neredko pa vožnjo otežuje še gosta megla, ki onemogoča vidljivost in povzroča, da je vožnja po že tako težavnejši cesti še nevarnejša. Vse nevarnosti, ki smo jih našteli, so si v nekem smislu sorodne, bodisi na zaledeneli bodisi na zamegljeni cesti je umestna skrajna previdnost. Prehitre vož- nje naj se umaknejo počasnejši, previdnejši vožnji, ki nam omogoča učinkovitejše in hitrejše reagiranje ter ukrepanje, k čemur nas silijo ceste v zimi. Zima torej ni le sneg, led in mraz - to je za voznike motornih vozil najneugodnejši letni čas, ki se začenja že sredi oktobra in traja tja do marca. V vsem tem času je potrebna skrajna previdnost, kajti če že ne na vsej dolžini ceste, pa vsaj na posameznih odsekih lahko z gotovostjo računamo na gladko cestišče ali meglo. Ne zadostuje pa zgolj voznikova previdnost, za zimo je treba pripraviti tudi vozilo. Priporočljivo je, da vozniki v zimi vzamejo s seboj na vožnjo vrečico s peskom in lopato, kajti utegne se primeriti, da avtomobil ne bo mogel speljati, ker bo visok sneg ali pa gladka snežena ploskev onemogočila vozilu sleherno manevriranje. Ni odveč tudi žična ali navadna vrv, s katero nas drugo vozilo izvleče ali pa mi izvlečemo tovariša, ki je ostal v cestnem jarku. Seveda si varne vožnje ne moremo zamisliti tudi brez dobrih snežnih plaščev ali verig. Dobro in priporočljivo je imeti v vozilu tudi signalno luč, s katero se zavarujemo v primeru okvare. Kakšen ukrep je najvažnejši in kateri pripomoček je najpomembnejši, kadar nastopi zima, je težko svetovati. Vse je lahko pomembno. Z gotovostjo lahko ugotovimo, da je pozimi najnevarnejše drsenje in zanašanje vozila. Vendar je med drsenjem in zanašanjem lahko občutna razlika, kajti zaradi drsenja se lahko kaj hitro znajdemo v obcestnem jarku. A četudi vozilo drsi oziroma ga zanaša, izkušen voznik lahko z ustreznimi manevri vpliva na drsenje, ga preprečuje in se izogiba nevarnostim, ki jih drsenje lahko povzroči. Drsenje je namreč treba znati preprečevati. Da vozilo začne drseti, oziroma ga začne zanašati, ni potrebna vselej le zaledene-la cesta. Vozilo lahko zanaša tudi na vlažni ali blatni cesti. Večji del voznikov začetnikov neredko greši, če vozilo izgubi svojo prvotno lego na cesti, kar se lahko zgodi že, ko 1 zapeljemo čez lužo na cesti; prestrašijo se in iznenada pritisnejo na zavore, misleč da so tako najpametneje ravnali. Vozilo je treba zadržati, da ga ne bo zanašalo - tako vsaj mislijo v dobri veri, da ravnajo prav. Bolj ko vozilo zanaša, močneje zavirajo. S tem pa povzročajo ravno nasprotno, saj vozilo naravnost spodbujajo, dajejo mu priložnost, da ga še bolj in hitreje zanaša in končno zanese v obcestni jarek. Izkušeni vozniki niso iznenadeni, kadar vozilo začenja drseti, oziroma ga zanaša, saj iz izkušenj vedo, da bodo na zaledenele, gladke odseke cest najčešče naleteli na mostovih, poleg travnikov ali močvirij, na vožnji skozi gozd na ovinkih, kjer avtomobil spremeni smer in podobno. Izkušeni vozniki vedo, da je za vožnjo po zaledeneli cesti treba skrbno opazovati cestišče daleč naprej, če je vidljivost dobra, in vožnjo brž prilagoditi stanju ceste. Vožnja v zimi je zelo nevarna, kajti nikoli ne vemo, kaj bo napravil nasprotni voznik; to je lahko kolesar, pešec, mopedist, ki prav nič ne računa na to, da pozimi avtomobila ni mogoče tako hitro ustaviti kot poleti. In kaj storiti tedaj, ko grozi, da vozilo nikakor ne bo ostalo na cesti, da ga bo zaneslo v stran? Osnovno pravilo je: ne izgubite živcev, ohranite mirno kri! Tedaj naj bo vaša osnovna naloga, vplivati na vozilo tako, da ne bo trčilo v kako drevo ali ogrozilo prometa iz nasprotne smeri. Iz vsega tega sledi, da vožnja posebno v zimskem času zahteva skrajno previdnost in opreznost, kajti samo mi lahko pripomore-mo, da bo čim manj prometnih nesreč. Tako bomo marsikaj prihranili sami sebi in družbi. Svet za preventive* in vzgojo l prometu pri SO Krško 2 - O domovina, ko te je (Beg. m t miril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Qod bodo živeli vrteli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil p& zemlji od izhoda do zahoda; iel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje - puste leže tam, strme proti neha s slepimi očmiin prosijo milosti. Olazad-nje mu je otlalo polno perišče lepote; razml jo je na vte iliri tirani, od štajerskih goric do strme trza-ike obale ter od Triglava do ^orjaneev. in je rekel: »:..:::;:~::*:r:::;*t^ >¦» *-i **! ;* .".. ' ' .....""•" " itr*y ^r' : '. ."^""-*'—"*. NaS glas 15, 16. december 1988 27 Občinska zveza prijateljev mladine Krško in Koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih PROGRAM OBDARITVE prireditev DEDKA MRAZA V OBČINI VABITA krško cicibane, pionirje , starše in ostale občane na prireditve v okviru praznovanja novoletne jelk Program izvajajo: 1. Dedek Mraz s spremstvom iz Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško za cicibane VVZ Krško in šolski okoliš Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško. 2. Dedek Mraz s spremstvom Osnovne šole Senovo za krajevne skupnosti Senovo in Koprivnica. 3. Dedek Mraz s spremstvom Osnovne šole Brestanica za krajevno skupnost Brestanica in Rožno - Presladol. 4. Dedek Mraz s spremstvom Osnovne šole Leskovec za krajevne skupnosti Lesko-vec. Vel. Podlog, Senuše, Vel. Trn, Drnovo, Raka. 5. Dedek Mraz s spremstvom Osnovne šole Kostanjevica za krajevno skupnost Kostanjevica. 6. Dedek Mraz Osnovne šole Podbočje za krajevno skupnost Podbočje. 7. Delavski kulturni dom Edvard Kardelj bo predvajal risanke za vse otroke v občini Krško. 8. Plesna skupina Pionirskega doma iz Celja s predstavo INTERMEZZO ZA KLOVNE. 9. Literarni klub Krško sekcija LUNA s plesno in glasbeno predstavo LUNA SE PREDSTAVI. 10. Lutkovna skupina Pionirskega doma Celje s predstavo POJOČE SKRINJICE. 11. MARKO BRECEU in JAVNA VAJA. 12. Leskovški oktet in krški glasbeniki v organizaciji agencije Opus. 13. Narodno zabavni ansambel DECIBELI. SPORED PRIREDITEV: SOBOTA, 24.12.1988 plesna predstava Pionirskega doma iz Celja INTERMEZZO ZA KLOVNE ob 14.00 uri za vse otroke krajevnih skupnosti Koprivnica, Senovo in Brestanica v Domu XIV. divizije Senovo. ob 16.00 uri za vse otroke krajevnih skupnosti Krško, Dolenja vas, Zdole, Leskovec v DKD E. Kardelj Krško. NEDELJA, 25.12.1988 ob 16.00 uri filmska predstava v Domu XIV. divizije Senovo E.T. Vesoljček za vse otroke. PONEDELJEK, 26.12.1988 koncert DORIS URBANČIČ: ob 8.00 uri za vse učence na OŠ Leskovec, ob 11.00 uri za vse otroke in starejše občane KS Podbočje na OŠ Podbočje. ob 16.00 uri za vse ostale otroke v DKD E.Kardelj Krško. ob 9.00 uri MEDVEDKI NEŽNEGA SRCA filmska predstava za vse otroke KS Kostanjevica. ob 9.30 uri in ob 10.15 uri program risnak za vse otroke na OŠ Podbočje. e 1 988 TOREK, 27.12.1988 plesna in glasbena predstava LUNA SE PREDSTAVI, ob I6.00 uri v DKD E. Kardelj za vse otroke in starše. ob 16.00 uri v Domu XIV divizije Senovo risanke ČIČA MIČA IN NARISANA ZGODBA za vse otroke, ob 10.00 uri E.T.Vesoljček filmska predstava v DKD Krško za vse otroke. SREDA, 28.12.1988 gostovanje Pionirskega doma Celje POJOČE SKRINJICE po občini v WE in OŠ. ob 10.00 uri filmska predstava v DKD E.Kardelj Krško ČIČA MIČA, NARISANA ZGODBA. ob 11.00 uri filmska predstava ČISTO PRAVI GUSAR v Domu XIV. divizije Senovo za vse otroke. ob 15.00 uri plesna in glasbena prireditev LUNA SE PREDSTAVI v Domu XIV. divizije Senovo za vse otroke KS Koprivnica, Senovo in Brestanica. ob 16.00 uri filmska predstava MEDVEDKI NEŽNEGA SRCA v Domu XIV. divizije na Senovem. ob 17.00 uri v Glasbeni šoli Krško MARKO BRECEU in JAVNA VAJA za vse otroke in starše. ČETRTEK, 29.12.1988 gostovanje Pionirskega doma Celje POJOČE SKRINJICE po občini v WE in OŠ. ob 11.00 uri za vse otroke KS Vel.Podlog v kulturnem domu. ob 10.00 uri MEDVEDKI NEŽNEGA SRCA, v DKD E. Kardelj Krško za vse otroke ob 10.30 uri E. T. VESOUČEK, filmska predstava v OŠ Kostanjevica za vse otroke ob 12.00 uri 35-minutne RISANKE v OŠ Koprivnica za vse otroke, ob 13.00 uri 35-minutne RISANKE v OŠ Koprivnica za vse otroke, ob 16.00 uri 35-minutne RISANKE v OŠ Leskovec za vse otroke. ob 17.00 uri 35-minutne RISNAKE v OŠ Zdole za vse otroke. PETEK, 30.12.1988 ob 7.00 uri filmska predstava ČISTO PRAVI GUSAR za učence OŠ Senovo v Domu XIV. divizije Senovo, ob 10.00 uri program risank na OŠ Raka za vse otroke. ob 10.00 uri program risanke v DKD Krško za vse otroke. ob 17.00 uri novoletni koncert NOCOJ JE PA EN LEP VEČER... v DKD E.Kardelj predvsem za starejše občane. V ponedeljek 26.12, torek 27.12, sredo 28.12 in četrtek 29.12. bodo interne prireditve dedka Mraza za cicibane v VVZ Krško. ŠOLSKI OKOLIŠ OŠ JURIJ DALMATIN KRŠKO: SREDA, 28.12.1988 ob 15.30 uri bo dedek Mraz obdaril predšolske otroke desnega brega KS Krško. ob 17.00 uri bo dedek Mraz obdaril predšolske otroke dela levega brega KS Krško (severni del) ČETRTEK, 29.12.1988 ob 16.00 uri bo dedek Mraz s spremstvom obdaril predšolske otroke dela levega brega (južni del), ob 18.00 uri bo dedek Mraz s spremstvom obiskal otroke KS Zdole. PETEK, 30.12.1988 ob 9.00 uri bo dedek Mraz s spremstvom obiskal učence OŠ Jurij Dalmatin Krško v DKD Krško. ^ SEVERNI DEL OBČINE: ČETRTEK, 29.12.1988 ob 13.30 uri bo dedek Mraz s spremstvom obiskal in obdaril predšolske otroke KS Koprivnica v OŠ Koprivnica. ob 15.30 uri bo dedek Mraz obiskal in obdaril predšolske otroke KS Brestanica in KS Rožno Presladol v OŠ Brestanica, ob 16.00 uri bo dedek Mraz s spremstvom obiskal in obdaril predšolske otroke KS Senovo v Domu XIV. divizije. PETEK, 30.12.1988 ob 8.00 uri bo program dedka Mraza in njegovega spremstva za vse učence OŠ Koprivnica, ob 9.30 uri program dedka Mraza v Domu XIV. divizije za učence OŠ Senovo. JUŽNI DEL OBČINE: TOREK, 27.12.1988 in SREDA, 28.12.1988 ob 16.00 uri prihodi dedka Mraza in praznični program v KS Kostanjevica. ČETRTEK, 29.12.1988 ob 16.00 uri prihod dedka Mraza za predšolske otroke KS Leskovec, Vel. Trn, Senuše, Krško polje, ob 16.00 uri program dedka Mraza s spremstvom v KS Kostanjevica, ob 18.00 uri prihod dedka Mraza s spremstvom v Nakupovalni center. PETEK, 30.12.1988 ob 8.00 uri program dedka Mraza za učence OŠ Leskovec na OŠ Leskovec. ob 9.00 uri prihod dedka Mraza in spremstva na OŠ Podbočje za predšolske otroke in učence OŠ Podbočje. ob 10.00 uri program dedka Mraza za učence Osnovne šole Brestanica, ob 11.00 uri prihod dedka Mraza s spremstvom za predšolske otroke KS Raka in učence OŠ R^aka. ob 12.00 uri prihod dedka Mraza s spremstvom v kulturni dom Vel. Podlog za predšolske otroke in učence OŠ Veliki Podlog. Izvedbo programa novoletne jelke 1988 so omogočili podpisniki Samoupravnega sporazuma v občini Krško. 28 - Naš glas 15, 16. december 1981 Krajan tS.december, 1988 Informacije krajevne konference SZDL Dolenja vas $t.:S1 Krajevna skupnost Dolenja vas: V nedeljo referendum o samoprispevku za obnovo cest Prebivalci krajevne skupnosti Dolenja vas uživajo vse ugodnosti in slabosti, značilne za primestna naselja. Tako sodi v njihovo skrb tudi urejanje in vzdrževanje prometnih poti. Že pred leti so namreč s skupnimi močmi asfaltirali veliko večino lokalnih prometnic, žal pa jih je postopoma nagrizel zob časa in sama od sebe se je ponudila edina možna izbira: zbrati sredstva za zaporno plast asfalta ali pa dovoliti, da postopoma vse poti zopet postanejo makadamske. Nekako tako so razmišljali tudi v vodstvu krajevne skupnosti in sklenili, da bo najbolje, če se za pomoč obrnejo sami nase. Sklenili so razpisati referendum o zbiranju sredstev v višini 2 % osebnega in katastrskega dohodka. V predvidenih petih letih se bo tako zbralo dovolj sredstev za pokritje sedmih kilometrov cest z zaščitno plastjo in za štiri kilometre no-voasfaltiranih poti. Zanašajo se seveda na doslej veljavno načelo, da občinska komunalna skupnost primakne k vsaki tako zbrani vsoti vsaj še enkrat toliko sredstev. Nekaj den„arja nameravajo nabrati tudi pri lastnikih hramov in vinogradov na pobočjih Libne. Osnovna skrb organizacijskega odbora bo seveda ta, da bi zavarovalo pred propadanjem sredstva, ki bodo že nabrana in pri tem jih bo nekoliko podprla komunalna skupnost. Seveda pa je predpogoj vsega ta, da volilci krajevne skupnosti Bliia se Novo leto in kar mislimo si, na kaj vas je spomnila tale fotografija. Saj ne, da mi ne bi bili "taki", ampak tokrat smo vas hoteli samo opomniti, da ima maček lahko tudi drugačno manifestativno obliko od zdravstvene. Te se pa nikar ne bojte, saj ima tudi odkrit razgovor "iz oči v oči" (vsaj pred ogledalom) tudi neke vrste čudodelno moč. Po njem se človek počuti nekoliko močnejšega, tudi, če ne uresniči vseh sklepov in obljub, ki si jih je v "samospovedi" dal. Inventuro je pa le opravil in vsaj ve, kaj vse se mu valja po kotih vesti. (Joto: lastnik) Veliko uspehov in osebne sreče v k tu,ki prihaja,ram želi uredništvo Našega glasa! Dolenja vas v nedeljo, 18. decembra, opravijo svojo državljansko dolžnost, pridejo na eno od štirih volilnih mest in glasujejo za uvedbo samoprispevka. V nasprotnem primeru se bodo verjetno res postopoma morali sprijazniti z vožnjo po čedalje bolj makadamskih cestah in to bo tako njim kot njihovim (iz objektivnih vzrokov gledano) čedalje starejšim in manj trpežnim avtomobilom zanesljivo prišlo do živega. Senovo: Prireditve pred novoletnimi prazniki Ob novoletnem praznovanju pripravlja DPM Senovo v sodelovanju 2 delovnimi organizacijami, ZPM Krško in DKD Svoboda Senovo naslednji program: V kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo: v soboto, 24.12. ob 14. uri: plesno prireditev celjskega gledališča "Inter-mezzo za klovna" v nedeljo, 25 12. ob 16. uri: filmsko predstavo E. T. Vesoljček v ponedeljek, 26.12. ob 16. uri: plesno in glasbeno prireditev "Luna se predstavi" v torek, 27. 12. ob 16. uri: risanki za najmlajše Čiča Mita in Narisana zgodba v sredo, 28.12. ob 16. uri: risanka Medvedki nežnega srca v četrtek, 29.12. ob 16. uri: program ob prihodu Dedka Mraza z obdaritvijo otrok v petek, 30.12. ob 7. uri: filmska predstava "čisto pravi gusar" ob 9,30 uri program ob prihodu Dedka Mraza od 10. ure dalje ples in zabava z ansamblom Kriza V avli Doma XIV. divizije Senovo bomo v dnevih prireditev predvajali risanke na televiziji od 17. ure dalje. Pred Domom XIV. divizije Senovo bo od 26. do 29. decembra vsak dan med 15.30 in 19.00 uro na stojnicah organizirana prodaja slikanic, pravljic na kasetah in ploščah ter igrač. Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo v organizaciji Turističnega društva Senovo in Aktiva kmečkih žena. Od ponedeljka, 26.12. dalje bo otroke vsak dan ob 17. uri pred Domom XIV. divizije Senovo obiskal Dedek Mraz. Na vse prireditve vabimo tudi otroke iz Koprivnice in drugih krajev. Udeležba staršev, zlasti na novoletnem sejmu je zelo zaželena.