september 1982 GLASILO DRUŠTVA ZA VAKUUMSKO TEHNIKO SLOVENIJE 3 VSEBINA 1, Deloranje društva in njegoveR» I.O. od 2.6.81 napre.1 - porodilo prvdMctBiica na obänan ab«>i'u 2. Lista na občnem eboru isvoljanih aodelavoav društva lT*dvld«ne aki,i.v&OBti druätva t» vakuumsko tabniko Slovanija v letu 1982 4« Uporaba vakuuma v tovarni ISKRA-TOZD-Žarnice 5. Uporaba računalnika pri vrednotenju apelrtrov ASS 6> Inalizne moSnosti z elelctoneklm mikroanalizatorjeio 7. Hetaliziran« plastična folija za izdelavo kondensatorjav 8. Novi program vakuumskih medicinskih aparatov lEVT 9. Tečaj "Osnove vakuumske tehnika" in tečaj "Tanke vakuumske plasti" lo. Kratke novice in obvestila DELOVAHJE DRUŠTVA IN NJEGOVEGA 1,0. OD 2.6.19S1 HAPHEJ (poročilo predsednika na občnem zboru 2o.^.l982) Od zadnjega občnega zbora v letu 1961, ki smo ga izvedli v obliki raeširjene seje izvršnega odbora društva (I.O.), je bilo ^ rednih sej; na Qjib je I.O. obravnaval in reševal problematiko, ki je bila organizacijske in strokovno izobraževalne narave. Z največjo pozornostjo je spremljal izvajanje letnega načrta ter cačr> toval in usklajeval nove akcije društva, ki bodo v nadaljevanju poročila podane bolj razčlenjeno . Prva akcija je bila realizacija nekajletne želje, da bi društvo dobilo svoje glasilo. V ta namen je bil imenovan uredniški odbor sa izdajo glasila in pripravo materiala za prvo številko. Razveseljivo Je dejstvo, da so v tem odboru predvsem mlajši člani društva. Prva številka glasila B naslovom "Vakuuoist" je izšla septembra 1981, druga pa marca 1982. Da nam je ta akcija uspela gre zabveila predvsem vsem aktivnim mlajšim članom našega društva. september 1982 GLASILO DRUŠTVA ZA VAKUUMSKO TEHNIKO SLOVENIJE 3 VSEBINA 1, Deloranje društva in njegoveR» I.O. od 2.6.81 napre.1 - porodilo prvdMctBiica na obänan ab«>i'u 2. Lista na občnem eboru isvoljanih aodelavoav društva lT*dvld«ne aki,i.v&OBti druätva t» vakuumsko tabniko Slovanija v letu 1982 4« Uporaba vakuuma v tovarni ISKRA-TOZD-Žarnice 5. Uporaba računalnika pri vrednotenju apelrtrov ASS 6> Inalizne moSnosti z elelctoneklm mikroanalizatorjeio 7. Hetaliziran« plastična folija za izdelavo kondensatorjav 8. Novi program vakuumskih medicinskih aparatov lEVT 9. Tečaj "Osnove vakuumske tehnika" in tečaj "Tanke vakuumske plasti" lo. Kratke novice in obvestila DELOVAHJE DRUŠTVA IN NJEGOVEGA 1,0. OD 2.6.19S1 HAPHEJ (poročilo predsednika na občnem zboru 2o.^.l982) Od zadnjega občnega zbora v letu 1961, ki smo ga izvedli v obliki raeširjene seje izvršnega odbora društva (I.O.), je bilo ^ rednih sej; na Qjib je I.O. obravnaval in reševal problematiko, ki je bila organizacijske in strokovno izobraževalne narave. Z največjo pozornostjo je spremljal izvajanje letnega načrta ter cačr> toval in usklajeval nove akcije društva, ki bodo v nadaljevanju poročila podane bolj razčlenjeno . Prva akcija je bila realizacija nekajletne želje, da bi društvo dobilo svoje glasilo. V ta namen je bil imenovan uredniški odbor sa izdajo glasila in pripravo materiala za prvo številko. Razveseljivo Je dejstvo, da so v tem odboru predvsem mlajši člani društva. Prva številka glasila B naslovom "Vakuuoist" je izšla septembra 1981, druga pa marca 1982. Da nam je ta akcija uspela gre zabveila predvsem vsem aktivnim mlajšim članom našega društva. strokovno izobraževanje kadra oa podroSju va-kuunalce tehnike ^e zelo pomembna dejavnost in zato smo ji tudi posvetili kar največ posor-nosti; v vsakem letneo naSrtu je bila postavljena na prvo mesto. 7 ta namen ano na raziskovalno nalogo "Oblikovanje programov io priprava učil za dopolnilno izobraževanje iz vakuumska tehnike", ki sta jo financirala RSS in Iiwr, naročili tudi diapozitive za strokovno izobraževanje. Pripravila jih Je komisija za vzgojo in izobraževanje pri mednarodni organizaciji za vakuumsko tehniko t- IIT7STA. Zbirka diapositlvov, ki sno jo prejeli v letu 1981 obsega 28? dia iz naslednjih področij: - osnove vakuuma.................'M dia - vakuiuDSki merilniki in meritve.. 55 " - vakuumske črpalke .............. 68 " - analizatorji residualnih plinov lo9 " - vakuumsko naparevanje .......... " namenjeni so predvsem kot učni pripomoček za naše strokovne tečaje. Prikazati pa jih žalimo tudi vsem članom našega društva na strokovnih srečanjih. Ker eo komentarji k posameznim dia v angleščini je I.O. podvzel akcijo, da jih prevedmo v slovenščino. Organizirali smo naše člane predvsem na lEVT, da so se lotili prevajanja. Pri tem so se zopet izkazali mlajši člani, ki so prevedli že skoraj vse komentarje. Prevod je kontrolirala in po potrebi korigirala ekipa starejših vakuumistov. Akcija prevajanja je dobro uspela in bo kmalu zaključena. Najbolj ekspeditivna je bila ekipa, ki je prevajala komentarje k dia "Vakuumske črpalke" in zato je bilo prvo strokovno srečanje že 4.3.82, ko je dr. Gasperič zelo uspešno prikazal in komentiral 68 dia is področja črpalk. Nadaljevanja bodo še v tem letu. Za vzgojo in izobraževanje je 1.0. imenoval odbor, ki preko svojih komisij skrbi za nadaljno realizacijo strokovnih tečajev, V letu 1981 sta bila dva osnovna tečaja in to v januarju~in oktobru. Prvega se je udeležilo 36, drugega pa 27 slušateljev iz raznih organiaacij združenega dela. Spomladi 1981 smo izdali tudi zbornik predavanj za osnovni tečaj, v katerega je bilo vloženega ogromno dela in truda. Zbornik predavanj je broširan in ima 176 strani. Tiskan je bil v 5oo izvodih. Dobivajo ga slušatelji tečajev nekaj pa smo jih prodali: delno direktno, delno pa preko Mladinske knjige. Naslednji osnovni tečaj predvidevamo proti koncu leta 1982. Pripravili smo tudi že koncept programa za nadaljevalni tečaj iz vakuumske tehnike, ki obsega predvsem področje ultravisokega vakuuma. Realizacijo tega tečaja predvidevamo v letu 1985. Zaradi široke uporabe vakuumske tehnike pri naparevanju in pomembnosti tankih plasti na sploh, smo se odločili organizirati tečaj z naslovom; "Vakuumske tanke plasti" še letos jeseni. Program za ta novi tečaj smo dalj časa pripravljali in je zanj vsebinska shema že is-delana. S predavatelji, ki bodo iz različnih OZD, je tudi že dogovorjeno, da napišejo svoja predavanja do junija 1982. Tudi za to področje bomo izdali zbornik predavanj. Rasen tega je I.O. obravnaval in delo tudi prevzel korake za urejanje evidence članov društva, za pripravo slovenskega strokovnega slovarja za področje vakuumske tehnike, za organiziranje širših strokovnih predavanj itd. Vse akcije društva se na žalost zaradi prezaposlenosti aktivnih članov odvijajo zelo počasi, morda prepočasi; zato bi bilo zaželjeno, da se čim večje število članov vključi v aktivno delo. Na žalost je že nekaj let odprto tudi vprašanje društvenega prostora (sobica), ki bi prav gotovo doprinesla in vzpodbudila člane k večji aktivnosti. Sedaj imamo vse naše akte v omarah na hodnikih lEVT in po raznih sobah. To zelo otežuje normalno delovanje našega strokovnega društva. Čeprav se z lEVT že veČ let brezuspešno dogovarjamo, upamo, da nam bo todi ta naš osnovni problem uspelo rešiti. Društvo nima nobens^^loge pritoka finančnih sredstev in zato potrebna fin. sredstva za aktivnost društva prihajajo 1© od konkretnih akcij, predvsem z organizacijo strokovnih tečajev. Ker po zakonu društvo ne more več imeti podpornih članov, Je nujno, da sklene z zainteresiranimi organizacijami združenega dela samoupravne sporazume, s katerimi bi se zainteresirane organizacije obvezale po svojih možnostih za fin. pomoč društvu. Tekat samoupravnega sporazuma je že pripravljen, pregledan a strani pravne službe in čistopis je že na razpolago. Dolžnost novega I.O. bo, da gre takoj v akcijo podpisovanja, kjer se bo vsaka organizacija združenega dela v aneksu opredelila, koliko lahko prispeva letno za naše društvo. Pri tem bo imela seveda pri vseh strokovnih akcijah društva določene bonitete (2o % popust pri plačilu kotizacij za strokovne prireditve in tečaje, ter bo prejemala po en izvod vseh publikacij oz. učbenikov, ki Jih bo izdalo društvo, itd). Na koncu bi se I.O. rad zahvalil vsem aktivnim Slanom društva za njihovo požrtvovalno sodelovanje, ki je pripomoglo k napredku stroke in društva. Prav tako sido dolžni zahvalo vsem sodelavcem IBVT, ki so preko svojih aajnoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij pokazali raeuDevanje za naše delo in dali podporo obstoju in napredku našega strokovnega društva. Prav tako gre zahvala tov. K. Grahku sa njegovo vsakoletno finančno pomoč našeou društvu. Želimo in apeliramo na vse naše člane, da se čim bolj aktivno vključijo v naše bodočo delo za napredek vakuumske tehnike. Samo z adruie-nimi močmi bomo lahko še nadalje utrjevali in organizirano napredovali tako v stroki kot v društvu, ki je del našega samoupravljanja. dr. Lah ?rance, dipl,ing. lEVT, Ljubljana LISTA NA OBČNEM ZBORU 20. 5. 1982 IZ70LJENIH SODELAVCEV DOTŠTVA Izvršni odbor 1. Žebkar Tone, dipl. ing., IJS, Jamova 59, Ljubljena 2. LiDdav Janez, dipl. ing., Iska EO, Stegne 7, Ljubljana 3. Salam Sejjad, dipl. ing., Iskra-žarnice, Stegne 15, Ljubljana ft. Pezdlrc Pavle, Iskra-kondenzatorji, Semič 5. Grshek Zarlo, obrtnik-oaparevanje. Ilirska 15, Ljubljane 6. Babnik Nada, dipl. ing., Satumus, Industrijska c., Ljubljana 7. Sežek Rado, LTH, ŽkofJa Loka 8. Mgr. Anton Zalar, dipl. ing., predsednik, lEVT, Ljubljana 9. Dr. Lah Prance, dipl. ing., podpredsednik, Cigsletova e,Ljubljana 10. Pregelj Andrej, dipl. ing., tajnik, lEVT, Ljubljana 11. Zavašnik Haato, dipl. ing., tajnik, lEVT, Ljubljana 12. Jenko Monika, dipl. ing., blagajnik, lEVT, Ljubljana 13. Dr. Evgen Eaneky, dipl. ing., lEVT, Ljubljana 14. Hribemik Ivan, dipl. ing., lEVT, Ljubljana 15. Banovec Andrej, dipl. ing., lEVT, Ljubljana Nadzorni odbor: 1. Dr. Jože Gesperič, dipl. ing., lEVT, Ljubljana 2. Mgr. Murko-JezovSek Melita, dipl.ing., lEVT, Ljubljane 3. Sudi Jančar, lEVT, Ljubljana Tovariäko razsodišče: 1. Mgr. Povb Bojan, dipl. fiz., lEVT, Ljubljana 2. Jerič Smiljan, dipl. ing., lEVT, Ljubljane 3. Peroan Eva, dipl. ing., lEVT, Ljubljana Aktivni členi komisi.1 društva: 1. Švsjger Ana, dipl. ing., Iskra EO, Stegne 7, Ljubljana 2. Kambič Anton, Iskra-kondenzatorji, Semič J. Debelak Janez, LTH, Škofja Loka 4. Pipan Ludvik, lEVT, Ljubljana" 5. Praček Borut, dipl. ing., lEVT, Ljubljana 6. Pavle Peter, dipl. ing., lEVT, Ljubljana 7. Stipanov Marjan, dipl. ing., lEVT, Ljubljana 8. Likar Eado, dipl. ing., lEVT, LJubljana 9. Lazar Mirko, lEVT, Ljubljana 10. Kalan Rajko, lEVT, Ljubljana 11. Koller Lidija, dipl. ing., I£VT, Ljubljana 12. Brecelj Franc, dipl. ing., lEVT, Ljubljana 13- Erjavec Bojan, dipl. ing., lEVT, Ljubljana Podpisniki za banko; 1. Zavašnik Raeto, lEVT, LJubljana 2. Banoveo Andrej, lEVT, Ljubljana 5. Hribemik Ivan, lEVT, Ljubljana Pregelj Andrej, lEVT, Ljubljana Uredništvo YAKUUMISTA 1. Pregelj Andrej, lEVT, Ljubljana 2. Pipan Ludvik, lEVT, Ljubljane 5. Jenko Monika, lEVT, Ljubljena 4. Pavli Peter, lETO, Ljubl^jena 5. Preček Borut, lEVT, Ljubljana 6. Stipenov Marjan, lEVT, Ljubljena 7. Tasevski Milan, lEVT, Ljubljana 8. Gasperiä Jože, lEVT, Ljubljana Pripoaba uredništva: Novi predsedoilc Društva za valcuumsko tehniko Slovenije je mgr. Zalar Anton, dipl. ing. metalurgije, rojen 19^5 in zaposlen vseskozi -to je že 12 let - na lEVT. Zadnjih 5 let je njegovo glavno delovno področje analiza površin trdnih snovi s spektroskopijo Augerjevib elektronov. Pri njegovem delu in pri opravljanju pomembne društvene funkcije rau želimo veliko uspeha. PREDVIDENE AKTIVSOBTI DRUŠTVA ZA VAKUUMSKO TEHNIKO aOVENIJE V LBPU 1982 (izvleček poroCi-la novega predsednika društva na obSnesi sboru 20.5.1982) 1. Izvedba teSaja is oanov vakuumske tehnik« 2. Priprava in izvedba teSaja a področja tankih plasti 3» Priprava ixdaje sbornika predavanj o tankih plasteh 4. Dopolnitev prograna vaj ea teSaj iz osnov vaknujBske tahnlk« "Vakuumist" > pradvidooa bosta izšli 2 številki 6. Ve5 strokovnih predavanj z diapozitivi lUVSTA 7. Sodelovanje pri organizaciji naslednjega jugoslovanskega vakuunakega kongresa 8. Sodelovanje s arbakin in hrvaškim vakuum -skim društvom (JUVAK) 9. Urejanje laboratorija društva 10. Priprava (podpia) samoupravnega sporazuma med DVT8 in organisacijami združenega dela 11. Pridobivanje novih članov društva 12. Druge dejavnosti potrebne za normalno delovanje društva OPORABA VAKUUMA V TOVARNI ISKRA - TOZD ŽARNICE Naša tovarna proizvaja skoraj isključno avtomobilske žarnice. Vsaka žarnica gre med drugim tudi skozi vakuumski proces; le-ta je v celotnem proizvodnem postopku bistven in zaradi tega lahko imenujemo celotno tehnologijo izdelovanja žarnic tudi kar vakuumska tehnologija. Osnovne karakteristike vakuumske tehnologije v naši tovarni so: črpanje, čiščenje površin (mehansko in kemično), opravljanje del v čistih pogojih, spajanje različnih stekel med 8e> boj in spajanje stekla s kovino. V celoti naša vakuumska tehnologija ni zahtevna. Še največ je teiav s spajanjem stekel različnih proizvajalcev in t izdelavo spojev steklo-kovina, ki morajo biti primemo trdni in pa predvsem vakuumsko tesni (hermetični). To delo zahteva izkušenega poznavalca različnih stekel in vtal- nih kovin, ter pravilen sistematičen pristop. Zadostno in dovolj hitro doseganje vakuuma je največkrat oteženo zaradi nebistvenih napak. Običajno je takoj "kriva" črpalka ali neka luknja skozi katero sistem pušča in jo iščemo na vseh mogočih krajih. Velikokrat se pozneje izkaže, da je vzrok "slabemu vakuumu" povsem drug: nečisti materiali, onesnaženost vakuumskega prostora, slabo zataljevanje, nepravilni plameni in podobno. Za črpanje uporabljamo rotacijske in delno ol^-ne difuzijske črpalke. Boljši vakuum, kot ga dosegajo omenjena črpalke nam ni potreben. Večino žarnic tudi getramo, da dosežemo stabilnejše pogoje za življenjsko dobo žarilne nitke; z drugimi besedami: z getranjem kompenziramo deeorpcijo pltnov, predvsem kisika v žarnici. Vakuum kontrolirano največ z sa nas "univerzalnim" Tesla preizkuševalnikom, poslužujemo pa se tudi Firani vakuummetra, slasti za zahtevnejše kontrole in pa tam, kjer Tesla preieku-Sevalnlk odpove, torej na nesteklenib konstrukcijah. Boljšega vakuuma kot ga more ismerlti Firani pa pri naši proizvodnji žarnic ne potrebujemo . Tudi iskanje netesnosti Je vakuumski postopek, ki pride pri nas pogosto v poštev. Kar lahko reSamo zanj. Je da zahteva veliko izkušenj in da Je brez primerne opreme lahko selo neefek-tivno. Naši delavci ob nastopu dela veSinona nimajo osnovnega znanja s tega področja in si ga pridobijo ob delu s prakso. To znanje pogosto temelji na zgolj praktičnih izkušnjah na določe- nem delovnem mestu. Za uspešno proizvodnjo Je velikega pomena že to, da si udeleženci v tehnološkem procesu pridobe poseben občutek za majhne množine snovi in higieno prostora. Za-željene in potrebne pa so seveda tudi teoretične osnove vakuumske tehnike. Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije Je že nekajkrat organiziralo tečaj iz osnov vakuumske tehnike in delavci naše tovarne so vsakič bili Bed udeleženci.TečaJniki sicer izjavljajo, da bi bil tečaj še boljši, če bi posredovali več praktičnega znanja, vendar Je Jasno, da v tako kratkem času - nekaj dnevih - ne moreš postati izkušen mojster. Fraktično znanje osvojiš pozneje ob praksi in seveda mnogo lažje, če imaš teoretično podlago. Razvijalec: Peterlin Štefan, dipl.ing. Iskra Žamioe-lJ. - Stegne 0P0R.1BA HAČUKALKir.V PRI VREDNOTEMJU SP5XTR0V AES V zadnjih letih se spektroskopija Augerjevih elektronov (AES) zelo hitro razvija in njena uporaba se širi tako v raziskovalnih laboratorijih kot v industriji. Na lEVT smo laboratorij za površinsko analizo opremili z rasterskim ■ikroanalizatorjem na Augerjeve elektrone, o čemer smo pisali že v prejšnji številki Vakuumi-sta. Za hitrejšo računsko obdelavo podatkov in rezultatov analize Je bil nabavljen še minira-čunalnik PDP 11/54 firme Digital. To Je splošen miniračunalnik za laboratorijsko uporabo. Spektrometer na Augerjeve elektrone SAK 545 A firme FHI ima analogne izhode ter podaja rezultate v obliki spektra diferenciranega Augerje-vega signala, ki 9na papirju izriše pisalnik. Operater v narisanem spektru razpozna konice, ki pripadajo posameznim elementom v analiziranem vzorcu, izmeri njih višino ter glede na relativno občutljivost izračuna koncentracije posameznih elementov v analizirani tanki plasti. Največkrat uporabljena metoda za kvantitativno vrednotenje spektrov Augerjevih elektronov temelji na izračunu s faktorji relativne občutljivosti elementov za Augerjev proces. Z računalniško obdelavo podatkov se hočemo izogniti risanju spektrov Augerjevih elektronov, merjenju konic in zamudnemu računanju. Zato Je potrebna direktna povezava spektrometra z računalnikom in ustrezni računalniški programi, s katerimi obdelamo analogni signal spektrometra. Tako hitreje pridemo do analiznih rezultatov, ki podajajo koncentracijo elementov vzorca v atomskih procentih. Za vrednotenje spektrov Augerjevih elektrono^ smo na lEVT za računalnik PDF 11/34 razvili interaktivne programe v Portranu. Podatke o velikosti konic posameznih elemntov vnašamo v prvi fazi preko tastature. S programom izračunamo koncentracijo elementov v atomskih procentih in resultate zberemo v tabelab. Poleg tabelaričnih rezultatov lahko narišemo koncentracije elementov s pomočjo tiskalnika v treb različnih merilih. Naslednji korak, ki smo ga naredili predstavlja direktna povezava računalnika in izhoda spektrometra, ki običajno vodi na i-y pisalnik. Računalnik sprejme analogni spekter iz analognega izhoda spektrometra, ga posname s 500 vzorci, spravi na disk in za kontrolo nariše na video zaslonu. Poišče konice elementov, Jih razpozna, izpiše intenzitete in kosce&tracioe razpozDavoib eleaeatov v atOD-slcib procectib, ponovno nariše sa video zaslonu sliko posnetega spektra avtomatsko oprealjenega z ustrezno ekalo in a kemičnimi simboli oznaSi v spektru lego prepoznanih konic elementov. Nadaljnjo izpopolnitev predstavlja motnost snemanja spektrov Augerjevib elektronov med profilno analizo. Hed ionskim jedkanjem vzorca zaporedoma snemamo spektre in tako ugotavljamo spreminjanje eestave plasti po njeni globini. Bazvili smo programe za avtomatsko rutinsko obdelavo spektrov pri profilni analizi. Posamezne spektre sproti sbranjujemo na disku. Po opravljeni analizi labko na video zaslonu pogledamo ka- terikoli spekter, ki je bil posnet pri profilni analizi. Z uporabo računalnika, za katerega smo izdelali računalniške programe ter ga povezali s spektrometrom na Augerjeve elektrone smo skrajšali čas potreben za računsko obdelavo podatkov dobljenih pri analizi. Za rutinsko uporabo računalnika med profilno analizo A£S je potrebna nadaljnja izpopolnitev avtomatizacije prenosa spektrov in ustreznih računalniških programov. Bojan Jenko, dipl.ing. lEVT, Ljubljane AKALIZKE MOŽNOSTI Z ELEKTRONSKIM MIKEOANALIZATORJEM Začetki na področju mikroanalize segajo do leta 191?! ko je Mosele; ugotovil zvezo med vrstnim številom elementa in vGdovno dolžino karakteristične rentgenske svetlobe (t.j.: z žar-kov), ki jo element seva. To odkritje je vodilo do x-žaxkovne spektralne analize. Leta 19'K> je Castaing skonstruiral elektronski milcros-kop in odprl pot elektronski mikroanalizi. So danes se je metoda tako izpopolnila, da je moi-no 2 njo določati vse elemente težje od bora; na prodaj so sedaj tudi SiLi detektorji x-žar-kov, ki zelo skrajšajo čas analize; poleg tega zaaudno izračunavanje korekcij opravljajo sedaj računalniki. Velik pomen metodi daje dejstvo, da je neporušitvena, da daje kvalitativne in kvantitativne podatke o sestavi, da je analizni voliunen nekaj kubičnib^um in da je ločljivost metode od 3oo do 3ooo M. Metoda temelji na merjenju rentgenskih žarkov, ki izhajajo iz mesta,kamor udarja isostren elektronski curek. Poleg ostalih pojavov, ki spremljajo to dogajanje, eta tukaj važna predvsem dva: - neelastično sipanje elektronov in - ionizacija atomov na notranjih oblah Pri prvem dogodku nastane "bela" rentgenska svetloba, katere energijska porazdelitev je od nič do energije elektronov v curku. V drugem procesu pa nastajajo pri prehodu atomov v osnovno stanje fotoni s točno določeno energijo in pri snemanju spektra se pri določeni valovni dolžini pokažejo kot izraziti vrhovi. In- tenziteta teh črt je sorazmerna koncentraciji elementa. Do cinka (Zn) so najmočnejše K črte, ki so posledice zapolnitve K oble z elektronom iz L oble. Pri težjih elementih so nato najmočnejše L črte, ki nastanejo pri prehodu elektrona iz M oble na prazno mesto v L obli. Elementi težji od zlata imajo močne tudi M črte. Sa dobimo željeno rentgensko črto, moramo element vzbujati z elektroni z energijo, ki je višja od vzburjevalne energije. Spr.s PeK črta ima energijo 6.4 KeV, vzbujevalna energija je 7.11 KeV ali več. Ko elektroni zadanejo površino materiala se sipljejo in prodirajo v globino, dokler ne izgubijo energije. Slika 1. prikazuje relativne [rf m Augerjevi elektroni sekundarni elektron odbili elektroni karakttrisdini n-iarki žarki kontinuuma sekundarna fluorescenca zaradi korokteristitruh X-žarkov ločljivost SI. 1. globine nastajanja posameznih signalov, ki jih lahko detektiramo. Tažen proces i« tudi absorpcija nastalih rent-genslcih Žarkov t sameo materialu od mesta nas-taaka, do izstopa iz materiala. Potoni z majhno energijo s« noSno absorbirajo, fotoni z veliko 1« slabo. Zato je sa analizo lahkih elementov potrebno delati pri nieki energiji vsbn-jevalnih elektronov, da je globina nastajanja fotonov majhna in tudi korekcija je pri kvantitativni analizi manjša (glej tabelo S.). Spekter rentgenske svetlob« dobimo z razklan-janjen rentgenske svetlobe iz vzorca s kristalom, detektor pa je plinski pretočni proporcionalni Števec (VDS), druga možnost je s SiXi detektorjem in s veSkasalnim analisatorjem (EDS). Prednosti enega in drugega so podane v tabeli 1. Tabela 1. Spektrometer Valov.disp. £nerg. dis. (TOS) na (EDS) SlLi kristal V tem primeru vidimo, da je ločljivost EDS spektrometra majhna. Vrhovi M črt Ta, W, Re niso loSeni, pač pa je hkrati posnet ves spekter od O-lo keV, Pri TOS sistemu rabimo 3 kristale za i.96 ENERGIJA (K^) 5,S 6.2 7.0B 8,X COKH VK /3 CrK^ NiK, ToL" «V WL" L .2:'5 _1 MCOmA DOLŽINA I A° ) SI. 2b. VDS spekter rentgenske svetlobe dobljen 8 kristalom Li7 detektor Enargijska loSjivost lo eV Prostorski kot detekt..ool ster. rad. spre- Učinkovitost detekt. Pokasacija Mehanika Snemanje spektra Hitrost analize Elementi menljiv 3o!S fokusae. krog komplicirana da minute do ure vsi težji od bora 15o eV .ol eter. rad. stalen looiS od 3 - lo keV Minimalna nima gibij. delov detektira cel spekt. naenkrat minute vsi težji od natrija ENERGIJA (KeV) 1.3 H6 1.65 1.91 ALK^ ToMee ALK^ WMtK if Q,9S 0,es 0.75 aS5 VALOVNA DOLŽINA irŽ8rki (x-rej image) dobimo,če naravnano detelctor na črto določenega elementa in če elektronski curek rastrira po po-vrSini vzorca. Sinhrono se vsak detektiran foton zabeleži na zaslonu kot točka. Dobimo gostejša in redkejSa mesta sorazmerno s kon> centracijo elementa. Kot primer podajamo Hi fazo ▼ zlitini In Bi (si. 3). SI. 3«. Slika površine vzorca Oj Q • • 1 f', CD \ f ■ T \ ' ' Q J) CD m \ . klonski signal pa beležimo na rekorderski trak ali na zaslon. Če izmerimo še standard lahko aemikvantitativno ocenimo količino elementa v posamezni toSki. Kvalitativna analize kroglice na površini substrata (krog v sredini elike 4) po srednji liniji. Zgornja Srta je sorazmema s koncentracijo kisika. Spodnja pa s koncentracijo Si. Kroglica je Si! SI. 3b. Slike Ni faze SI. Linijska analiza preko nečistoče ne vzorcu Točkovno analizo delano v primeru kvalitativne analize. Kvalitativna analiza da spekter kot je na sliki 3» Za kvantitativno analizo dodatno.izmerimo še intenziteto črte za določen element in intenziteto orodja. Prvi približek za koncentracijo nekega elementa dobimo po formuli C - ^v " ^BG7 ^St" ^St Iy, sta intenziteti črte določenega elementa na vzorcu in standardu. ^BGV* ^BGst ^^^ intenziteti ozadja na vzorcu in standardu. To naredimo za vsak element. Dobljene vrednosti je treba korigirati zaradi različnih vrstnih števil elementov, zaradi absorpcije sevanja v vzorcu in zaradi fluorescence. Slika dobljena s sekundarnimi elektroni (3s) pokaže podrobnosti na površini. Slika z z-žarki Ni (3b). Pikčasta mesta so bogata z nikljem 2. Linijska analiza. Dobimo če naravnamo detektor na črto določenega elementa in elektronski curek potuje po vzorcu v ravni črti, od- Za račun popravkov imamo računalniški program, ki je izdelan podobno kot PRAKE4 (National Bureau of standards). Testirali smo ga na vzorcu silikata. Rezultati so v tabeli 2. Rezultat (po korekcijah) z XRAY 2 se bistveno ne razlikuje od kemijske analize. Vidi se, da ni velike razlike med KRAY2 in FRAKE n. in da so pri lažjih elementih popravki večji. Tabela 2. Primerjava rezultatov meritev in popravkov po metodi FRAME4 in XSAY2 8 kemijsko analiso. Opazna je občutna korekcija pri ele-mentili z majhno energijo žarkov. Element Na Mg Al Si Ca C .0281 .0595 .0361 .236 .111 raAKE4 .038^ .0718 .0^33 .268 .121 XRAT2 .0399 .o759 .0446 .27o .121 kem. anal. .0598 .o73 .o46 .266 .121 energija Koc ČrtS keV l.o4 1.25 1.49 1.73 3.7 Metoda je v veliko pomoč pri napredku v tehnologiji elektronk, vakuuma, tankih plasti, eti-kalnih elementov in Se v metal\irgijl, petrolo-giji in mineralogiji, povsod kjer je vpraäanje analize vkljuSkov, finosrnatih faa in vSasih tudi.kQBOvnega materiala. Kot primer sta dve fazi v spoju kermika kovina v raadalji analizirani z linijsko anali- zo. Velikost faze A - ISyUm, Sirina faze B - 6 yam, razlika v sestavi je oSitna: SiOg ^IgOj l^nU CaO MgO A B 35,* 3o,4 63 25,5 3o a,o 0,7 7 ^odnja meja detekcije je nekaj % pri boru in lahkih elementih, ostali elementi ee dajo do-loäiti v konsentraciji do o,ol %, Z mikroanalizatorjem je možno določiti tudi tac ke plasti. Plasti debele nekaj lo nm "presvet-limo" z elektroni in merimo intenziteto črte določenega elementa. Čim debelejša je plast bolj se intenziteta približuje intenziteti neskončno debele plasti (ta je običajno že po 5 /la). Nato iz umeritvene krivulje določimo debelino. Plast debel» nekaj fia analiziramo tako, da zmanjšujemo energijo primarnih elektronov in opazujemo, kdaj izgine signal iz substrata, ali dokler se rezultat o sestavi tanke plasti ne ustali. Za Se debelejše plasti naredimo pravokoten prerez in analiziramo z linijsko analizo. Peter Pavli, dipl.ing. lEVT, Ljubljana METALIZIHAHS ELASTIČKE POLIJE ZA IZDELAVO KONDENZATORJEV Vedno večja miniaturizacija elektronskih sestavnih delov in naprav narekuje uporabo novih materialov in tehnologij. Tako si na primer, sodobne proizvodnje kondenzatorjev sploh ne moremo več zamisliti brez visoko kvalitetnih metaliziranih plastičnih folij, ki morajo ustrezati najrazličnejšim sahtevam. Kondenzatorji iz metaliziranih plastičnih folij (debelina plastike: nekaj um, debelina nanosa: 1 um) so zelo majhni in imajo tudi nekatere druge zelo dobre lastnosti (n.pr.: samoozdravljivost), V tej razpravi bi se omejil predvsem na enako-memoBt debeline oziroma površinske upornosti naparjenega aluminija. Debelina plasti aluminija pri kondensator(}ih iz metaliiiranlh folij, naa predstavlja dvorezni ■eč. Ha eai strani Selimo višjo površinsko upornost zaradi boljše samooedravljivosti kondenza- torja, na drugi strani pa hočemo čim nižjo po-vräinsko upornost zaradi boljšega kontaktiran-ja na čelnih straneh kondenzatorja in s tem boljšo sposobnost za prenaSanje Impulznih obremenitev. Zaradi teh željenih lastnosti moramo za določeni kondenzator (velikost, nanen upo rabe) poiskati optimalno debelino aluminijske plasti. Haparjen sloj aluminija mora torej imeti tdčno določeno povrSinsko upornost v ozkih tolerancah. To pa je pri naparevanju odvisno od kon-8t«ntnega vakuuma. Števila izparilnlh ladjic in temperature izparllnih ladjic. Izparjeno količino aluminija želimo čim bolj enakomerno nanesti po celi širini folije; zato uporabimo več manjših izparilnlh ladjic. Pri metalizaciji z aluminijem dosežemo najugodnejše lastnosti pri tlaku Ixlo"'*' mbar in izparilni temperaturi 14oo do 14^5o®C. Primeri odvisnosti enakomernosti nanosa od temperature izparllne ladjice Previsoka temperatura iapariloe lad;]ice Zaradi previsoke tenperature še izparilaa ladjica neenakomerno segreva (slika 1.). Pravilna temperatura izparilne ladjice (si. 3 in M. I SI. 5. TT i i SI. 1. Potek temperature vzdolž ladjice pri prenoSnecD gretju (T - temperatxira L ■ dolžina ladjice) SI. 2. Debelina naperjenega sloja Al po širini folije pri premoSnen gretju (B - širina folije, oc - kot isparevanja, A • raslika debeline) Na mestu z najvišjo temperaturo prihaja zelo pogosto do pregoretja oziroma poka ladjice. Kot iaparevanja (c<) je majhen (slika 2.) in prihaja do velikih diferenc v debelini napar-jenega aluminija. Pogosto pa še prihaja do ka-panja aluminija na grelec in e tem še veSje ne-eoakomernosti nanosa. SI. tt. Pri pravilno izbrani temperaturi ladjice ugotovimo, da je po vsej svoji dolžini enakomerno ogreta. Do pregrevanj ne prihaja in zato ima daljšo življenjsko dobow Kot izparevanja ( ) se zelo poveča, tako, da pride do prekrivanja med snopi aluminijastih par in s tem tudi do minimalnih razlik C'^ ) v debelini sloja. Pri nizkih temperaturah izparilne ladjice pa sploh ne dobimo dovolj debele plasti aluminija; prihaja tudi do brizganja aluminija iz ladjice, kar povzroča hude poškodbe na metaliziranih folijah. Kambič Anton ISKRA - Industrija kondenzatorjev, Semič TOZD Tovarna mehanskih delov in naprav NOVI PHOSRAM VAKUDMSKIE MEDICIHSKIE APARATOV lEVT Inštitut ee že vrsto let iikvarja z uvajanjem vakunake tehnike v medicino in stomatologijo. Po klinikah v vsej državi uporabljajo naše aa-piratorje, predvsem v kirurgiji in ginekologiji. v zadnjili dveh letih smo razvili "družino" malih prenosnih medicinskih aparatov, ki imajo vgrajeno dvostopenjsko membransko črpalko oe. kosipresor. To "družino" sestavljajo: LACIOVID£ (izg. laktovid), aparat za vakuumsko odvzemanje materinega mleka. Kliniice preizkušnje bodo v Isatkem končane. Konec leta 1982 bodo prvi aparati na tržišču. Za ta izdelek vlada veliko zanimanje, aaj improvizirani prototipi že uepefino rešujejo probleme, ki jih imajo matere pri dojenju. Največji uspehi pa so se pokazali pri hranjenju nedonoSenčkov. Aparat bo pripravljen za klinično uporabo s posebnim od-vzemnikoB (kolektorjem mleka), medtem ko bo za domačo uporabo preprostejša izvedba le-tega. Še nekaj važnejših tehničnih podatkov:dvosto> penjska membranska črpalka (2 M o,^) je vezana vzporedno in ima črpalno zmogljivost o,75 m'/b, ter daje končni tlak 9o mbar. Z dozimim ventilom se da tlak nastaviti na poljubno velikost do ats* Zelo podoben aparat je aspirator "ELkVAC, ki ima primemo oblikovano steklenico za zbiranje aspirirane tekočine (telesne tekočine, izločki, sluz, kri) s cevjo na priključek na aspi-racijsko sondo. Namenjen je za uporabo na kli- nikah, v zdravstvenih domovih in ambulantah pa tudi za aspiriranje na pacientovem domu. Hitrost aspiraoije je nastavljiva. Membranska dvostopenjska črpalka lahko s pre-vezavo postane kompresor. Stopnji lahko vežemo zaporedno (tlak do 5 bar) ali vzporedno (do 2,5 bar). Tak kompresor uporabljamo za aparat aa inhaliranje, imenovan "INHALBT", ki ima razpršilnik za medikaoent. Inhaliranje je potrebno predvsem astmatičnim bolnikom. Dinamični tlak, ki ga ustvarja zaporedno vezan kompresor je 1,5 bar. Pri tem tlaku (pred raz-pršilno šobo) dobimo razpršitev o,5 ml/cnln. Velikost razpršenih kapljic lahko nastavljamo 6 spremembo lege šobe. Enak dvostopenjski agregat lahko uporabljamo tudi za druge namene, npr. v laboratorijih za filtriranje, sušenje, odvzemanje vzorcev, dalje, pri kopirnih aparatih itd. Univerzalna izvedba: "MEMBRANSKA ČRPALKA - KOMPRESOR" je tudi is te "družine" novih aparatoy na lEVT. dr. Gasperič Jože, dipl.ing. lEVT, Ljubljana TEČAJ "OSNOVE VAKUUMSKE TEHNIKE" IN TEČAJ "TANKE VAKUUMSKE PLASTI" (prepis dopisa, ki je bil poslan okrog 3oo OZD-om v SRS, za katere društvo meni, da je prav, da so • naših tečajih obveščeni) Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije je v zadnjih letih organiziralo več tečajev iz OSNOV VAKUUMSKE TEHNIKE. Zaradi velikega zanimanja nameravamo tečaj ponoviti v dneh od 18.do 2o. oktobra 1982. Tečaj bo v prostorih Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, Ljubljana, Teslova 5o. Obsegal bo 2o ur predavanj z naslednjimi temami: 1. Pomen in razvoj vakuumske tehnike 2. Fizikalne osnove vakuumske tehnike 3. Rotacijske črpalke 4. Membranske črpalke 5. Difuzijske črpalke 6. Sorpcijske Črpalke 7. Vakuumski spoji in tesnilke 6. Vakuumski sistemi 9. Vakuummetri 10. Odkrivanje netesnih mest (leak detekcija) 11. VakuxuDski materiali in delo z njimi 12. Vakuumske tankoplastne tehnologije 13. Pomen površin v vakuxunski tehniki in njihova karakterizacija 14. Vakuiunska higiena in čisti postopki 15. Doziranje, čiščenje in preiskava plinov 16. šest ur vaj in ogled inštituta Tečaj je namenjen tako vzdrževalcem in razvijalcem vakuumskih naprav, kot tudi raziskovalcem, ki pri svojem razvojnem oziroma raziskovalnem delu potrebujejo vakuumske pogoje. Kotizacija za udeležence iz organizacij združenega dela Je 5.000.- din. Vsak udeleženec prejme zbornik predavanj OSNOVE VAKUUMSKE TEHNIKE. Prijave sprejsma organizacijski odbor (Zavaš-nik, Pr«gelj, Pavli), ki daje tudi vee dodatne informacije ~ tel. št. o61 263-461. Istočasno vas obveščamo, da društvo pripravlja tečaj TANKE VAICDDMSKE PLASTI, ki bo predvidoma v novembru 1982. Predavali bodo naši priznani strokovnjaki iz vedih inštitucij (lEVT, Ijš, Elektrofakulteta, Iskra-Elektrooptika), ki se B problematiko tankib vakuumskih plaeti ukvarjajo £« vrsto let. Predavanja bodo obsegala naslednja področja; fizikalne osnove nanašanja tankih plaeti, materiali in izvori za nanašanje tankih plasti, meritve In preiskave tankih plasti, analiza tankih plasti s spektroskopijo Augerjevih elektronom, vakuumske naprave aa na-parevanje in naprševanja, tanke plasti v elektroniki in elektrooptiki, dekorativne tanke plasti. Informacije daje pripravljalni odbor (Banovec, Pregelj, Zalar), tal. št. o61 265-061. KRATKE NOVICE IN OBVESTILA IZ DELA lUVSTA Na avguBtovsKem srečanju članov Izvršnega odbora mednarodne vakuumske unije (lUVSTA) in Komiteja za vzgojo v Tamperah na fioekem smo razpravljali o akcijah, ki jih vodi ta organizacija in ajena telesa. Ser sodelujem v komiteju za vzgojo,ee bom pri tem zadržal nekoliko dlje. V komiteju za vzgojo, ki šteje deset članov smo govorili in se odločali o naslednjih zadevah: 1. Vzgoja kadrov v nerazvitih deželah, predvsem Azije In Afrike v povezavi z UNESCO. V Aaiji je ustanovljena organizacija ASPEN, ki združuje skoraj vse Azijske države, vključno s Kitajsko in katere glavni cilj je, da pripravijo izobraževalne programe iz vakuumske tehnike in spremljajočih področij. V tej zvezi smo ee dogovorili, da homo predlagali TTKESCO eksperte-inštruktorje, ki jih bomo izbirali Iz vseh držav, ki so članice lUVSTA ter pripravili tečaj zanje. Ti eskperti bodo na razpolago DBESCO, ki jih bo poslala v države, kamor bo potrebno. Naslednja akcija UNESCO iz tega področja bo usmerjena v Afriko. 2. Sklenili smo, da bomo pripravili novo popravljeno in dopolnjeno izdajo vizualnih pripomočkov za vakuumske izobraževalne tečaje ter da bomo izdelali nove serije diapozitivov ter posnetke na folijah za gra-foskopako predstavitev. To delo bo dolgotrajno, ker bo potrebno predelati celotni opus. To delo bodo začeli nemški kolegi. Začeli bomo pripravljati tudi nova poglavja. Na Madridskem kongresu bomo orga- nizirali razstavo vzgojnih pripomočkov. 5. Na kongresu v Madridu (1963) bodo organizatorji dali velik popust pri kotizaciji za študente in mlade raziskovalce. Organizirali bomo tudi predavanja s področja vzgoje. Izvršni odbor lUVSTA je imel obsežen program dela. Poleg statutarnih in finančnih zadev smo poslušali in diskutirali o poročilih posameznih komitejev in sekcij, o pripravah na naslednji mednarodni kongres v fladridu. S tajnim glasovanjem smo zavrnili sprejem Vakuumskega društva Južne Afrike v lUVSTA. Določili smo čase in kraj za naslednje seje in za mednarodni kongres, ki naj bi bil v Bostonu (Ü8A 1986). Razpravljali SDO O Delcotdrib dpžav^ ds se včlanijo v IIATSTA (Grčije, Kitajska). V nadaljevanju obsežnega programa dela 10 lUVSTA je bila Nordijska konferenca o površinskih znanostih, ki so jo organizirali Finski kolegi, ki so se zelo potrudili, da je bilo bivanje članov mednarodne organizacije in udeležencev konference prijetno. O ČLANSTVU DRUŠTVA (povzetek iz poročila ne občneo zboru 2o. 5. 1982) - Nekako do i960 leto do društvo sestavljali predvsem člani iz Ljubljane, zaposleni na lEVT in elektrofakulteti. - V naslednjih 10 letih ee je s pospešenim razvojem tovarn, ki uporabljajo vakuum (Žarnice, El. optika, Saturnus, Kondenzatorji, LTH) pričelo članstvo širiti tudi v širše ljubljansko okolje V zadnjih treh letih smo pričeli voditi evidenco člsEstva 28 vsako leto posebej. Članska knjiga kaže, da število raste, vendar ne čisto avezno.Število evidentiranih se vrti oed 70 in 110. Od tega je še vedno veČ kot 50 % zaposlenih na lEVT. 7 bodoče se bo treba truditi, da se v društvo vključi čim več strokovTijokov tudi iz ostalih predelov Slovenije. Članarina se za letos pobira po 150.- din. V letošnjem letu so bile več kot 70-tini lanskiiD bolj oddaljenim članom poslane položnice, po katerih lahko vplačajo članarino. Smatramo, da je noSin s položnicami zelo dober, saj se s prenekaterim vakuumistom le redko pride v stik, oz. do možnosti vplačila, hkrati pa je to tudi impulz za omahljiv-ce, da se opredele, oz. ne opredele za aktivno članstvo. Vsi člani društva dobivajo Vakuumista. aOLAKD EÖTVÖS PHYSICAL SOCIETY - obvestilo Budimpešta - 3o.7.1982 Sekcija za fiziko tankih plaeti in vakuumsko fiziko zgoraj navedenega društva obvešča, da bo 2. MEDNARODNA POLETNA ŠOLA O PROCESIH PRI TVORBI IN RASTI TANKIH PLASTI, med 18. in 24. septembrom 1985 najverjetneje v kraju Fonyod (pri Blatnem jezeru). Tam je bila tudi prva poletna šola o tej tematiki 29.9. - ^»-.10.1980. Kot vidimo, letoSnja šola časovno skoraj popolnoma sovpada in se veže z 9. mednaronim vakuumskim kongresom (Madrid 26.9. - I.I0.1983). Pokrovitelja Sole bosta sekcija lUVSTA za tanke plasti ia Madžarski vakuumski komite; program pa bo pripravil mednarodni programski odbor. Namen šole je prikazati sedanje poznavanje mehanizmov, ki določajo neobičajne (defect) strukture tankih plasti in nakazati nove probleme za bodoče raziskave. Poleg predavanj bodo organizirani tudi razgovori o tej tematiki. Uradni jezik bo angleščina. naslednje informacije z okvirnim programom bodo poslane v decembru 82 na naše društvo, kjer je tudi original tega obvestila. Dr. P.B. Barna, vodja organizacijskega komiteja, prisrčno vabi vse, ki se ukvarjajo s tankimi pastmi, da se njihove šole udeleže. Prijave oddajte čimprej dr. Gasperiču na naslov društva - Teslova 5o, Ljubljana, tel. 265-Ö61, kjer so na razpolago tudi dodatne informacije. IX. JUGOSLOVANSKI VAKUUMSKI KONGRES V času zadnjega kongresa, konec 1. 1979, na Bledu, je bilo na seji, takrat Se uradno neregistrirane zveze društev (JÜVAK) sklenjeno, oz. dogovorjeno, da naj bi bili naŠi strokovni kongresi v bodoče vsaka 3 leta in da naj bi naslednjega organiziralo hrvatsko društvo. Toda kljub pripravljenosti hrvaških vakuumistov in kljub temu, da so se posamezniki zelo trudili, je trenutno naše sosednje republiško društvo tako šibko, da se ni uspelo zediniti o sprejetju ponujene akcije. Očitno je, da letos kongresa ne bo, saj je po izkušnjah potrebno, da organizator prične z delom (izbira kraja, rezervacija prostorov, objava za zbiranje referatov, itd.) vsaj lo do 12 mesecev pred prireditvijo. Smo torej že eno leto v zaostanku. Ker bo koncem septembra 1983 v Madridu svetovni vakuumski kongres, in ker bc za naše morebitne udeležence na njem v vseh pogledih koristno, da bi se prej zbrali na domačem kongresu, je slovensko društvo na svoji seji (I.O. 2^1.6.82) sklenilo, da prevzame organizacijo le-tega. Postavljen je bil iniciativni odbor (Gasperič, Kansky, Zalar, Zavašnik, žabkar in Pregelj) določen datum (IL, 12., 15. maj 85) in kraj (hotel Emona v Portorožu) kongresa. Ko je bilo to sporočeno hrvaškim vakuumistom, so le-ti spet napeli sile in izjavili, da bi le še poizkušali akcijo prevzeti oni in da bodo tozadevne odločitve sporočili v začetku septembre 1982. Toda do 25.9.82 niso sporočili ničesar. Z ozirom na vse omenjeno dogajanje je I.O. slovenskega društva na svoji seji 9.9.82 zahteval, da se o tej problematiki čim preje sestane I.O. jugoslovanske zveze vakuumskih društev (JUVAK). VEČERA STROKOVNIH DIAPOZITIVOV Naše društvo prireja v sredo 24.11.82 ob 17^® prikaz strokovnih diapozitivov z naslovom: SORPCIJSKE ČRPALKE in v sredo 12.1.1983 ob l?'^ z naslovom: OSNOVE VAKUUMA. Obe temi in material zanje sta vzeti iz vzgojno izobraževalnega paketa 287 diapozitivov mednarodne vakuumske zveze lUVSTA. Prvi večer (63 dia) bo pripravil Erjavec Bojan, dipl.ing., drugega(i(.o dia) pa mgr. Povh Bojan, dipl.ing.;c iz lEVT. Vabimo vse vakuumiste, da si pridejo ogledat zanimiv program, ki bo sedaj tudi prvič prikazan v Jugoslaviji. Obakrat se bomo dobili v knjižnici lEVT, Teslova 5o, Ljubljana.Pridite SVETOVKI KONGRES 1985 V MADRIDU (prepis iz prvega obvestila - febr. 82) špansko vakuuffl8)co društvo (ASEVA) bo B^pno z mednarodno vakuumsko zvezo (TUVSTA) pripravilo svetovni vakuumski kongree (ki ;]e organiziran vsaka ? leta) in sicer' 26. sept. - 1. okt. 6? v Madridu. RajDen kongresa je zbrati in prikazati vee zadnje dosežke na področju vakuuma in vseh njegovih uporabnih možnosti. Mo5an vpliv tega strokovnega področja na celotno znanost in tehnologijo sploh, je vodilo or- ganizatorje, da razdele kongres v sledeče sekcije; a) V. mednarodna konferenca o površinah trdnih snovi - sekcija o znanosti povržin b) ijc. mednarodni vakuumski kongres - sekcija o vakuumski znanosti in tehnolo-gijah - sekcija o tankih plasteh - sekcija o tehnologiji fuaije - sekcija o materialih za elektroniko Istočasno s kongresom bo velika razstava najmodernejše raziskovalne opreme s področja znanosti o površinah, vakuumskih tehnologij in uporabe vakuuma. Clanasika Društvo prosi vse člane, ki še niso poravnali letne članarine(15o din), in vse tiste, ki se iele včlaniti, da to store čimpreje in sicer pri tov, Moniki Jenko dipl, ing. na ie7t, ali po položnici na društveni žiro računs 5olol-678-52. VAKUÜMIST - Glasilo Društva za vakuumsko tehniko Slovenije, Teslova Jo - 61111 Ljubljana, telefon 265-461. Ureja uredniški odbors Andrej Pregelj, Ludvik Pipan, Monika Jenko, Peter Pavli, Borut Praček, Marjan Stipanov, Jože Gasperič, Milan Tasevski.