Poštnina, plačana v gotovini
Leto LXV., št. 61
Ljubljana, torek 15. marca 1932
Cena Dfc 1,—
SLOfENSK
Iznaja vaak daa»popoldne, izvzemal nedelje m praznike. - Inserati do SO petit tSŽ r^TV £ S1 Dl°H 2'50' ^ 100 d° 300 « a Din 3—, večji Inserati gtit ZS^J^JtZl    r  ,        Sf0?^ <*vek posebej. - »Slovenski Narod«
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inoaemstvo Dm25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
t O U ki L Z M l L :
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — I*eL 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska C. Tel. št. 26.     JESENICE Ob kolodvoru 101. —--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
SREDNJEEVROPSKA CARINSKA
UNIJA PRED URESNIČENJEM?
Senzacijonalne informacije berlinskega lista — Sistem prednostnih carin med podunavskim! državami se lahko uveljavi v 24 urah — Nemčija za čimprejšnje uresničenje Tardieujevega načrta
Berlin, 15. marca. »Borsen Curier« se obširno bavi s Tardieujevim načrtom glede gospodarskega sodelovanja med podunavskimi državami in objavlja v zvezi s tem senzacionalno vest, da je podroben načrt o podunavski carinski liniji že izdelan. Po informacijah lista so se v zadnji dobi vršila med prizadetimi podunavskimi državami na inicijativo Francije intenzivna diplomatska pogajanja, v teku katerih je bil sestavljen točen načrt carinskega sistema, ki obsega prednostne carine za vse glavne vrste blaga, ki prihajajo v poštev za izmenjavo med podonavskimi državami. Ta sistem prednostnih carin je sestavljen tako, da bi se mogel uveljaviti v teku 24 ur po objavi. Podunavske države so že intervenirale   pri velesilah za
čim prejšnje uveljavljenje tega sistema. D očim je Francija brez nadaljne-ga dala svoj pristanek, so v angleških krogih po berlinskih informacijah dokaj rezervirani, ker vidijo v tem ogrožanje svojih lastnih interesov. Kako daleč gre ta načrt, dokazuje list z navedbo, da je bil Tardieujev načrt o gospodarskem sodelovanju podunavskih držav eden glavnih vzrokov, ki so pognali švedskega milijonarja Kreugerja v smrt. List poudarja, da pomeni uresničenje tega načrta popolno gospodarsko preosnovo srednje Evrope, ki lahko v resnici predstavlja pričetek evropske unije, kakor si jo je zamislil nokojni Briand. Nemčija nima vzroka, da bi bila temu načrtu nenaklonjena, ker predstavila izvedbo niene daviw» t*>žni<v da
bi se z odstranitvijo carinskih ovir pospešila medsebojna izmenjava blaga in poživilo gospodarsko življenje. Ni dvoma, da se bodo tej carinski uniji v teku časa, ko se bo pokazalo, ali je ta načrt sposoben za omiljenje vladajoče gospodarske krize, pridružile tudi druge evropske države. Gotovo bo Nemčija med prvimi, ki bo podprla to akcijo in se pridružila velikemu evropskemu gospodarskemu bloku. List zaključuje z ugotovitvijo, da bo le s čim tesnejšim gospodarskim sodelovanjem mogoče uremagati sedanje težkoče v svetovnem gospodarstvu in na novo urediti medsebojno zamenjavo blaga ter spraviti celokupno gospodarsko življenje v nov tir.
Novi japonski načrti
Za Šanghajem pride na vrsto Tientsien — čangkajšek prevzame vrhovno vodstvo Kitajske
Šanghaj, 15. marca. Kakor poročajo iz Tientsina je tamošnji japonski konzul pozval mestne oblasti, naj takoj zatro bojkot japonskega blaga, ker bi bila sicer Japonska prisiljena izvesti stroge represalije. Ta nastop japonskega konzula je izzval med kitajskim prebivalstvom silno razburjenje, ker se boje, da bi Japonska izvedla slične »ukrepe« kakor jih je v Šanghaju.
Tokio, 15. marca. Zunanji minister je poslal v Mandžurijo bivšega japonskega veleposlanika Tokičitanako, da na licu mesta prouči položaj. Zatrjuje se, da Tokičitanaka ne bo vstopil v zvezo z novo mandžursko vlado.
Tokio, 15. marca. 500 razbojnikov je zasedlo in oplenilo mesto Erlutun v notranji Mongoliji.
Sanghaj, 15. marca. Službeno se de-mantirajo vesti, da pripravljajo Kitajci napad na mednarodne koncesije v Šanghaju. Te vesti so razširili Japonci, da bi s tem opravičili svoje eventuelne vojaške operacije na nevtralnem ozemlju mednarodnih koncesij.
Šanghaj, 15. marca. Odkar je v Mndžuriji vzpostavljen novi režim, se je silno razpasio razbojništvo. Razbojniki ropajo in more na vse strani. Tudi kitajska posadka v Mančuli se je pobunila. Japonskega poveljnika so ubili in mesto popolnoma izropali. Do upora je prišlo tudi v mestu Pejho, a tudi iz Mukdena javljajo o uporih. V okolici Mukdena so razbojniki oropali in požgali vse vasi
Nanking, 15. marca. V intervjuju, ki ga je dal dopisniku s.Reuterja«, poudarja Čangkajšek, da se je odločil prevzeti predsedništvo kitajske vlade in kitajske republike, vrhu tega pa bo prevzel odgovornost za vojno proti Japoncem. Demantiral je vesti, da bi bila kitajska vlada odredila kazensko ekspedicijo v Mandžurijo. Kitajska trdno pričakuje, da bo Društvo narodov rešilo mandžurski problem in janonpko-kitaj-ski spor, čim bo prele!o poročilo svoje preiskovalne komisije.
Tujski promet v Ljubljani
Ljubljana, 15. marca. Tuutakoprometnii odsek mestne občine ljubljanske j« uvedel v statistiko za tujski promet nove metode. Statistika za prva letošnja meseca kaže jasno sliko, kako se razvija tujski promet v Ljubljanu Kljub vremenskim nepriitkam je bil dokaj zadovoljiv. V statistično pregled je odsek poleg doslej običajnih rubrik v pogledu dežel in držav uvrstil še rubrike o razdelitvi tujcev po poklicih, starosti in spolu ter po hotelih in prenočiščih.
V januarju tn februarju je prispelo v Ljubljano 6210 tujcev, 5354 mošk*h in 856 žensk, največ iz raznih krajev Jugoslavije, dalje iz bližnjih evropskih držav pa tudi s posameznih kontinentov. V Ljubljana so se zadrževali najmanj po en dan, mnogi pa tudri do 14 dni in navaja statistika, da je bilo v obeli mesecih 14353 prenoč-nin. Ce računamo, da je vsak tujec plačal povprečno 30 Din za prenočišče, so torej tujci pustili v Ljubljani samo za prenočišča približno pol milijona. Ce računamo, da je vsak tujec porabil za prehrano in druge potrebščine dnevno 100 EHn. so prenočevale! potrošili okoli 1,435.300 Din in > Ljubljana imela od tujcev v dveh mesecih okori 2.000.000 Din.
V Ljubi jamo je januarja prispelo 3384, a februarja 2926 tujcev. Naših državljanov jo bilo 4609, večinoma industrij cev, trgovcev, trgovskih potoikov, obrtnikov in kiženerjev. Zanmvivo je, da je v obeh mesecih prenočevalo po ljubljanskih ho-teJin 280 Ljubljančanov, v prvi vrsrti mladi ljudje in ženske Teh je bilo prav lepo število. Iz Avstrije je prispelo 670 tujcev, pred vsem trgovski potniki, itn dus tri j cd td trgovci Med inozemci je bilo 296 itaJijan-4sflb   državljanov,   od teh 244 iz Julijske
krajine, iz katere je prispelo največ delavcev, posestnikov in obrtnikov, emigranti, ki so iskali pri nas zaposlitve Dalje je prispelo v Ljubljano 21 Američanov, 3 Angleži, 1 Avstralec (industrijec), 2 Belgijca, 3 Bolgari, 206 Čehoslovakov, od teh največ trgovskih potnikov, trgovcev, industrij cev in inženjerjev, 36 Francozov, 6 Grkov, 190 Nemcev, 16 Nordijcev, 61 Madžarov, 28 Poljakov, 13 Rumunov, 17 Rusov, 18 Švicarjev, 4 iz ostalih evropskih držav m 18 iz ostalih izvonevrop&kih držav.
Ljubljana ima na razpolago 17 hotelov in prenočišč. Največ tujcev izkazuje hotel Union (1537), Miklič (1235) in Slon (972) tujcev, pa tudri prenočišča v Kolodvorski ulici so bila dobro obiskana.
Potres v Indiji
Pariz, 15. marca. AA. Havas poroča iz Ambuana v Nizozemski Indiji, da je bil tamkaj hud potres. Več naselbin je porušenih, materijalna škoda je velika.
Francoski proračun
Pariz, 15. marca AA- Francosoki parlament je sprejel proračun za leto 1952-33. Za proračun je glasovalo 3S6 poslancev proti 153. Dohodki so predvideni s 41.184*541.411 frankov, Izdatki p« bodo znašali 41.179,808.080 frankov.
Smrt francoskega učenjaka
Pariz, 14. marca. AA Gospodarski znanstvenik Gide, profesor na CoU*ge de France,
je danes ur-rl v -tarosti 85 let.
Zdravstveno stanje MacđonaMa
London. 14. marca. Ministrski predsednik Macdonald se je v soboto vrnil v London ter se dal natančno pregledati od svojega osebnega zdravnika, ki je izjavil, da je stanje operiranega očesa zadovoljivo, vendar pa je odredil, da se mora Macdonald Se zelo varovati.
Novi predpisi o potniškem prometu na železnicah
Beograd. 14. marca. AA. S 1. anrilom 1932 bodo potniški in brzi vlaki odhajali z vseh poetaj brez predhodnega znaka. Zato se opozarjajo potniki, naj pravočasno vstopajo in izstopajo iz vozov, da zaradi tega ne bi bilo zaknsnjenj. Odslej se bo nadalje strogo pazilo na to, da potniki ne vstopajo pri zadnjih vratih in da ne izstopajo pri prednjih vratih v Smeri vožnje. Potniki se morajo pravočasno informirati pri sprevodniku o postanku svojih vlakov na zadevnih postajah. Brez te informacije potniki ne izstopajo iz voza, ker postane vlak na dotični postaji morda prav kratko. Na podlagi § 126 zakona o železnicah tn javnem prometu je prepovedano skakati na vlak med vožnjo. V primeru nesreče železniška uprava ne odgovarja, razen tega se bo proti takim potnikom ravnalo po strogih zakonskih predpisih. (Iz generalne direkcije državnih železnic.)
Najnovejše
v par besedah
Tokio, 15. marca. AA. Notranji minister Naganaši bo podal ostavko.
Berlin, 15. marca. AA. Volitve v pruski deželni zbor bodo 24. aprila, torej 14 dni po drugi volitvi državnega predsednika. Deželni zbor bo štel to pot 400 do 450 poslancev.
Stockhoim, 15. marca. AA Ravnateljstvo tukajšnje borze je sklenilo, da ostane borza do nadaljnjega zaprta.
Berlin, 15. marca. AA. V športni palača so se pričele včeraj tekme za evropsko prvenstvo v hokeju. Tekem se bo udeležilo 9 narodov in sicer: moštva Nemčije, Anglije, Francije. Litve, Avstrije, Rumunije, Švice, Švedske in Češkoslovaške. Tekme bodo trajale ves teden.
Berlin, 15. marca. AA. Po poročilu iz Rio de Janeira je nemški dirkač Hans Stuck na Mercedesu dosegel z letečim startom povprečno hitrost 206.7 km. Avtomobilski klub Brazilije, je prijavil ta rekord mednarodni avtomobilski zvezi.
Oslo, 15. maTca. AA Klasični smučarski tekmi Norveške v Holmenkollenu je prisostvovalo 35.000 ljudi. Prireditev je počastila tudi kraljevska rodbina. Kraljev pokal si je osvojil Odbjoern Hagen. Najdaljša skok pa je napravil John Suerfrud z 69 m.
Sofija, 15. marca. AA. Danes zapade rok za plačilo raznih bolgarskih dol-gov. V vsej javnosti je veliko zanimanje za to, ali bo Bolgarska svoje zneske plačala in kaj bo storila, ako upniki tega plačila ne odgode. Danes zapade znesek 4 milijonov levov, do konca t e pa mora Bolgarska plačati 40 milijonov.
Razpust občinskega sveta v Sofiji
Sofija, 15, marce. AA Včeraj je bil imenovan odbor, ki bo po r-aespostu občinskega sveta prevzel občinske posle v Sofiji. Predsednik tega odbora je Vojan Nacev tukajšnji odvetnik tn 5Un demokratske stranke. V odboru sta dva zastopnika demokratske stranke, po dva zastopnika liberalne in zemljoradničke stranke in en zastopnik radikalne stranke. Posle občinskega sveta je odbor prevzel danes ob 16. uri
Po volitvah v Nemčiji
Ali so ponovne volitve potrebne? — Hitler napoveduje
Briiningu borbo na nož
Berlin, 15. marca. V tukajšnjih političnih krogih razpravljajo po končanih volitvah o tem, ali so spričo podanega rezultata potrebne ponovne volitve ali ne. Splošno se naglasa, da je izvolitev maršala Hindenburga za predsednika izven vsakega dvoma in da bi pomenile zaradi tega ponovne volitve, kakor jih določa zakon, nepotrebno razmetavanje denarja. Med političnimi strankami vladne koalicije se vrše sedaj razgovori o tem, ali ne bi kazalo predlagati v državnem zboru, da se s posebnim zakonom proglasi Hindenburg na osnovi rezultata nedeljskih volitev za izvoljenega. Nemški nacionalci, ki so prvi sprožili to misel, pa zahtevajo, da se obenem razpusti državni zbor ter razpišejo nove volitve tudi za deželne zbore. To zahtevo pa / vladnih krogih odklanjajo in zaradi tega bržkone tudi ne bo preostajalo drugega, kakor da se izvedejo ponovne volitve, ki bodo v tem primeru 10. aprila. Hindenburg je včeraj po uradni objavi volilnega rezultata sporočil takozvanemu Hindenburgove-mu odboru, ki je postavil njegovo kandidaturo, da bo kandidiral tudi pri drugih volitvah. Narodni socijalisti so namreč razširili vest, da je Hindenburg odklonil ponovno kandidaturo ter da bo pri ponovnih volitvah kandidiral dr. Eckener. To vest so seveda takoj demantirah in objavili Hindenburgovo iz-
javo.
Narodni socialisti in komunisti od-
Odhod Tardieuja v Ženevo
Pariz, 14. marca Ministrski predsednik Tardieu je nocoj odpotoval v Ženevo. Dopoldne se je pod predsedstvom predsednika republike Doumerja vršila seja ministrskega sveta, na kateri je podal Tardieu ekspoze o zunanje-političnem položaju in o diplomatskih razgovorih z angleškim zunanjim ministrom Simonom.
Prepoved študija v inozemstvu v Bolgariji
Sofija, 15. marca. AA. »Dnevnik« poroča, da razmišljajo m pristojnih mestih o tem, da prepovedo bolgarskim dijakom studiranje v inozemstvu. Gre za to, da bi bolgarska narodna banka s tem prihranila devize za te dijake in njihovo bivanje v inozemstvu.
klanjajo vsako misel, da bi se Hindenburg brez ponovnih volitev proglasil za izvoljenega in vztrajajo na tem, da se volitve izvedejo, dasi ni nikakega upanja, da bi se položaj spremenil njim v prilog. Nemški nacdjonalci bodo pri ponovnih volitvah glasovali za Hindenburga, tako da računajo, da bo dobil Hindenburg pri drugih volitvah mnogo nad 20 milijonov glasov.
O notranjepolitičnih posledicah nedeljskih volitev so mnenja dokaj različna. Narodni socialisti se sklicujejo na to, da predstavljajo najmočnejšo stranko v državi ter zahtevajo, da se jim zaradi tega prizna odločilen vpliv v vladi. V ostalih političnih krogih pa so mnenja, da so nedeljske volitve zelo ojačale položaj Briiningove vlade ter da na kako izpremembo sedanjega političnega kurza ni niti misliti. Narodni socialisti napovedujejo zaradi tega Bru-ningu najodloČnejšo borbo na nož vse dotlej, dokler ga ne vržejo,
Berlin, 15. marca. AA. Hugenberg je mnenja, da je Hindenburgova zmaga pri drugih volitvah neizbežna in da zato bi kazalo prihraniti ljudstvu te volitve. Njegova stranka bi bila zadovoljna s tako rešitvijo, vendar pa pod pogojem, da vlada razpusti parlament in razpiše nove volitve za parlament in za deželne zbore na dan 8. maja. Vodilni krogi odklanjajo te predloge in so mnenja, naj se dogodki razvijajo sami od sebe.
Slovenci v Ameriki
V kraju Johnstovvn se je v duševni zmedenosti obesil Franc Bartol. Moža je pred dvema letoma na originalen način osleparila premetena ciganka. Potožil ji je, da boleha na želodcu. Dala mu je poseben pas, češ, naj vpričo nje zašije vanj vse svoje prihranke. Pas naj nosi mesec dni, pa bo okreval. Prebrisana ciganka je seveda pas spretno zamenjala. Ko je pozneje Bartol pogledal vanj, je našel samo sveženj papirja brez vsake vrednosti. Od tega dne je bil mož ves zmeden in nedavno si je končal življenje.
V Bradlevu so 24. februarja pokopah Katarino štua. Pokojna je bila rojena na Butoraji pri Črnomlju, kot dekle se je pisala Žvab. V Ameriki je bivala 41 let, umrla je v visoki starosti 81 let. Za njo žalujejo sin in tri hčerke. — V kraju McKees Rocks je 21. februarja umrl Franc Sandok v starosti 54 let. Pokojni je bil doma iz Kapele pri Brežicah, v Ameriki je bival 20 let. Zapustil je ženo in štiri otroke. — V Clevelandu je po kratki bolezni 22. februarja umrl Josip MarinČiČ, p. d. Pankelnov. Pokojni je bil doma iz §t. Vida pri Zatični. odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Zapustil je ženo in tri hčerke. — Hrasterjevo družino v Clevelandu je zadel težak udarec: umrla ji je hčerka Anka v starosti 20 let. Poleg staršev žalujejo za njo tudi trije bratje. — V Clevelandu je po dolgi bolezni umrla Angela Trinko, rojena Gošnik v starosti 45 let. Pokojna je v Ameriki bivala 22 let doma je bila iz Matuj. fara St. Peter pri Gorici. — 26. februarja je v Clevelandu umrl Josip Ferlan, star 43 let, doma iz Cerknice pri Rakeku na Notranjskem. V Ameriki je bival 24 iet. Zapusti] je ženo. sina in štiri hčerke. — V Clevelandu so umrli še Josip Mehle, p. <L Boštevov, star 70 let. doma iz Luč fara žalna na Dolenjskem, Marija Komin, rojena Sterle stara 41 let doma iz Sodražice pri Ribnici, zapušča moža in hčerko in Kari Otro-ničar, star 54 let znan pod imenom Kra-šovec, doma iz Metulje pri Metlah, v Ameriki je bival 31 let — V Mihvaukee je I
20. februaria umrl Anton Bevflek v
rasti 55 let. Pokojni je bdi doma te Ljub-nega v Savinjski dolini, v Ameriki je bival 27 let Zapustil je ženo, tri sinove |q
hčerko.
Ko se je 25. februarja po pobiranja društvene članarine vračal tajnik društva >Slovenec< v Clevelandu Anton fikulj okrog 20. domov, sta ga pred domačo garažo napadla dva bandita tn mu vzela kovčeg, v katerem je imel razne spise in 98 dolarjev gotovine.
Lov za zlatom
Odprava zlate valut« v Angliji je imela za posledico, da se je zlato v Londonu približno za tretjino podražilo. Ker so ljudje zopet dobili zaupanje v angleški funt in ker je nastala vehika razlika med vrednostjo denarja in zlata, je zavladaj v Londonu splošen lov za zlatom. Delamo 22 ur na dan in 7 dni v tednu, da ustrežemo vsem odjemalcem, pripoveduje v »Dailv Herai-du« lastnik neke veletrgovine z zlatnino. Zdi se, da lov za zlatom še ni dosegel vrhunca in da bo trajal najmanj Še mesec dni.
Posebne policijske patrulje straži jo noc in dan tisoče kilogramov zdata, Id ga dobivajo londonske trgovine z zlatnino. Na hitro roko najeta skladišča so polna Jata, ki ga stražijo detektivi. Ogromna premoženja so fczpremenila v zadnjih da.-h lastnike. Posebno indijski mogotci, ki imajo polne zakladnice zlata in draguljev, so zavohali konjukturo in pošiljajo v London cele tovore zlata. Mnoge indijske države, zlasti pa njihovi vladarji, ki so se bili na borzah za-špekulirali in zadolžili, so si na ta način opomogli. Angleški lordi prodajajo svoje rodbinske dragocenosti. Neki knez je prodal celo svojo krono, ded-ščino svojega slavnega rodu. V zlatem toku, ki teče sedaj iz trgovki z zlatom v delavnice in topilnice »lata, je videl poročevalec »Dailv HeraJda« tudi zlat prstan z napisom »V večni ljubezni 1927«. Večna ljubezen je torej vendarle traiala celih 8 let_
OPERETA ZA VAS JE:
„2 srci — en utrip"
TO MORATE VIDETI I
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize; Amsterdam 2279.63_3290.39,
Berlin 1341-29—1352.09, Bruselj 789.68 do 793.52, CurLh 1094.36—1099.86, Lon-rion 204.35_206.96, Xewy0rk ćek 6622.16 do S6.50.42. Pariz 222.42—223.54, Praga 167.90 do — 168.06. Trst 391.72_294.12.
Inozemske borza.
Curih, 15. marca. Beograd 9.02. Parte 20.32, London 18.70, Newyork 51.6. Bruselj 72.15. Milan 26.70. Madrid 38J5. Amsterdam 208, Borim 122.75 Sofija 3.73, Praga 15.38, V*ršm 57.80, Bafcaraita £C&
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 15. marca 1932
Najnevarnejša kriza
v življenju naroda
Iz predavanja vseučiliškega profesorja dr. Ozvalda pod
okriljem SŠM
Lrubbana, 15. marca.
Snoči smo slišali na univerzi javno predavanje, ki ga lahko z mimo vestjo uvrstimo med najaktualnejša v letošnji sezoni, najpomembnejša po svoji poglobljenosti in izčrpnosti; predaval j<e g. univ. prof. dr. Oz val d pod okrilje in Slovenske Šolska Matice, kar pove dovolj, predmet predavanja je pa bil: kriza rodbine — najnevarnejša kriza v življenju naroda. Preda vatela je obdelal tvarino v izbrušenem lahko umlji-vem slogu. Jedro problema je zadel živo, za vsestransko (in nepristransko) osvetlil z globoko psihološko jasnovidnostjo.
V uvodu je utemeljil aktualnost predavanja, nakar je definiral pojem krize, ki >e zdaj tako popularna.
Beseda kriza je grškega izvora; pomeni odločitev, točneje: odločilni moment (Odteče vanje?).
Vsak organizem se lahko razvvje do višine, na kateri se razvoj ustavi, a kjer ne more ostati; tn je razkrižrtca, razdobje, kjer se mora odločiti rz vzrokov, v bistvu stvari vkorenin jetrih, ali krene nadaljnji razvoj navzgor ali uavzdoL Taksno stanje (kritično) torej samo po sebi ni pravi razlog za obup, ker sta možni obe možnosti.
In zdaj prehaja v krizo tudi rodbinsko življenje. Krajnika neštetih različnih si definicij, kaj je rodbina (zakon), utegneta biti definicija rimskega jurista Modestina, da je zakon vkupnost vsega živlienja, združitev po človeških in božjih postavah, in na dru-jri strani sovjetsko naziranje, da rodbina umira in da je zakonsko življenje samo biološki fakt brez etičnih, verskih ki celo brez pravnih temeljev.
Nedvomno je zakonska zveza bolj ali manj trdno organiziran način spolnega izživljanja, vendar zakonsko življenje ni niti daleč istovetno z zgolj spolnim udejstvovanj em. saj obsega še celo vrsto drugih, zelo važnih funkcij — prehranjevanje rodbine, vzgoja otrok, skupno doživljanje kulture, flsode itd. Toda. lahko se reče, da je zakonska zveza predvsem etična oblika izvrševanja spolnih funkcij.
To da misliti. Bodočnost in zd>rav razvoj naroda ter kulture zavise predvsem od pravilno urejenega spolnega življenja. Od tod izhaja usodno vprašanje: ali hočete živeti — aH ... ?
Gre za velekulturno vprašanje, segajoče do najglobljih korenin človeškega življenja. Res se tudi zapadnoevropska kultura lahko še razvija v etični smeri, poudariti je pa treba, da bi je ne mogla več uspešno dalje razvijati generacija, katere spolno življenje je nezdravo in, ki ji je oslabela rodilna moč. V Franciji celo predlagajo zaradi stalnega nazadovanja rojstev obvezen pouk na visokih šolah o »potrebi otrok«. Na pariških ulicah kriče lepaki: Imejte otroke!
Starejša generacija bi morala s skrbjo motriti soolno življenje mladine ter utripe njene spolnosti negovati in oblikovati naj-vcstueje.
Sedanje demoralizacije giede spolnosti m" zakrivila predvsem vojna, vzroki so gob-Ui, segajo nazaj.
Pod moralo razume dandanes večina moralo, tičočo se spornega življenja. Jasno pa je, da pojem morale ni le v tem. Morala kakšne skupine Ljudi je tisti celostni, nezapisana kodeks, ki se ga drži posameznik te skupine istinktivno pri s-vojem dejanju in nehanjn. Uveljavlja se v obliki žive tradicije, iz katere izhaja, kaj je ob izveste!ih prilakah »samo ob sebi umevno«, kaj ie dobro in kaj ne.
Tako Hudi demoralizacija ni bacil, ki bi razjeda! le spolno živjenie, nego zavzema vse širši obseg v življenju — v politiki, gospodarstvu, sociialnem življenju itd. Ljudje se dandanes Čedalje mani vprašujejo ter uvažujejo, kaj je prav in kaj ne.
Vzrok splošne demoralizacije je v tem, ker se sodobnemu Cfloveteu izmikajo tla pod nogami, izkoreninjen je. Ljudje so postali popolni idividualisti, sleherni se čuti neodvisnega, samosvojega jo raa ni mar nobenih skupnih vezi — etičnih — in drugih. Ne meni se za soiošno vel&avne norme, ne priznava avtoritete, ne običajev. Današnja doba je do skrajnosti individualistična ter je čedalje več ljudi, ki smatrajo pokorščino, spoštovanje staršev, vest, odgovornost, poštenost, zvestobo, obzirnost itd. — za nekaj zastarelega.
Po vojni je spregovorilo več znamenitih javnih delavcev o demoralizaciji Evrope in pravi n. pr. Duhamel, da orete zapadn, civilizaciji temni časi, če bo tudi vnaprej teptala človeka.
Nekateri optimisti pa pravijo, da je treba v Sole uvesti samo moralni pouk in se lahko zanesemo na mladino. Toda kaj pomagajo vse moralne pridige, če se mladina poleg tega dan za dnem zgleduje izven šole, kako se celo v imenu narodne blaginje — krade in goljufa brez kazni m kako nekateri premeteno obidejo kazenski zakonik, menjavajo prepričanja ter obračajo jadra po vetra.
Da se prerođltev ljudi ne da kar tako prisiliti, nam uajlepše dokazuje Amerika s svojo prohibicijo alkohola. Konzura alkoholnih pijač se je podvojil.
Nastane vprašanje glede našega primera: ali res ni izhoda rz duševne stiske, v katero je pahnil sodobnega človeka predvsem obstoječi način gospodarskega življenja? M se sodobna sporna raztorzdanost ne more ukleniti?
Človeštvo je na prevato, v prehodni do-b^ porajajo se nove ottfike življenja, iar ni zgolj optimistična trditev. L. 1925 j*o izšla obširna knjiga »Oas Bhebuoh«, ki jo ie uredil filozof Keyserttn*; v nti razpravlja M vodikuh dimov obeh spoV>v o problemu
zakonskega živbenja in smernicah izhoda iz krize. Morda bi se kdo vprašal, zakaj je bilo treba tega, saj imamo že tisočletne zapovedi: ne prešestuj, ljubi bližnjega, ne želi svojega bližnjega žene itd. Res, modrost teh zapovedi bi odrešj'a človeštvo — če bi se po njih ravnalo. Kar je njega dni živ etični impulz postavil ljudem za duhovni temelj, je danes še komaj odrevenela formula, suha zapoved. Otrok si jih kvečjemu zapomni, ne oplode pa njegove notranjosti. Čudotvorne sile prevzamejo samo onega, ki jih je iskal — iz potrebe. Tako je iskal človek med sredrrjim in novim vekom, ki je odkril zopet antično kulturo s humanizmom. In kakšnega iskanja je nujno treba, da bo zakonska zveza moža in žene res etična oblika za izvrševanje spolnih funkcij in ne le divji poganjek na drevesu moderne racionalizacije.
Življenjska vprašanja so povsem svojevrstna, ne kot n. pr. kakšna zgolj znanstvena vprašanja. Vprašanje zakonskega življenja zahteva po svojem bistvu, da mu sleherni posameznik pogleda v oči, vsak mora sam čim vestneje iskati odgovor nanj. Kdor ne vidi v zakonu nič drugega kot legitimno koncesijo za spolne naslade ali za razmnoževanje ljudi, ta ni doumel problema, ki tiči za to ustanovo.
Kako misliš o ločitvi zakona, o čistosti in razbrzdanosti, prostituciji itd. — o stvareh, ki se živo tičejo tvoje sreče — ni tako vseeno, kot pa. če si n. pr. samo v teoriji socijalist in se v praktičnem življenju ne ravnaš strogo po svojem naziranju; državne zadeve lahko prepustiš voditeljem, zakonske zadeve so pa osebne zadeve žene in moža (W. Lippmanu).
Predavatelj je zavzel stališče preti to-variškemu zakonu. Po Lenzu, profesorja evgenike, smatra tudi on, da je tovariski
zakon prikrojen preveč po psihologiji moža* samca. Smoter moževe spolnosti je spolna združitev, pri ženi se pa spolno življenje tu šele začenja. Normalna ženska najgloblje hrepeni po otroku hi je v tem tudi smisel njene ljubezni, moža ljubi zaradi bodočih otrok. Ce pa ji >e sport ljubši od tega, je podlegla sugestiji časa, v globinah svoje notranjosti ni srečna. In. če si zakonca kupita avto (otrok se pa branita) je to v pogledu individualne sreče naravnost glupost Tako pravi Lenz.
Stremljenje po izboljšanju človeške rase po telesu in duhu, ki se dandanes vedno bolj očituje, ne temelji vedmo na solidno podzidani »plemenski politiki*. Treba bi bilo vzgojiti naravno spolno ljubezen, očuvati jo zablod. Spolna ljubezen ni istovetna s poltenostjo. Ce je naravna, življenjska, veleva možu (in obratno), da daje prednost življenjski sili brhkega dekleta pred slabotnim, medlim; inož in žena si izabirata po zdravem spolnem nagonu čim boljšega življenjskega dnrga. To je izrednega pomena za evgeniko in nobena racijonalrta stremljenja po izboljšanju rase je* ne morejo bolje izboljšati   • »
Tako je torej tudi tu najbolj na mestu kirc: Nazaj k naravi! Poslušaj jo, kjer ti svetuje dobro!
In kakšna je prognoza za spolno moralo v bližnji bodočnosti? Ne smemo obupati, čeprav je silno opešal živi moralni čut — zlasti pri naši inteligenci — odnosno tistih, ki se smatrajo za nekaj »boljšega«; imamo pa Še ljudstvo, tisti silen rezervoar moči na kmetih. Vsa kultura ima sicer aristokratski votek, pravi filozof Berolzheimor, poedinci ubirajo nova pota po raznih po-priščih človeškega udejstvovanja, če so pa ta pota prava, odloči preprosto ljudstvo s svojim zdravim, nezmotljivim instinktom, vredno sprejme, nevredno zavrže.
In upajmo, da je tudi spolno moralni instinkt v našem ljudstvu še zdrav m č:l!
Zborovanje naših rezervnih častnikov
Občni zbor ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in
bojevnikov
Snoči ob 20. se je vršil v društvenem lokalu v »Zvezdi« občni zbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevn.kov, pododbor Ljubljana. Zborovanje je bilo prav dobre obiskano in videti je bilo, da se utegnejo stara nasprotja, ki so nekdaj tako močno organizacijo razdvojila, poleči in ia bo nova organizacija morda le premostila nasprotja med posameznimi strujami.
Občni zbor je otvoril predsedn k župan dr. Dinko Puc, ki je najprej toplo pozdravil navzočega divizijonarja generala Hica, potem pa pozval navzoče, naj zakli-čejo Nj. Vet kralju kot vrhovnemu poveljniku naše junaške vojske trikratni »Zivio!<. čemur so se navzoči navdušeno odzvali-Soglasno je bil sprejet županov predlog, da se kralju pošlje udanostna, ministrskemu predsedniku g. Živkovicu pa pozdravna brzojavka.
V svojem govoru je predsednik povdar-jal, da je sedanji odbor lani v juliju prevzel vodstvo na novo ustanovljenega pododbora pod nu.'u'žjimi pogoji, nastalimi radi notranjih sporov in nesporazuma med obema taboroma. Odbor je bil brez denarja in lokala, kljub temu se je pa z vnemo lotil dela ter skušal predvsem poravnati na-sprotstva med pristaši obeh struj. To se je odboru deloma posrečilo ter je zdaj ustvarjena solidna podlaga za procv.it nove organizacije. Pododbor je dobil tudi svoj lokal, najbol-j razveseljiv je pa gotovo pojav, da pristopajo vsak dan novi člani. Z željo, da bi pododbor združil in zbral pod svojim okriljem vse rezervne častnike, je predsednik zaključil svoj govor.
Obširno tajniško poročilo je podal tajnik g. Pauiin. Iz poročila posnemamo, da se je novi pododbor zavedal, da je prevzel izredno težko nalogo. Njegov cilj ni bil ustvariti novo društvo na popolnoma novem terenu — treba je bilo postaviti stavbo na ruševinah društva, razdejanega po strastnih sporih v bližnji preteklosti, treba je bilo znova zbirati razkropljeno članstvo in ga prepričati, da so cilji celote več vredni kot pa interesi struj in posameznikov. Seveda je odbor naletel na razne težkoče in celo nasprotstva, toda vztrajal je. Nova organizacija ;e delala, agitirala ki skušala vedno znova blažiti nezaceljene rane iz prejšnjih borb na vse strani, brez razlike. Takoj v začetku delovanja je organizacija razposlala 2000 okrožnic in vabil za pristop.
Uspeh je bil sicer zelo skromen, toda organizacija je agitirala še naprej. Danes je v organizaciji včlanjenih 154 članov, ▼ zadnjem času se je pa prijavilo mnogo novih- Letošnji prirastek članstva znaša 50. (Stari pododbor je pa štel nad 11300 članov).
Tajnik je poročal še o internem poštovanju pododbora, povdarjajoč, da je bil pododbor brez vsakih sredstev in da od prejšnjega pododbora ni prevzel drugega nego par štanrpiijk (in vso opremo za pisarno, op. ured-), poslovanje je pa bik) tudi težko,* ker ni imelo društvo svojega lokala. Poteg tega je lani podpredsednik Varga-zon resno obolel m je nastal v vsem poslovanju precejšen zastoj. Organizacija seje obrnila na oblasti za podporo in ii je šlo v tem pogledu na roke zlasti mestno načcl-stvo, ki je po posredovanju g. župana organizaciji lani in letos nakazalo izdatno denarno podporo, za kar gre posebna zahvala g. županu. Organizacija le bila v stikih s centralo v Beogradu, njeni član! so sodelovali na raznih proslavah, ori odkritju spomenika kralju Petru itd., odbor je pa uspešno Interveniral za nekatere člane pri raznih oblasteh, izdal je 80 legitimacij za polovično vožnjo itd. Članom in ajifc ožjim tvor-
cem je na razpolago 15 sob v Rarničkem domu v Beogradu po ceni 40 Dim za prenočevanje za eno osebo, član: pa uživajo tudi 50 odstotni popust pri obisku državnih, termalnih in drugih zdraviliščih. T.tdi lahko postanejo člani oficirske zadruge, ki jim pod gotovimi pogoji nudi tudi kredit do 30.000 Din. Tajnik je poročal še o nekaterih aktualnih zadevah, o ciljih in namenih organizacije in zaključil: Vsak reševat oficir, ki dobro premisli namen in cilj našega udruženja pod našim vzvišenim geslom: *Za kralja i otadžbinu-, bo pristopil ne glede na pomisleke v nase članstvo ju hodil naša pota. Ce smo gojili tovarištvo v Galiciji, na Doberdobu, v Dobrudži in na Vetreuiku v najtežjih časih in z največjimi žrtvami, gojimo ga z malimi žrtvami še naprej!
Za nadzorni odbor je poročal g. Bulajič, ugotovil vzorno in vestno delovanje odbora in predlagal odboru absolutorij, kar je bilo sprejeto z odobravanjem.
Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen nastopni odbor: predsednik župan g. dr. Dinko Puc, podpredsednika Lorger in Pogačnik, tajnika Kramar in Primožič, blagajnika Ahtig in Rybar, gospodar Borčič in odborniki: Pauiin. inž. Kobi, dr. Orel, Biber, inž. Perko. Ture!. Prinčič, Kii-nar in Pučnik, v nadzorstvo pa dr. Avra-mović, Bulajič, dr. Tavčar in inž. Dimnik.
Po slučajnostih se je župan zahvalil di-vizijonarju generalu Hicu za udeležbo, povdarjajoč, da se rezervni častniki zavedajo svojih dolžnosti do kralja in domovine in so vsak "hip pripravljeni braniti njene pravice. Prosil je divizijonarja, naj se zavzame za organizacijo in naj ji bo tudi v bodoče tako naklonjen ter upošteva njeno delo.
G. divizijonar se je zahvalil za pozdrav in je v kratkem govoru povdarjal. da živimo v težkih in resnih časih, ko se dogodki menjavajo s filmsko brzino. Zato mora vsakdo to resno pojmovati in uvaževati. zlasti naj se pa tega zavedajo tudi rezervni častniki- Besede g. divizijonarja so bile sprejete z velikim odobravanjem
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: Jubilej. Red C. Četrtek, 17.: Glembajevi. Red E.
*
Miloše videva drama, iz sedanjega beograjskega življenja se ponovi v naši drami v sredo 16. t. m. v premijerski zasedbi za red C. Režija, je prof. šestova. Izvrstni glavni karakterni vlogi sta v rokah g. Gregorina in Cesarja.
Druga letošnja repriza odlične hrvatske drame Gospoda Glembajevi bo v četrtek, dne 17. t. m. za red E. Tudi letošnjo ponovitev je pripravil režiser dr. Branko Gavella. ki je sedaj gost naše drame.
OPERA
Začetek ob 20. Torek, 15.: Robinzonada. Red E. Sreda, 16.:   Medea,   Maska rdeče smrti,
Dandin v vicah. Red A. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: Seviljski brivec. Red C.
Repriza Offenbachove Robinzonade bo drevi ob 20. v naši operi. Delo je zabavno, metodi josno tn izvrstno instrumen-tirano. Glavne vloge kakor pri premijeri. Režija je Delakova, dirigira kapelnik stri-tof. Predstava je za red EL
Oatereeve trt enedejanke se ponove v sredo 16. t. m. za red A. Dela, napisana popolnoma v smislu moderne muzike, so zanimiva m tudi vredna, da se jih spozna na odra Predstava se vrsi za red A.
Izobrazba našega
obrtnega narašča**
Ljudska univerza za obrtniške vajence in vafenke zopet
otvorjena
Lhibkjaaa, 15. marca.
Lani smo večkrat pisali o preJ.ivanjih. ki jih ie Zveza obrtnih zadrug pod imenom »Ljudska univerza« prirejala za obrtniške vajenke in vajence. Ko je Zveza obrtnih zadrug prišla v druge ro\c in končno v likvidacijo, so i; Imila tudi ta predavanja, ki so izpopolnjeva a :zobrazbo obrtnega naraščaja in s tem polagali trdne temelje našemu bodočemu obrtništvu.
Možje pa. ki so lani z vzglednim idealizmom prrejaJi predavanja, tudi letos niso pozabili tu izobrazbo naraščaja. 2e minuli ponedeljek je namreč Obrtniško društvo pod predsedstvom prvoboritelja za izobrazbo obrtniškega naraščaja g. Josipa Rebeka in enako vnetega načelnika vajeniškega odseka g. Milka Krapeža zopet pričelo z Ljudsko univerzo v Mestnem domu. Blagodejni vpliv predavani je jasen, saj predavanje brez sile po težkem dnevnem delu obiskuje po 150 do 200 vajenk in vajencev, kar pa seveda tudi dokazuje željo mladine po izobrazbi. Pri vsem tem moramo namreč tudi pomisliti, da mnogo teh deklet in fantov stanuje daleč v okolici Ljubljane, pa vendar redno hodijo k predavanjem, čeprav potem morajo že od dela utrujeni hoditi ponoči po slabih cestah domov, namesto da bi se zabavali aii počivali doma pri peči.
V ponedel-jek 7. t. m. je otvoril Ljudsko univerzo načelnik vajeniškega odseka gosp. Milko K r a p e ž s kratkim nagovorom o pomenu Izobrazbe za obrtnika ter začrtal program predavanj v letošnji sezoni, za njim je pa predaval predsednik Obrtniškega društva g. R e b e k, kako vsak narod cenimo po njegovem šolstvu ki vsak poklic po načinu vzgoje naraščaja. Moč in spretnost sta podlaga narodom in poklicem v medsebojni tekmi, zato pa vsak skrbi za izobrazbo podmladka. Tako tudi intistucija vajeništva izhaja že od pamtiveka. Nato je predavatelj opisal zgodovino vajeništva, zlasti pa cehe, ki so imeli že v srednjem veku točne predpise o vajencih ter omilie-njc teb starodavnih rokodelskih dolžnosti z razpustom cehov in uvedbo obrtnega zakona 1. 1S59. Izobrazbi vajencev brez kontrole je sledil gospodarski prepad rokodelstva, k; ga je ustavil šele novi zakon L 1SS3. z določitvami razmerja med mojstrom in vajencem in obiskom šol. Novi zakoni so zahtevali vedno večjo izobrazbo in uvedli izpite, ki bude v vajencu zavest za resnost stanu. Obširno je predavatelj razpravljal o odgovornosti mojstra za sposobnost vajenca, a tudi o slabih lastnostih vajenca in njih vrlinah, zlasti pa o usodnih posledicah slabih izdelkov na konkurenčno zmožnost obrtnikov ob času gospodarske krize. Pozival je vajence k krepitvi volje do dela in do čim popolnejšega izdelka, ker je čim popolnejši izdelek tudi največje zadoščenje delavca in najmočnejša izpodbuda k napredku, naprej stremečemu človeku pa učenja in vaje ni nikdar konca! Delaj — počivaj, vstvarjaj — uživaj! Stopaj navzgor iz meglen'h nižin, išči svitlobo, ker solnca si sin. Brani pravico in varuj pogum, slušaj resnico, spoštuj svoj razum!
Tako vzgaja Obrtniško društvo vajence.
Za g. Rebekom je govoril še g. Zadra-v e c, ki je kot sokolski vaditelj 5 let vodil obrtni naraščaj v Beogradu, o telesni vzgoji in vajenke in vajenci so po predavanju zamišljeni odhajali proti svojim domovom.
Koncert Zikovcev
VCerajsnji koncert nekdanjega Zdko-vega. sedaj Praškega godalnega kvarteta uvrščamo med najlepše in umetniško naj-dovršenejše koncert letošnje, giasbeno izredno bogate sezone. Iz stare prijateljske privrženosti so Zikovci — tako jih mi najraje imenujemo — obiskali po daljšem času zopet LJubljano m svoje dobre znance, pa obiščejo mimogrede tudi naša manjša, zato pa za lepoto, ki jim jo bodo podali, tem bolj hvaležna mestr..
Da je kvartet svetovno občudovana umetniška enota vemo vsi in je nemara popolnoma odveč o tem razpravljati In se in še povzdigovati v nebesa njegovo, z železno voljo in večletnim skupnim umetniškim delom pridobljeno slavo. Poleg FU-barda Zlke, Herberta Bergera in Ladislava Cernyja nanovo sodeluje v kvartetu Sadlo Miloš, ki velja danes v svoji domovini kot eden izmed najboljših čelistov. O tem pa smo se včeraj zamegli tudi mi prepričati. Znana je praska glasbena edicija Karel Sadlo, v kateri je nedavno izšla Harvanekova Humoreska za Čelo in klavir, posvečena Milošu Sadlo. Blodekov Intermezzo in AUegTo vivo, ki je izšel v isti zalogi, kaže Miloša kot izvrstnega prireditelja za čelo in klavir. Z njim si je pridobil kvartet v resnici odličnega somišljenika in sodelavca.
V visoko kultivirani soigri smo slišali včeraj Mozartov godalni kvartet v g-duru, ki je z iskrenim tretjim stavkom in kratkim ter jedrnatim četrtim močno uzgal. Z velikim interesom smo poslušali >r>rugi godalni kvartete, ki ga je napisal Ceh Martinu. Slovansko občutena kompozicija, v prvem stavku polna močnih zaletov, v drugem brezbrezno široka, z blagoglasno temeljno ubranostjo, v tretjem burtasto razigrana, kipeča živih, ognjenih ritmov je spontano privedla občinstvo do en odurnega aplavza po vsakem stavku. Z največjo ljubeznijo, rekel bi v mlad eni Sko zaljubljenostjo pa ie kvartet k sklepu odsvira! Bo rodin ov > Drugi godalni kvartet« v d-duru, kjer je zlasti z drugim živahnim scherzzoetavkom, a ie bolj s san javim, iskrenega melosa prekipevajočim Nottur-
Tudi snoči ob pol 19. se je v dvorani Mestnega doma zbralo blizu 2U0 vajenk m vajencev, ki jim je g. Milko Krape/ predstava g. Leopolda P u b a r j a, po vsej banovini znanega uspešnega predavatelja Hi-gijenskega zavoda. Prijetno. ka:.or bi storije pravil, večkrat pa goreče kukor vzgojitelj naroda in s pesn.Zk.in zanosom govori ta rutuiirani predavate!!, da ga ie v dna duše pretresena mladina poslušala vdano in verno. Na pravem mestu je govoril o alkoholizmu — na zatožni klopi. In mladino ie pozval za sodnike.
V naši banovini sino v enem letu pop: : 27 milijonov liferov vina, lfo miljonov piva in nad 8 milijonov litrov žganja, torej povprečno 50 litrov vsaka oseba brez izjeme dojenčkov, a ni všteto žganje iz špirita in tudi ne vino ki žganje, ki smo ga importi-rali. Četrt miijarde dinarjev zapijemo na leto v naši banovini. Armado 38.000 nezakonskih in 8O00 po alkoholu telesno in duševno degeneriranih imamo v banovinu Zločini strahovito rasto, a na 170 prebivalcev imamo že točilnico opojnic pijač. Kaj bo z našim narodnim premoženjem? Milijarde izmečemo za pijačo in tožimo o gospodarski kr
Alkohol sedi na zatožni klopi in nastopajo tožniki ter govore zagovorniki. Žena pijanca in mati izstradanih otrok, ki tožijo kaj so zakrivili, da so lačni kruha, pa oče nima usmiljenja, da so lačni ljubezni, pa oče nima srca. Množica vzgojitekje. :>i, zdravniki, sodniki in tmdi domovina obtožuje alkohol: Veliki problemi čakajo, velike ideje bi rada uresničila, ljudstvo požlahtnila, stanove zadovoljila, vsem slojem preskrbela varno prihodnjost, a žalostna gledam, kako gine moč naroda, kako se narod zastruplja, kako zapravlja milijarde v ne-rmernosti, lahkomiselnosti, vrtoglavosti
Zagovorniki nastopajo: To je prenapeto, krivično, ni res. Res je alkohol strup, pa je sladek, res je nevaren, pa ie za šibke* in nevaren le v zlorabi- Zagovarjajo ga delavci, češ, dn jih krepi, bolniki, da jih leči, študentje, da je mladost, nesrečniki m obupano, da jih tolaži in vedri.
In tudi izvedenci nastopajo. Veda ga ob-soj i d trdi'tve do trditve m obsoja ga izkušnja.
Alkohol je obsojen, proti alkohol na akcija je potrebna. To priznavajo rudi gostilničarji, ki so jim pijanoi napravili dosti škode na premoženju in ugledu, pač so pa o cilju tn načinu akcije različna mnenja. Zmernost je prava m neprava, kroničen alkoholizem. Zapreke akcije so silne: velikanski obratno kapital, ki z njim alkohol operira, splošna nevednost o bistvu alkohola, milijonsko število alkoholikov in pa pivske šege. Težak je boj, boj za — človeštvo. In v ta veliki boj si t prvi vrsti poklicna ta, predraga nam mladina!
Sledila je dolga vrst« protresujočih slri-optičnih slik: vpliv alkohola na želodec, jetra, ledvice, srce, kid, možgane, nato pa delirium trcfnens in vse tragične posledice alkohola.
Predavatelj je zaslužil iskreno pohvalo g. Rebka, kako globoko so pa n.iogove prepričljive besede segle v mlada srca, je pa pokazala mladina t*irn& z veominutnim odobravanjem. Zadovoljni so bih pa s predavanjem tudi mojstn, ki smo med njimi opazili likvidatorja g. Pricrtoua in več odbornikov Zveze obrtnih zadrug.
nam pokazal višek umetniškega pojmovanja kvartetne igre.
Da s tem m bil koncert se končan, je umljivo, saj se nase občinstvo, ko se enkrat navduši in razgreje, ne da tako hitro odpraviti. Praski kvartet je moral dodati še po en stavek iz Ravela in Debusavja ln nazadnje je moral ponoviti še kos Boro-dina.
2-al. da tako lepi večeri prehitro minejo in da jih je tako, tako malo!
(Bel
Koledar.
Dane*; Torek, 15. marca; katoličani-: Klemen, Veli«lav; pravoslavni: 2. marca. Današnje prireditve.
Kino Matica: Ljubezen Mihajla Petrova.
Prirodoznansrvena sekcija Muzejskega društva: predavanje dr. Srečka Brodarja ob 18. v predavalnici mint raioškcL1u instituta na univerzi.
Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu.
Dežurne lekarne.
Danes: Sušnik, Marijin trg 5 in Kurah. Gosposvetska cesta 10.
OPERETA ZA VAS JE:
„2 srci — en utrip"
TO MORATE VIDETI!
Lasten avto.
— Ali imaš že dolgo svoj avtomobil?
— Ne, šele od svojega zadnjega konkurza.
Iz angleškega lista.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali mnogo rojstev in smrti odložiti na jutri. (Angleži objavljajo tudi rojstva otrok.)
Pri zobozdravniku.
— Kaj, 90 Din za en izdrti zob? Povsod sem plačala samo 30 Din.
— 2e res. toda vi ste tako tulili, da ste mi pregnali iz čakalnice dva pacijenta.
♦SLOVENSKI M A R O D«, dne 15. marca 1932
Stran 8.
Dnevne vesti
— Občni zbor Češkoslovaško-jugosioven-ske Lige. Ceskoslovaško-jugoslovenfikii liga v Pragi je imela v nedeljo občni zbor. Razpravljalo se je med drugim o sprejemu Ju-gosJovenov, ki pr*po na vsesokolski zlet. Za predsednika je bi! ponovno izvoijen bivši minister Hodže, za podpredsednika pa prrraator dr. Baxa in vEeučilrškJ profesor dr. Murko. Za prvega čaatnega Slana lige je bil izvoljen znani češkoslovaška publicist in pisatelj Jan Hudec
— Izplačevanje pogrebnin. Ljubljanska poštna direkcija razglaša: Stranko, ki zahteva  ropiačilo pogrebnine  po aktivnem
uslužbencu, mora predložiti v ta nam<*n prošnjo (nekolkovano), naslovljeno na dravsko direkcijo za pošto in brzojav v Ljubljani. Prošnji je treba priložiti: 1. sodno overjen prepis mrliškega liste in 2. račun (četudi nesaldiran) pogrobnega zavoda ali obrtnika o pogrebnih stroških. — Prošnje za izplačilo pogrebnine po upokojencih pa 6e vlagajo naravnost pri radun&ketn odseku dravske finančne direkoije v Ljubljani, torej brez posredovanj« poštne direkcije.
— Izprememba poštnih okolišev. Selišče Novo Celje v občini Petrovce je izločeno iz okoliša pošte Petrovce in prideljeno okolišu pošte Žalec Selisci Greben m Junce v ctocrni Sv. Gregor sta izločeni iz okoliša poŠte O rt ©nek in spojeni s selskim dostavnim okrajem Velike Ladce.
— Izprememba krajevnega imena »Port-sebacb am See* (Avstrija). Po obvestilu avstrijske postne uprave se je kraju Port-schach am See isprernenilo ime v Pdrtschach am NVorthersee,
— Razpisana služba. Uradno 6c razglaša, da je razpisana služba pogodbenega poštarja pri pošti v Ravni Reki (II.-4). Jamčevina : 1500 Din. Redni letni prejemki: 18 risov S00 Din. izredni prejemiki: za telegraf in telefon 720 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na vardarsko postno direkcijo v Sfcoplju do 20. t m.
OPERETA ZA VAS JE:
„2 srci — en utrip44
TO MORATE VIDETI!'
— Brzojavna izporočila občin o potresu.
Brzojavke, s katerimi obveščajo občine se-iTanoloska zavod v BcogTadu o potresu, ©e sprejemajo v odpravo brez plačila pristojbine. Take brzojavke pa ne smejo imeti več kakor 10 besed m se smejo glasiti sani o na seizmološki zavod v Beogradu.
— Otvoritev zračnega prometa na progi Zagreb—Beograd. Z današnji*n dnem se prične ua progi Zagreb—Beograd redni zračni promet Prvi potniški sroplan krene proti Beogradu jutri ob 7.30 -n se vrne še istega dne ob 5. Vožnja po zraku -.tane iz Zagreba v Beograd ali riazaj 440 Din, državni uradniki imajo pa 40 odstotkov popusta.
— Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejema do 35. t. m. ponudbe glede dobave 30 komar dov 6amokolnic ter slede dobave orodja, — Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice aa TOT v Ljubljani, pogoji pa pri rstem oddelku. — Dne 39. trn, ee bo -vršila pri komandi 4*5. pesadijskegra polka v Mariboru licitacija glede dobave živil: fižol, grah, sočitje, sladkor, čaj, olje, riž, testenine, suho meso, zdrob, krompir, moka, kis itd. ter glede dobave mila; dne 30. tnn. pa pri intendanturi komande dravske d-ivi-zijske oblaeti v Ljubljani. — Oglas j« na vpogled ■v pisarni Zbornice TOT v Ljubljani. — Direkcija državtnega rudnika \fafasi3e sprejema do 32. t. m. pontMrbe glede dobave 500 kg bučnega olja, 500 kg »Ha za pranje, 1300 kg rlža, 400 kg surove kave, 300 kg ječmenove kave, 400 kg cLkorije, 20.000 kg pšenične moke in 1600 kg koruznega zd.ro-ba. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja; do 7. aprila pa glede dobave 1 "kompletne eesaljke. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so ▼ pisarni Zbornice TOI r Ljubljani interesentom na vpogled.
— Zanimiva anketa zagrebške Delavske
zbornice, Zagrebška Delavska zbornica je obrala podatke o zaposlenosti in brezposelnosti v naša državi. Na področju zagrebške Delavske zbornice je 55.141 delavcev in nameščencev, od teh je 33.975 normalno zaposlenih, 5.011 jih dela samo deloma, 16 tisoč lo5 jc pa brezposelnih. Najhujša brezposelnost je med krojači.
— Srečna mati. V vasi Lubačevo blizu Banjaluke je porodila žoDa Dušana Popo--v-iča hčerkico. Po porodu ee pa ni počutila dobro in prepeljali so jo v banjalučko bolnico, kjer je pa porodila še dva otroka. Eno dete je takoj umrlo, dvojčka sta pa ostala živa,
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno vreme, čez dan topleje, noči in jutra pa hladna. Tudi včeraj je bik) po večini krajev nase države lepo. Najvišja temperatura jc znašala v Splitu 11, v Skop-Iju 6, v Mariboru 4.4. v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu 3 stopinje. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769, temperatura je znašala —8.8.
— C. Golar: Dve nevesti — Vesela igra v treh dejanjih. — V Ljubljani 1932. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 94. Cena brol 18 Din. — (Za c«dre rokopis.) Najnovejše odrsko delo Cvetka Golarja, ki jc doseglo najpovoljnejsi uspeh v Narodnem g'.edališču v Ljubljani, jc 6edaj izšlo v tisku. S tem je dana možnost, da 60 udomačita »Dve nevesti* po vseh naših odrih, kjer bosta gledalce prijetno zabavah.
— Pri nas zima, drugod pomlad. Iz Mostarja poročajo, da so imeli tudi tam letos hudo zimo, zdaj je pa nastopilo prijetno pomladno vreme. V mestu in v okolici že cvete sadno drevje in tudi prve cvetlice so že pognale iz zemlje.
— Krvoločen zet. Pred velikim senatom ▼ Bjelovaru 6e je pričele v soboto obravnava proti GjuTu Gomanu, ki se je bil zaradi zavojčka tobaka tako razjezil na svojo
taščo, da jo je s sekiro ubil in že mrtvi polomil roke in noge. Kot glavna priča nastopa proti krvoločuežu njegova žena, ki je izpovedala, da je mož večkrat pretepaj ujcdo mater in kričal, da jo bo tako dolgo pretepal, dokler ne izgine. Razprava je bila preložena.
— Žena naročila umor svojega moža. V
Darovani je bil izvršen te dni grozen zlo-čm. Iz Amerike se je vrnil neki Toša Ga-vrilovič, ki je baje v Ameriki posojal 6vojo ženo drugim proti primerni odškodnini. Doma je ženo in otroke spodil in vzel k 6ebi vdovo Evo Bojčič, na katero je prepisal hišo. Pa tudi z drugo ženo je zelo grdo ravnal. Eva je končno pisala svoji sestri v Sisku, naj ji pošlje koga, ki bi ubil njenega moža. Sestra ji je res poslala Antona Ore-škoviča. ki se je pogodil z Evo za 5.000 Din, in jc Gavriloviča s sekiro u/bil. Orožniki so aretirali njega in bojevito ženo, ki ga je najela, da je umoril njenega moža.
— Svojo prileznico zaklal. Pred sodiščem v Tuzli je bil obsojen na 20 let težke ječe Stanko Radosavljevič. ki je zaklal svojo prileznico Amalijo Jasenički. Amalija je živela z drugim m nekega dne je prišel Stanko z nožem k nji. Priležnik je zbežal, nezvesto ljubico je pa Kudosavljevič -a-klal.
Iz LiuM.ane
— Težke ledene sveče vise od strah in se lesketajo v solncu kakor biserne zavese. Toplo solnce odtaja sneg, ponoči pa pritisne mraz in sveče so vedno daljše, biserne zavese vedno širše in bolj nagubane ter slikovite. Tudi po 3 m so nekatere sveče dolge, debele kot stegno orjaka Sedaj pa računajte, koliko tehta taka slikovita sezonska dekoracija naših hiš, ko zavesa sega po vsej dolžini štrene. Podnevi padajo težki ledeni kosi z visine, da se trgajo električne Žive in ljudje občudujejo pokanje, ko padajo ob tla, le malokateri posestnik se pa spomni, da bi sveče sam odstranil brez nevarnosti pasantov. Na kogar tak kos ledn prileti, je po njem in žalujoči ostali Imajo pravico do odškodnine za pokojnega. Tožba hi se vlekla in advokati bi razpravljali o interes a ntnern primeru, končno bi se pa pogodili in lastnik hiše bi štel tisočake. Kar se torej privatnih hiš tiče, je stvar vsaj deloma v redu, saj je itak preveč ljudi in prerialo denarja, ampak kaj naj dediči store, če koga ubije led 6 strehe finančne direkcije, ki je med najbogatejše dekoriranim: poslopji v Ljubljani...
—lj Organizacijsko gibanje. Pevsko društvo poštnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije v Ljubljana je imelo I. redni letni občni zbor v društvenih prostorih Pred Prulami. Ko je bilo sprejeto in odobreno poročilo o društvenem delovanju, odobren račun preteklega leta. «o zborovalci določili mesečni honorar društvenemu zborovodji. Člansko pristojbino so določili na 5 Din mesečno do vsote 50 Din. V odboru so jzdaj: Predsednik Ivan Arhar, podpredsednik Anton Horjak, tajnik Jožko Bi-zovi-čar. hlagajniear Drago Roter, arhivar Jožko Mehle; odborniki so: Vlado Havliček, Franc Šuštar. Lojze Knavs in Jože Stebljaj; v nadzorstvo sta pa bila izvoljena: Andrej Fori m in Franc PozniČ. Prijateljem lepe slovenske pesmi želimo se mnogo uspehov.
—Ij Trgovina z butarami letos ne more prav aživoti. Ob tromostovju je še vedno več snega kot butar, kar bi pa ne škodovalo toliko tej trgovini, če hi okoličani kijuh temu lahko prenočevali pri svojln butarah. Kdor noče riskirati svojega blaga ter ga ponoči prepustiti na milost in nemilost ljubljanski poštenosti, ga pač mora v«ak večer spraviti na varno, domov ali kamorkoli. Večina prodajalcev pa pušča butare vseeno ponoči na prostem, a prava trgovina se ne more razmahniti.
—IJ Mestni fizik g. dr. Mavrici j Rus bo jutri ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval v okrilju Sadjarskega in vrtnarskega drnštva kot šef našega tržnega nadzorstva o sadju in povrtnini na našem trgu. Predavanje tega odločujočega strokovnjaka bo predvsem zanimivo za vse pridelovalce sadja In zelenjarve, ker bodo čull smernice, katerih vrst ipovrtaiino naj goje in kako naj jo prodajo, razon tega bodo pa izvedeli tudi mnogo novic, kako bo v bodoče naš trg z zelenjavo in sadjem urejen, a oitalo občinstvo se bo preverilo, kako tržno nadzorstvo deluje na to, da dobimo na trg čim največ dobrega in zdravega sadja m vseh vrst povrtnin, ki naj bi jih pridelali domači vrtnarja in sadjarji. Vstonnlne ni.
—lj Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vratio v četrtek, 17. marca ob 18. uri v predavalnici mineraloškega Instituta univerz« Kongresni trg, pritličje levo. Predaval bo g. vladni gradbeni svetnik ing. Joosten. šefinženjer Siemens Bau-Union o »gradbi novega mostu Čez Donavo: Beograd—Pančevo. Predavanje bodo pojasnjevale skioptfčne slike. Vabljeno Članstvo in vsi, ki se zanimajo.
—lj Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani naisnnaja, da je H. interna produkcija gojencev, ki jc bila napovedana za četrtek, dne 17. t m. prelože na torek, 22. t. m. ob istem času, to je ob 6. uri pop. v dvorani Firnarmonidrie družbe,
—lj Dolenjska v filmu. Prosvetno m kulturno društvo »Krka« za Dolenjsko priredi v četrtek ob 8. zvečer v restavraciji Miklič (vhod z Masarvkovc ceste) predavanje profesorja Božidarja Jakca »Dolenjska v 61-mu«. Jakac bo predvajal svoj lastni Film. Vstop prost. Vabljeni ao zlasti delavci.
—I j »Tabore pevski zbor. Dravi oo 8. uri skupna vaja moškega in ženskega zbora v dvorani pri »Lovne Pridite vel in točno.
Novi partner
LILIAN HARVET
v opereti
aWeil
„2 srci — en utrip1
je elegatni kavalir finega nastopa in elegance
Wolf gang Albach Retty
—lj II. interna produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija bo v četrtek, dne 17. marca ob 6. uri pop. v Filharinonični dvorani. Na tej produkciji nastopijo gojenci Fratnik Štefanija in Pl-aneeki Zoran iz šole prof. šesta, Jug Majda iz šole prof. Antona Ravnika, Hribar Lado in čampa Slava Iz šole ravnatelja Hubada, Hrasovec Silva iz šole prof. Janka Ravnika, Pianecki Zoran dz šole prof. Jeraja, Dermelj Albert iz šole prof. šiaisa, Saplja Božena iz šole prof. škerjanca, Krmpotič Ivan iz šole prof. ge. Foeurajj-spergove, Micha Božena iz šole ge. šaialc švajgarjeve in Bajde Oton iz šole prof. Bmerika Berana. Posamezne gojence bodo spremljali na klavirju Krnipotič Ivan, ^1-povšek Marijan, Lubec Roza in Gallatia Reinhold. Začetek točno ob 6. uri, vstop prost Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje na obilen poset.
—I j Fotoklub Ljubljana vabi vse svoje članstvo na redni občni zbor, ki se bo **r-šil v četrtek 17. t- m. ob 20. v Matični sobi gostilne pri »Sokolu-^. Pred škoiljo. Poravnajte do takrat svoje članske obveznosti. Kdor ee nima legitimacije, naj jo pravočasno dvigne.
—lj Težak udarec je zadel rodbino uglednega ljubljanskega zdravnika dr. Jak-še. Umrl ji je 9mesečni sinček Jošt. K večnemu poč;tku ga polože jutri ob 10. dopoldne. Bodi mu lahka zemljicu, težko prizadeti rodbini naše najiskrenejše sožalje!
— Ij Pevski zbor Glasbene Matice. Dre-vi ob 20. url skupna vaja vsega mešanega zbora.
—lj Dr. Ljud. Merčun internist zupet redno ordinira. Aleksandrova cesta 4.
—Ij Ciril Metodove velikonočne razglednice se dobe v trgovinah, trafikah in pisarni, Beethovenova ul. št. 2. Podpirajte te CM družbo in domači obrat 144-n
Iz Celja
—c Prireditev juniorskoga smuškega teka za prvenstvo SPO Celje se je vršila v nedeljo pri Celjski koči pri ugodnih raz-meralL Dan je bil solnčen, prijeten. Sneg, dasi izvrsten v senci, se je po solnčnih legah oprijemal desk. kar je povzročilo, da je od 15 tekmovalcev troje med smukom odstopilo radi nepravilnega mazanja. Izven konkurence je startalo S tekmovalcev, vsi člani Smuškega kluba Četic. Približno 9 kilometrov do!>ga proga, zelo posrečeno izbrana, je tekla od Celjske koče okrog Tov-sta in dalje po greberrih do Tnestnega gozda, s povratkom k Ceiiski koči, kjer je bfl cflj. Za prvenstvo je tekmovalo 7 članov s tem-Ie uspehom: 1. Mejavšek Mirko, 44.8; ?. Inkret Polo, 44.47; 3. Hilinger Hans. 4,\3.3; 4. Kovač Cvetka 492; 5. KragJ Ivan, 4°..*4. V skupni konkurenci so sledeči rezultati: 1. Mejavšek Mirko, SPD Celje, 44.8; 2. Hlač Kari. Srn. k hib Celje, 44.20; 3. Inkret Polo, SPD Cetje, 44.47; 4. Majer Ounther, Sm. khib Celje. 46.46: 5. Goršek Emil, Sm. klub Ce-l.ie. 47.19. Darila so obsegala par smučk, par palic in druge praktične smučarske predmete. Poleg tega so prejeli prvi štirje tudi lepe diplome. Prav tako sta bili prvi dve mesti izven konkurence obdarjeni z drploino. Gledalcev ni bilo mnogo, ustrašili so se menda obilice snega, pač pa je pri?aostvovak> tekmi večje število smučarjev.
—c Praški kvartet »Zika« k one ar tira po treh letih zopet v Celju, v sredo, dne 16. t m. ob pol 9. zvečer v celjskem mestnem gledališču z zanimivim sporedom. Imena tega odličnega svetovnoslavr^ega udruženja nam jamčijo za to, da bo prireditev Izreden glasbeni dogodek za Celje. Na sporedu so kvarteti Jos. Haydna, Verdija in M. Ra-vela. Vstopnice so v predprodaji knjigarne Gorica r & Lesko všek. Vabijeni vsi!
—c Smrtna kosa. V vojašnici Kral:a Aleksandra v Oaberju je v soboto 12. t m. popoldne nenadoma umrl 21 -letni podnared-nik Vladimir Stanič, doma iz Natntnice pri Šabcu. Naj mu bo lahka bratska slovenska zemlja!
—c Splošna delavska zveza je sklicala v Ceiju za preteklo nedeljo širše delavsko zborovanje v Narodni dom. Zborovanje, na katerem bi se naj razpravljalo o redukcijah v tukajšnjih industrijski obratih, pa je bilo v soboto odpovedano.
—c Surovinska zadruga čevljarjev v Celju bo imela v nedeldo, 20. t m., ob S. zjutraj svoj letošnji občni zbor v prostorih Janžekove gostilne Za kresijo.
—c Celjski mestni občinski svet bo imel redno Javno sejo v petek, 18. t. m., v sejni dvorana mestnega načehstva. Na dnevnem redu so dopolnilne volitve v odseke.
—c Pevke in pevci Celjskega pevskega društva se opozarjajo, da je dreva vaja ženskega, v četrtek pa mešanega zbora. — Vsi in točno!
Potovalna pisarna
Važne informacije za one, ki hočejo potovati po sveto
JUGOSLAVIJA
Polovična vožnja na povratku je dovoljena za velesejme: v Leipzigu od 2. do 21. marca v Pragi od 8. do 24. marca, na Dunaju od 9. do 25. marca, v Budimpešti od 13. do 25. marca, v Lyonu od 3. do 24. marca. Za te velesejme dovoljuje popusl tudi Avstrija (25Cb), Nemčija (25',b), češkoslovaška (25c/ć odnosno 33% >, Madžarska (50'ć), Francija (50^) za Lyon.
AVSTRIJA
Sestanek mornarjev iz svetovne vojne na Dunaju bo od 13. do 16. maja. Popust po železnici 25*;č velja za tja od 12. do 15. maja in za nazaj od 15. do 22 maja.
Velesejem v Parizu od 4. do 18. maja. Olajšava velja za tja od 30. aprila do IS. maja, za nazaj od 4. do 22. maja.
Prva Donavska   parobrodna družba na Dunaju dovoljuje 509«- popusta za vožnjo po Dunavu   za velesejme   na Dunaju, v Piagi, v Budimpešti in v Poznanju. ITALIJA
Italijanske železnice dovoljujejo 30 % popusta za velesejme: v Lyonu od 1. do 19. marca, v Bazlu od 25. marca do 10. aprila, v Bruslju od 25. marca do 25. aprila.
AVTOBUSNI PROMET
S 7. marcem je otvor j en avtobusni promet na progi Zagreb—Samobor—Brežice —Novo mesto. Postaja Zagreb, Preradovi-čev trg. Cena vožnje Zagreb—Brežice in nazaj Din 35.—, Zagreb—Novo mesto In nazaj Din 100.—.
ZRAČNI PROMET
Zrakoplov • Graf Zeppelin« bo poletel v Južno Amerike štirikrat v času od 15. marca do 5. maja in šestkrat od avgusta do novembra. Cene so naslednje: Fried-riehshafen—Pernambuco ali nazaj RM 20000.—, Friedrichshafen—Pernambuco in nazaj RM 3600.—. Vožnja traja v Pernambuco tri dni. v Friedrichshafen 3 in pol do 4 dni.
RAZNO.
Zdravilišče Slatina Radenci je uvedlo za 12-đnevno zdravljenje pavšalno ceno od Din 1400.—, in sicer v času od 15. maja do 15. junija in od 1. septembra do konca sezone. V ceni je upoštevano: stanovanje, prehrano, kopeiji, zdravnik, vse takse.
pavšalno zdravljenje v Marjanskih Lažnih.  Mestna zdraviliška  uprava Marijan-
skih I *7.ni je vpeljala tritedensko pavšalno zdravljenje za ceno Kč 2000.— in je izdala za to posebne knjižice. V tej ceni je upoštevano stanovanje prehrana, zdravljenje, kopeli, takse, prevoz s postaje na stanovanje in obratno. Pavšalno zdravljenje se vrši od 25. aprila do 15. junija in od 15. avgusta do 30. septembra.
Bivanj« v Nlcl in na rivijeri šest dni stane Din 1475.—. V ceni je všteto stanovanje, prehrana vstopnine, napitnine, takse, izleti z avtom vodniki, vse po programu, ki se dobi pri >Putniku« v Ljubljani.
Velikonočni izlet s parnikom »Prestolonaslednik Peter« v Času od 26. do 30. marca organizira Jadranska plovidba na Sušaku. Odhod s Sušaka v soboto 26. marca v Split, ob 23., prihod v Split v nedeljo 27. marca ob 10., odhod iz Splita ob 24., prihod v Dubrovnik v ponedeljek ob 8., odhod v torek 29. marca ob 6.. prihod v Kotor ob 9., odhod iz Kotora ob 15.. prihod na Sušak 30. marca ob 13. Cena za osebo Din 1000.—. za otroke od 4.—12. leta Din 700.—. V tej ceni je upoštevana vožnja po morju, prehran? in prenočišče na parniku za dobo vsega potovanja. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 22. marca t. 1.
Italijanska tujskoprornetna pisarna n* Dunaju. Italijanski tujskoprometni urad (Enit) je otvoril pred kratkim na Dunaju svojo informacijsko pisarno nad vse svečano ob navzočnosti zveznega kancelarja dr. Burescha, trgovinskega ministra Hein-la, italijanskega poslanika Auritija, gen. konzula Gavlttija, oeobja italijanskega poslaništva, visokih uradnikov avstrijske vlade in drugih zastopnikov trgovine in časopisja. To je druga informacijska pisarna Eni ta, ki deluje v Evropi. Do sedaj obstoje take pisarne v Pragi in v New Yorku in se pečajo izrecno le s tujsko-pro metni mi informacijami za obisk Italije. Naša država ima take pisarn« (Oficijelni turistički biro kraljevine Jugoslavije) na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti, v Parizu in v Londonu, ki vršijo uspešno propagando za obisk naše domovine.
Potujoče občinstvo opozarjamo, da po odredbi Gener. direkcije državnih železnic v Beogradu sprevodniki in strojevodje od L aprila 1982 dalje ne bodo dajali pri odhodu potniških vlakov nobenih signalov več!
Lilian Harvev ima novega partnerja
Če je bila doslej v filmu napovedana dra-žestna Lilian Harvev. smo takoj vedeli, da bo njen partner Willy Fritsch. Obeh smo bili že tako vajeni, da si enega brez drugega nismo mogli misliti. Sedaj pa prihaja iz Berlina vest, da je dobila Lilian rlarvev novega partnerja. Vse se je radovedno vpraševalo, kdo je ta igralec, kakšen je itd.... Kmalu se je zvedelo, da je to mladi \Voli-gang Aibach Rettv.
Don Pedro
Mladi VVolfgang je izredno simpatičen dečko, ki si bo na mah tudi v Ljubljani pridobil vse simpatije. Po rodu je Dunajcan Ln sin priznane umetnice Albach Rettv, članice dunajskega Burgteatra. Umetniško šolo ie dovršil na Dunaju in kasneje v Berlinu pri Reirihardu. Erich Pomnier, veliki tvorec Ulinih največjih filmov, je prvi spoznal Rettvjev veliki talent in takoj ga je pridobil za Ufo. Postavili eo ga takoj v začetku pred izredno težavno nalogo. Prevzeti je moral glavno vlogo ob rutinirani igralki
Ldlian Harvey v najnovejši opereti Ufe: >D v e srci, en u t r i p<. Da naloga ni bila lahka, bo priznal vsak, ki pozna visoko umetniško sposobnost Lilian Harvev. In vendar se ie mladi Rettv s svojim filmskim debutoin tako imenitno odrezal, da je postal čez noč slaven in priljubljen. Njegova eleganca, lepa zunanjost. fiDe manire, naravne, neprisiljene geste, izvrsten glas in krasna igra so mu pripomogli do velikega uspeha. Albach Retty je kar čez noč postal popularen in slaven. Upajmo, da si tudi pri nridobi »nloSne simpatije čim ga bomo videli in spoznali.
in don Santiago
Pred kazenskim sodiščem v Parizu se bo obravnavala te dni zadeva s tragičnim koncem. V Curihu je študiral pred leti sin dona Santiaga don Pedro. Njegov oče je bil eden najbogatejših mož republike Chile. Donu Pedru je življenje v Švici zelo ugajalo, kajti seznanil se je bil z lepo Matildo in sklenil jo ostati kar pri nji. Don Santiago je bil pa že določil, da bo sin prevzel njegova veleposestva in rudnike. Razmišljal je le, kako bi sina spravil domov, ker je bil zvedel, da se je fant v Švici do ušes zaljubil in da ga prav nič ne mika prevzeti očetova veleposestva. Ker ni šlo drugače, je sinu pisal, da s* lahko s svojo izvoljenko poroci, toda poroka mora biti doma.
Srečna zaljubljenca sta bila s tem zadovoljna in sklenjeno je bilo, da ostane mladi mož nekaj časa v Chile, da se seznani z delom v očetovih rudnikih, mlada žena ga pa počaka v Švici. Načrt se je dobro posrečil. Don Pedro se je seznanil doma z vročekrvno južno lepotico in polagoma je pozabil na svojo Matildo v bladni Švici Prišlo je tako daleč, da se je dal od nje ločiti, oče mu je umrl in zdaj živi don Pedro v Parizu, kjer njegova bivša žena strada in zaman išče dela. Za siroto se je zavzel znameniti pariški odvetnik De Moro GiaferrL ki je vložil tožbo in zahteva za svojo khjentko letne alimente v znesku 200 tisoč frankov.
OPERETA ZA VAS JE:
„2 srci — en utrip"
TO MORATE VIDETI!
Ženski Salomon
Pariški ktsti poročajo o ženskem Sa-Iamonu pred sodiščem, ki je na zelo enostaven način razvozljal zamotano zadevo očetovstva. Dve deklica, Cyril-le in Solange, hčerki gospe Delatreeve in dveh raznih očetov, sta nedolz.ni igralki drame, za katero je predlagala pariSka odvetnica Suzanna Dreyius-Schwabova zelo logično legamo in docela nelogično fizično rešitev. Ce sodišče pristane na njen predlo?, postane bivši mož dotične žene posmrtni oče deklic kljub temu, da nima niti najmanjše fizične odgovornosti za njuno očetovstvo.
Delatreeva je porodila CyrilIo dva meseca po poroki. Presenečeni mož jo je seveda zapustil in mlada mati je dala vpisati hčerko pod svojim dekliškim imenom Renardova s pripombo, da oče ni znan. Predno je pa njen mož umrl, je imela njegova žena ljubavno razmerje z Delatreem. svojim sedanjim možem, in njemu je poklonila hčerko Solange. Ta otrok je Da vpisan pod imenom Delatre s pripombo, da mati ni znana. Ko se je poročila z Delatreem, so io poklicali na magistrat, da bi povedala, kdo je oče niunih hčerk. In rako je odvetnica proučila tozadevne zakone ter našla po svojem prepriča-edini --avflni zhod dati deklicam in.e moža. v? qJ njun če. čeear žena iu je pa rodila, ko je bila z nJim poročena.
Človek je najboli smešen, ko deli nauke, ko je zaljubljen m ko se hvali.
»StOVBNSKI NAR 3Đ<, dne 15. marca 1632
čudodelni zdravni/c
Roman
— Vse to sporočim Njegovi Emi-nenci zelo vestno; kar brez skrbi bodite, gospodična. Saj razumem pomen svojega poslanstva ... Prevzelo me je vsega... Še eno vprašanje, gospodična, kajti Njegova Eminenca bo gotovo hotela vedeti to. Razumem dobro, da ste namenili to visoko čast svoji nečakinji, čudno se mi pa zdi, da se sami ne lotite tega načrta, če ste ga že zasnovali...
— To premoženje ni moje. Sicer sem pa tudi že prestara za take reči. Vso svojo slavo in častihlepnost bom videla v tem, da bom lahko nečakinji pomagala in svetovala... Samo en primer je..
— Kateri, gospodična?
— Če bi nečakinja umrla pred menoj in bi bila jaz tako nesrečna, da bi preživela ttidi svojega brata; če bi pripadlo v tem primeru premoženje meni, bi se lotila te težke naloge sama.
— Imenitno, razumem vas, gospodična. To je vse, kar sem hotel vedeti; zdaj mislim, da bo Njegova Eminenca dovolj poučena.
— Kdaj mislite pisati?
— D revi.
— In se lahko zanesem na vas?
— Imam dober spomin, gospodična, bodite brez skrbi.
Zvonček je klical k večerji. Odšla sta ▼ jedilnico.
Prihod Chebskega je bil zelo neprijeten obema Fontemorsoma, pa tudi Rofossu ni bil zdravnik posebno dobrodošel; bil je skoraj začuden, ko ga je zagledal. Emma je stokala, Athenaida je bila ogorčena. Govorila sta samo Dotti in Chebskv. Dotti je bil zelo vesel, Chebskv mu je odgovarjal, toda nekam prisiljeno, raztreseno.
Abbejeva veselost je razdražila Athe-naido. ki se je pomirila šele ko je odšel abbe v svojo sobo, da napiše dolgo pismo.
Ona je pa odšla v svoj oratorij, da zabeleži svoj pogovor z Dotti jem; te zapiske je hotela poslati kardinalu.
Toda njeno poročilo ni bilo točnejše od Dottijevega. Abbe si je bil vtisnil vsako besedo v spomin in zdaj jih je mirno spravljal na papir.
Ko je bilo poročilo končano, je še pripisal:
»Mislim, da ustrežem Vaši Eminenci, će omenim kratko še svoje osebno mnenje. Gospodična de Rofosse mi ni omenila nečesa, kar je tudi zelo važno. V tej zadevi je neka tajna in po mojem mnenju je vsa rodbina opredena s tajno. Dekličina mati je zblaznela pod težo udarca, ki jo je zadel s sramotnim procesom 1. 1848, pri katerem je bil baronov sin iz prvega zakona zaradi tatvine in poskušenega očetomora obsojen na smrt. Če sem prav razumel, je pripadla dedščina tega sina Emmi. Ta denar pa
diši grofu de Fontemorsu, dekličinemu stricu, voltairovcu in sinu kraljevega morilca. Njegov sin je podprefekt, bona-partist in gal ličan. To sta dva prava in-t rigan ta in pustolovca. Gotovo bi zagnala krik in vik o izvabljeni dedščini in to bi napravilo slab vtis v deželi, kjer pišejo časniki zelo nestrpno in samovoljno o verskih zadevah. Vse to bi bilo zelo nevarno tem bolj, ker je Athe-nais de Rofosse zelo samostojna, nepopustljiva, , kakršnih je zdaj vse polno na svetu, kjer vsak kaže avtoriteto, pa je nihče ne spoštuje. Ta ženska je genijalna, toda narobe revomcijonarka; takih ljudi je malo preveč v Franciji, kjer je stranka reda zelo slaba in nepolitična.
Slednjič si dovoljujem pripomniti, da sem malo opazoval vse, kr se godi tu okrog mene. Emma ne kaže prav nobenega navdušenja za samostansko življenje, temveč nasprotno, omožiti se hoče in zaljubljena je v zelo lepega in pri-kupljivega fanta iz stare normandske plemiške rodbine; fant je zelo dobro vzgojen, nekoliko svobodomiseln sicer, nikakor pa ne pristaš francoske narodne cerkve.
Dovršil je inženjersko šolo in je zelo učen. Tudi jaz mislim, kakor pravi gospodična Athenais de Rofosse, da bi Emma pustila svojo doto in se omožila. Dekle je do ušes zaljubljeno in je dobrega srca. Vaša Eminenca izvoli odločiti, kaj storiti. Pričakujem ljubeznivega odgovora. Mislim, da sem ravnal prav, ko sem si prizadeval preprečiti pohujšanje, ki bi zadelo gospode svobo-domiselce.
Sem itd. Dotti. <
Dotti je preči tal pismo, ga zapečatil, se prekrižal, legel in takoj zaspal; spal je spanje pravičnega do jutra.
Sanjalo se mu je, da je škof v San-Donato na Siciliji in da piše zgodovino Normandijcev pred Cimabuetovo Ma-donno. Madonna je bila presenetljivo podobna Emmi in poštovala je bambina (dete, Jezuščka), ki se je blaženo smehljalo abbejn.
XXIV.
Tudi Chebskv je kmalu odšel v svojo sobo. V peči je plapolal iz kupa drv ogenj in Gauberge je skuhala čaj.
Chebskv je popil čaj, si prižgal cigareto in kadil dve uri, ne da bi mogel spraviti v red svoje misli in živce.
Okrog polnoči je zaslišal na hodniku korake; nekdo je potrkal na vrata. Chebskv je odprl: bila je Emma.
Njen obraz je bil miren, glas se ji ni tresel; o utrujenosti, strahu in napetosti so pričale samo blede ustnice in globoko udrte oči; srce ji je močno utripalo, oči so se ji nekam čudno iskrile.
— Da, jaz sem, doktore, jaz nesrečni ca, ki imam samo enega prijatelja in k njemu prihajam, — je dejala.
— Ali se je vam kaj sanjalo? — je vprašal Chebskv začudeno.
— Vse mi je lanski sneg. Preveč trpim, če me nočete poslušati, če ne morete ničesar storiti zame, če sem se zmotila, je pač najpametneje, da takoj odidem.
— Nikar, — je dejal Chebskv. —
Ostanite.   Prišli ste, neopreznost je že
storjena. Povejte, kaj morem storiti za vas.
Pogledala mu je v očL V njenih očeh je zagledal tako globoko sočutje, da se je pomiril.
— Sami veste, kako sem bila vzgojena, — je začelp. — Teta je hotela napraviti iz mene redovnico. Prisegam vam, gospod, da mi to niti na misel ne pride. Prišli ste, navdali ste me s upanjem, da bo moja uboga mati ozdravela in zdaj mfai-im samo na to, kako bi ji bolje postregla.
Za hip se je zamislila, zardela je in povesila očL
— Prišel je gospod Mavlian; moj oče ga je sprejel z odprtimi rokami, moja mati ga je rada videla, on je vaš prijatelj, zasnubil me je in obljubila sem mu, da se vzameva. Zdaj mi pa pravijo, da bi me rad vzel samo zaradi denarja; vi ga poznate; povejte mi po pravici, ali verjamete to?
— Ne, ne verjamem; nasprotno, prepričan sem, da na denar niti pomislil ni, ko je vas zasnubil. Govoril sem ž njim danes in vprašal sem ga.
— Vi torej veste to?
— Da,
Emma ga je gledala, polna groze m z otroško radovednostjo. Chebskv je nadaljeval:
— Taka misel se mu upira; on ni bogat, saj veste; če se zadovoljite s tem malim, kar ima, bo pridno delal.
— Torej se nisem zmotila, — je za-mrmrala Emma.
In plaho se je nasmehnila. Globoko je vzdih ni la kakor bolnica, ki se ji vrača življenje. Potem je pa postala zopet otožna.
— So pa še druge ovire, — je pripomnila.
— Poznam jih; to je bolezen vaše matere. Tisti, ki so vam to povedali, so storili zločin. Vse, kar so vam rekli, je laž. Bolezen vaše matere je posledica silne bolesti in gorja, ki jo je doletelo šele po vaši smrti; ta blaznost je ozdravljiva. Zagotavljam vas, da je ni v vaši krvi Brez strahu lahko ljubite in sanjate o svojem materinstvu. Strah, ki so ga vzbudili v vas, ne sme zastrupiti vaše sreče...
— A to še ni v*e, — je dejala Emma,
— Pa si vendar niso drznili? — je vzkliknil zdravnik.
— Vse vam povem, — je nadaljevala Emma; — sama ne vem, zakaj vam tako zaupam. Vem, da ste poznali mojega brata; morda so vam znane tudi prigode iz njegovega življenja.
Chebskv je planil po koncu. Stisnil je pesti, kakor da bi hotel pobiti na tla nevidnega sovražnika; oči so se mu srdito zaiskrile in vzkliknil je:
— Kdo je lopov, ki si je drznil tako brezvestno skaliti vašo Čisto dušo in zanesti nemir v vaše nedolžno srce? Kaj imate vi opraviti s strastmi, ki nas pogubi ja jo? Take reči so pod vami, vi jih ne razumete.
— Gorje! je za tarnala Errrma.
— Kdo je storil to?
— To je ...
Banditi so se osvetili Lindberghu
Pred tremi leti so ura hoteli ugrabiti nevesto, pa jih je
speljal na led
Amerika je še vedno razburjena, Lindbergh še sedaj ni našel svojega ugrabljenega sinčka. Razburjenje ameriške javnosti je razumljivo, saj je brez sledu izginilo narodno dete, kakor pravijo Lindberghovemu sinčku. Ameriški listi prinašajo cele strani podrobnosti o iskanju ugrabljenega otroka in ugotavljajo, da ni to prvi primer, da so banditi grozili Lindberghovi rodbini. 2e pred tremi leti so se spravili na Lind-berghovo zaročenko, ki je bila takrat še v dekliškem penzijonatu v mestu Mietone. 26. aprila 1929 je dobila Lind-berghova zaročenka po pošti pismo, glaseče se:
»Prečitajte in molčite! Ne povejte nikomur niti besedice o tem pismu, sicer zapadete smrti. Vaš oče tone v denarju. Takoj mu pišite, naj vam pošlje 50.000 dolarjev. Denar položite najpozneje v 10 dneh na newyorški ulici tako, da se odpeljete tja z avtobusom zvečer ob 7., na začetku ulice izstopite, krenite k šestemu kandelabru o bi oo niče, od njega krenite naravnost proti zidani ograji sosedne hiše in tam vrzite zavitek z bankovci na vrt. Če obvestite koga o tem pismu, izginete brez sledu, kakor vaše tri prijateljice Srni-thova, Čorbe tova in Arnoldova, ki so izginile, čeprav so jih stražile cele stot-nije policistov. Umrle so zato, ker so obvestile svojce in policijo o pismu, ki sem ga bil pisal vsaki posebej.«
Lindberghova nevesta je preči tala pismo in se zamislila. Sedela je v salonu penzijonata in zagledala se je v steno pred seboj, kjer je visela v črnem okviru slika njene nesrečne prijateljice Smithove. Še zdaj nihče ne ve, kaj se je zgodilo z njo. Znano je samo, da je naenkrat izginila in da so našli čez nekaj dni v reki grozno razmesarjeno truplo. Njeni roditelji niso hoteli plačati banditom zahtevane odkupnine. Kdo je dekleta umoril, niso mogli dognati, kakor je ostala tudi tajna, kam sta raginili drugi dve sošolki Lmdber-ghove neveste Corbetova in Arnoldova. Tudi njuni fotografiji sta viseli v črnih okvirjih na steni salona,
Lindberghova nevesta pa ni molčala, Grozilno pismo je pokazala ravnatelju penzijonata, ki je skrivaj poklical k sebi njene roditelje in policijskega ravnatelja, 2 njimi je prišel tudi Lindbergh, Posvetovali so se in zasnovali pameten načrt. Sklenili so pripeljati skrivaj v penzijonat v obleko Iindber-ghove neveste preoblečeno dekle v policijski službi. Dekle naj bi bilo na zunaj do najmanjše podrobnosti podobno Lindberghovi nevesti Odneslo naj bi zahtevano odkupnino na določeni kraj, policija bi bila pa že pripravljena in bi bandite zgrabila.
Ta čas se je preoblekla Lindberghova nevesta v moško obleko. Ponoči je zabrnelo nad penzijonatom letalo, spustilo se je na polje tik penzijonata in izstopil je Lindbergh. K letalu je priletela njegova preoblečena nevesta, ki so jo bili privedli detektivi po tajnem podzemnem hodniku pod parkom. Rov so morali nalašč v ta namen izkopati. Lindbergh je posadil svojo nevesto v aeroplan in kmalu sta bila v zračnih višavah.
Dozdevna Lindberghova nevesta, ki je ostala v penzijonatu, je pa odšla drugi dan na določeni araj. Odpeljala se je z avtobusom, v določeni ulici je izstopila in krenila k ograji, kamor je imela skrita policija namerjene strojne puške. Dekle se je ozrlo na vse strani in ker ni bilo nikogar blizu, je vrglo zavitek, seveda prazen, čez zid na vrt in začelo na vso moč bežati, kakor da se boji banditov. Policija je čakala pri strojnih puškah, kdo pride po zavitek, pa ni bilo nikogar, čeprav je stala na straži noč in dan več tednov. Banditi so bili najbrž zavohali nevarnost in se niso ujeli v nastavljeno past, Landbergn se je s svojo nevesto kmalu poročil in mislil je, da bo imel pred banditi mir. Toda zdaj so se znova oglasili in imeli so večjo srečo. Najbrž so se mu hoteli osvetiti, da jih je takrat tako spretno speljal na led.
OPERETA ZA VAS JE:
„2 srci — en utrip44
TO MORATE VIDETI!
Svoboda arabskih žen
Lani je prepotoval mlada Anglež Bet ram Thomas križem k raže m Afriko m prišel tudi v neznano krajšno, ki je tako vei8ca, kakor Franoija in Nemčija skupaj. Se noben Evropec pred njim ni ba v tej neznani deželi V napetem potopisu, ki je izšle te dni v Londonu pod naslovom »Srečna Arabija«, opisuje Thomas svoje nevarno potovanje. Cftta-telin se odpre tu nov svet.
Mnogo zanimivega pripoveduje Thomas posebno o življenju žensk v tej arabski puščavi Položaj žensk je tu častio poseben. Ni jim treba molzti, nrti kuha&L To delo je prepuščeno moškim, davna naloga žensk je roditi otroke, v prvi vrsti dečke. Ženske rode v puščavi otroke brez tuje pomoči. Se dan pred porodom opravljajo svoja dela. Porodi so kar na prostem ali pa v šotora. Moški iz sorodstva prisostvujejo porodu ter se pomenkujejo o velblodfh, puškah m ženah. O skrbi m negi, ki je je deležna porodnica v Evropi, tu ni niti govora.
Žrebanje drž. razr. loterije
V. razred.
Dne 11. marca 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
dS 1.000 It. t^lO6" 4.445, 5.909, 5.960, 10.867, 13.017. 13.045, 13.052, 13.075, 19.509, 19.520, 19.547, 19.576, 19.594, 22.739, 22.780, 23.467, 23.480, 23.498, 35.505, 37.009, 37.055, 42.523. 51.563, 51.578, 52.268, 54.209, 54.221, 54.281, 54.284, 62.229, 69.467, 73.356, 73.374, 73.375, 73.389, 75.696, 80.244, 81.731, 81.747, 84.460, 86.621, 86.691, 88.245, 93.072, 93.074, 93.088, 98.629, 98.696, 98.698.
Dne 12. marca 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 6.000 št. 88.241. Din 3.000 št, 52.292.
Din 1.000 št, 5.959, 13.057, 13.066, 19.593, 19.596, 22.719, 22.741, 23.407, 23.430, 23.432, 23.450, 2Ž.462, 23.472, 23.499, 35.539, 35.560, 35.578, 37.002, 37.058, 37.091, 42.522, 42.526, 42.562, 52.231, 52.294, 54.218, 54.228, 54.283, 54.298, 58.303, 58.309 58.316, 62.281, 62.291, 65.319, 65.347, 69.483, 73.323, 75.629, 75.630, 75.638, 75.676 81.736, 84.415, 84.433, 84.475, 84.479, 86.627, 86.645, 86.695, 88.282, 88.286, 93.065, 93.079.
Za točnost številk zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo. 2rebanje se bo vršilo vsak dan do 25. marca. Manjše dobitke bomo vedno objavljali naknadno. Onim, ki so bile srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo na željo srečke zamenjali za ne-izžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke, to pa le, dokler bo kaj neizžrebanih srpfk ki iih 1e prav malo. na razpolago.
Zadružna hranilnica r. z. z o. zM Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Zahvala
Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, soproga, očeta, deda, brata, tasta, svaka, strica, gospoda
Rudolfa Lnkeža
z n*»™* sočustvovali in nas tolažili ob naj bridke j ših urah, in vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala!
Ravno tako najtoplejša hvala predsedniku viš. dež. sodišča g. dr. Antonu Rogini, g. dr. Fr. Misu, preč. duhovščini, vsem bratom in sestram »Sokola IVc, članom Ciril Metodove družbe, Šentjakobskemu naprednemu društvu, rodbinama gg. dr. Fetticha in Likozarja, gg. oficirjem in g. Francu Rifeljnu in g. Jak, ^ajtu in njegovi soprogi za njih požrtvovalno pomoč.
Iskrena hvala!
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 21. t m. ob 7. zjutraj V župni cerkvi Sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 14. marca 1932.
GLOBOKO ŽALUJOČI.
NAZNANILO
Naznanjam, da sem OTVORILA
KAVARNO IN GOSTILNO
M BteUveisovi cesti H. IS
(nasproti banski upravi), kjer se bodo točila: dalmatinska vina že    .od Din 8.— dalje
po Din 12.— od Din 12.— dalje
cviček is Gadove peči • fina Štajerska vina •
Za obilen obisk se priporoča
ANITA PODLOG AR
Vsaka
ta odgovor znamko I — Ha
YOUGUBT
bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 3VT
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4
(nasproti opere)
19/T
STANOVANJE
2 sob. kuhinje in prhUklto išče mirna m spariH*-* družina (4 osebe) za mesec maj. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda«, pod >Zanealjiv *n točen plačnike. I177
MIZARJI, POZOR! Vsake vrste sob, trd rezan les, mehak les — borovino, meceeen Itd. <">%mn% stalno ▼ zalogi. Naročila aa naslov: Poštni predal št i, Sv. Peter v Savinjski dolini. 1179
SIROVO MASLO (Bntter) kupujem po Smernih cena*. Poa*4be s raoream la natančno stalno ceno aa na-akrr: Gerlič, Beograd, Oblli-čev veaae št. IS. HM
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON    PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14.
22/T
PARNI KOTEL
ALI LOKOMOBILO
od 10—20 m« kurilne ploskve, v brechVbnem stanju kupi tekstilna tovarna Prah v Kranju
11S0
KOMPLETNO SPALNICO klavir in preprogo 3.70 x 4.50 selo ugodno proda M. Scharridt, Preska, poeta Medvode. U&2
BUKOVO OGLJE •uho, vilano, več vagonov prodam tudi v malih količinah. Naročila na naslov: Poštni predal it 4, Sv. Peter v Savinjski doiml 1181
STROJ
za rezanje vzorcev manufakturnoga blaga kupim. Ponudbe aa naslov. R. Thaler, Skorja
1178
92.000.— Din HIŠA (VILA)
4 sobe s priUkhnaml in kletjo zgradi stavbna družba »Jngo-gradc. — Informacije: Ing. Pust, Stranaka ulica 33. 34/T
MREŽE ZA POSTELJE
izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulee, LJubljana, Gosposvetska e. IS (Kolizej) poleg skladišča >Alko*. 125/L
DIN 125.—
1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T
Tednik »ZABAVNI LIST«
Stražisče pri Kranju. — Vsaka Številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T
Mizarji!
zanesljivo suhe deske dobavlja
FRAN ŠUŠTAR, parna žaga, LJUBLJANA. Pri naročilu nad 2 m8 popusta 10 do 20 %. — Mizarski motorni stroji za obdelavo na razpolago. 30 m' več let starih hrastovih plohov po isti ceni kot mehke deska 1152
POSESTVO
aa katerem se lahko redi 4 glave goveje živine, z vinogradom selo ugodna prodam. — Pojasnila daje PovSe AJoJ* mtX posestnik, Plan m a 14, po* Sta TrSfcsoe pri Mokronogu.
1184
KLAVIRJI
Preden kupite klavir, si oglejts mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — VVARBINEK, Gregorčičeva 6, Rimska cesta 2. 1166
KLAVIRJE, PLANINE svetovnih mamu — Vam nudi najugodneje MUZIKA. Ljubljana. Sv. Petra cesta 40. 18/T
Urejuje Josip Zupančič,     Za »Narodno tiskamo« P>an Jezeršek. — Za upravo fcl tnser«tn1 del Sata: Oton Cnristoi. — Vsi ? LtfunlJanL