Dopisi. —n. V Konjicah dne 13. aprila. (Obletnica kat. pol. druatva). Čeravno nam je bolezen dva Šeatita govornika zadržala, da nista mogla včeraj našega druatva obiskati, ^se vendar včerajšni zbor sme sijajen imeuovati. Ze 29. prosinca t. 1. je bilo dopolnjeno tretje leto, odkar smo v Konjicab kat. pol. društvo vstanovili. Alj v postnem času nismo zamogli obletnice avojega ustanovljenja obbajati, zato smo belo nedeljo k temu odločili. Nad 70 udov se je zbralo od blizo in daleč. Res lepo število, ako pomislimo, da se dostikiat pvi obletnici takšnih diuatev, ki nad tisuč udov štejejo, še toliko diuatvenikov ne snide. Da društvo naae ne peaa, je to živ dokoz, ker se je včerajšni den 12 novih udov oglasilo. Društvo šteje sedaj nad 300 udov. Med temi je več djanskih in več dosluženih županov našega okraja. Pretečeno leto se je druatvo pri svojih zborih veliko z novimi, neposrednimi volitvami pečalo. Namesto petega društvenega zbora se je bil napravil 28. septembra velik shod volilcev, kateri je ae veem dobro v spominu. Konjiški okraj je do lani veljal za nemčurskega, pri volitvab v državni zbor 20. oktobra 1.1. smo mu to marogo zbrisali. Te volitve so jasno pokazale, da se nase društvo doslej ni zastonj trudilo. Le tako naprej ! V poslednjem zborn je bilo društvo blagemu g. Hermanu, našemu slovenskemu poslancu, zaupnico poslalo. Ko društ. zapiaovalec prebere telegram, v katerem g. Herman naa zbor pozdravlja in se mu za častljivo zaupnico zahvaljuje, so vsi zbrani navdušeno zaklicali: Živi naj Herman! Po končanem društvenem poročilu poprime besedo 5. gosp. Jož. Virk, da bi zbranim poka- zal, kako liberalizem po celi Evropi sv. katol. vero spodkopavlje in sv. cerkev v železne okove ,,novoverskih" postav uklepati skuša. Govor je prišel iz srca, inje poslušalcem v srce segel. čestiti govornik na koncu svojega govora priporoča, naj se odpoalje naaemu mil. knezu in škofu v teb vibamih časih posebno pismo udanosti, kakor ga je drustveni odbor nasvetoval. (Bralci najdejo posnetek v predalu: rCerkvene stvari"). Pismo udanosti se prebere. Pri glasovanju je pismo aoglasno sprejeto. Govornik sklene: nHvala Bogu! vsi smo edini! Toraj zakličem iz srca: Živili sv. Oče Pij IX.! in naš mil. knez in škofl Živili! — Živili vsi kat. škofje! Živili!u Pismo udanosti se po odboru podpiše in mil. knezoškofu odpoalje. Društveni denarničar potem poroca, kako varčno da je rarnal z denarjem, katerega so bili druatveniki za društvene potrebe darovali. Temu poroeilu doda kratek poduk: ,,Kajjedenar — in kakoježnjim ravnati"?*) Na to se soglasno sprejme pvošnja do slov. dež. odbora, naj se srenjska postava po Hermanovem nasvetu spremeni. Na dnevnem redu je bila še volitev novega druatvenega odbora in nadomestnikov. Alj zbor je to točko dnevnega reda s tem kratko rešil, da je dosedanji odbor še za novo društveno leto soglasuo potrdil. Prvomestnik ostanejo tudi četrto leto vč. g. Jožef Rozman, nadžupnik, dekan itd. v Konjicah. Bog daj drustvu še veliko tako veselih obletnic doživeti! Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Nadloge od vseh strani.) Dne 8. t. m. o ]/2 5. nri zarano je požar poaestniku v Ilijaševcih T. F. kmetiško poslopje vničil. Goreti je začelo na skednju, k sreči pa vetra ni bilo, sicer bi bilo še več pogorelo. Ker ni pri posestniku tobakarja, utegne budobnež požara kriv biti. Posestnik ni bil zavarovan in nesreča je tem bolj občutljiva, ker sedanje ljudatvo nima pravega krščanskega uamiljenja in se ae mnogi nesrečnežu smeji. Križevčani priali so z okr. gasilnico pešice prekesno, ko je požar razun hišnega poslopja že vse bil pokončal. Ko vpiaaam enega, zakaj da niso konj vpregli, da bi bili prej prišli, se modro odreže, češ, zakaj nam pa niste že včeraj glasii dali, da bo požar pri vas, da bi bili že včeraj z gaailnico sem prišlaif" Ej, si mislim, treba bo zanaprej več ovsa sejati, ki daje več sape pri vožnji. Tudi gojzdnih požarov smo že iiueli v peterih srenjah, ki so veliko škode napravili. — Priteple 80 se k nam tudi osepnice, in kakor da V8ega zlega ae zadosti ni, je letos toliko kobil zvrglo in z žrebeti vred poginulo, da še nijedno spomlad toliko. Vrh vsega tega ae širi nied ljudstvom napuh, požrešnost in pijanost, da človeka srce boli, če pomisli razdor po rodbinab in srenjah, in torej tudi žaloatne nasledke za ljudsko blagostanje. Uzroka drugega tem grdim prikaznim ne znam nego — peaanje žive vere, brez katere ni brzde divjim strastim. Iz Kozjega. (G. Hriber ae je zmajal.) Velika noč je tudi nam nekaj ve8elega prinesla: g. Hriber namrec' ni dobil najviaega potrjenja kot načelnik našega okrajnega zastopa. Pretečeni petek bi že bil moral vpričo okrajnega glavarja ključe in pisma oddati svojemu namestniku; pa okrajni glavar mu je sedaj se zanesel in preložil osodepolno sejo na prihodnji petek dne 17. t. m. Takrat bodo že izvoljeni odborniki politični gosposki obljubili zvestobo, gospod Hriber se bode javno poslovil in novi načelnik izvolil. Ljudje, ki umejo iz obrazov brati, pravijo, da je Hriberjev barometer zelo padel; videti mu je res, da je kaj klavern in pobit. G. okrajni glavar in tudi tukajsni goapodje ved6 tudi, da se bode Hriber v kratkem prestavil. Tedaj srečno pot, in da se nikdar več ne povrne! *) Blagovolite nam ta govor poslati. Vredn.