teto LXX ev, 16 a V Ljubljani, v sredo, 21. januarja I942-XX po«nSa-vona«, ki se je borila na tem bojišču, je bil odlikovan od Kralja in Cesarja in od Hitlerja. Visoko nemško vojaško priznanje Italijanom je zdaj. dva meseca po začetku bitke v Cirenajki, čeprav sta sn morali ti dve postojanki vdati, zelo važno in značilno. V resnici Hitler ni hotel odlikovali samo zaslužnega in junaškega poveljnika, marveč je hotel brez dvoma ponovno dati priznanje vsem italijanskim četam, ki so se v tesnem bratstvu z nemškimi vojaki vrgli v boj in se borijo proti angleškim načrtom izbrisati Italijo in z Italijo tudi Osišče, ker s tem uničujejo angleške upe na gospodstvo v Sredozemlju. Sovražna propaganda je pripravila svoje čil atelje in poslušalce na ugoden potek dogodkov: razbitje osnih oklepnih sil, nato .pa pokositev pehotnih divizij, naj na lahek in hiter način zavojuje vso Libijo. Dogodki so pokazali ravno nasproten razvoi. Začetni sovražni masni napad je veljal, kakor je znano, naši diviziji *Ariete«, ki se je v celi je dežela zahodno od Tajske in severno od Malajskega polotoka, je zelo gorata, in sicer doseže gorovje ponekod višino 4000 metrov. Dežela leži ob Bengalskem zalivu, po deželi pa se raztezajo obsežni pragozdovi. Razlika v klimi med obalo in notranjostjo je zelo velika, zemlja pa je večinoma zelo plodna in so zlasti polja, obdelana z rižem, zelo raz-sežna. Polog Tajske je BirmanLa tista dežela, ki dobavlja svetovnemu trgu največ riža. Glavna prometna žila jo 1600 km dolga reka Iravadi in ol> tej reki živi največ prebivalstva. Domače prebivalstvo je mongolskega plemena, vendar pa se je zlasti v zadnjih desetletjih naselilo zelo mnogo Indijcev in Kitajcev. Glavna trgovska središča so: Mandale, Rahamo in Uangoon. Kulturno je bila dežela vedno pod .vplivom Indije, vendar pa v deželi ni bilo kast. Površina dežele znaša 605.277 kms, število prebivalstva pa 13,212.000. Glavno mesto je Rangoon. Od leta 1054 do I27S je v deželi vladala domača dinastija, ki pa je nato podlegla kitajskemu sunku. Staro glavno mesto Pagan je bilo razdejano. Pod kitajskim nadzorstvom je v deželi vladala dinastija &an do I. 1531, ta dinastija pa je prišla iz vzhodnega Be-naresa. Nove kneževine pa so se ustanovila v Avi, Peguju in Arakanu. Po državljanski vojni in notranjem razpadu je propadla dinastija Šan in močno cesarstvo je ustanovila dinastija Taungu. Lota 1753 jo kneževina Ava postala samostojna. Leta 1824 je v razmere v Birmaniji posegla Anglija, ki jo napovedala vojno in podpisala z Birmnnijo mir lota 1826 v Arakanu in Tenaserinu. L. 1885 so Angleži zajeli zadnjega kralja Thita in Birmanijo jo lord Dutferin leta 1886 priključil angleški Indiji. V avgustu 1931 je v Birmaniji izbruhnil večji upor. Uspešni napadi na Krimu se nadaljujejo Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 20. januarja: Nemško vrhovno povljstvo objavlja, da so na Krimu sovražne sile, ki se voj*kujejo severozahodno oogodba in bo v kratkem prišlo v Ankaro švicarsko gospodarsko zastopstvo, ki so Iki pogajalo s turško vlado. Železniški promet z Kvropo Še ne Im> mogel biti odprt, ker so poplave in sneg ler led porušile železniški most pri Merarhi. Most je bil najprej samo hudo |K>škodovan, nato pa se je zrušil. Ta most so šele pred kratkim zgrudili, sedaj bo pa promet z Kvropo mogel biti obnovljen šele, ko bodo zgrudili nov most. Nemčija Maršal Brauchitsch ie moral biti te dni operiran zaradi motenj srca. Zdravstveno stanje bolnika je zadovoljivo, vendar pa bo maršal Brauchitsch moral oditi na zelo dolg dopust. Hitler je poslal Brauchitschu prisrčne želje za čimprejšnje popolno okrevanje. Nemški finančni minister l>o konec tega tedna prišel v Milan, kjer bo imel predavanje v trgovski zl>ornici. Bolgarija Dva niohamcdanska kmeta sla bila v južni Bolgariji obsojena na smrt, ker sta vohunila v korist neki tuji državi, od katere sta tudi prejemala denar. Kuba Olilaki so se pretrgali nad llavano, prestolnico Kube. Voda je zlasti močno razdejala stari trgovski del mesta. Mnogo hiš je bilo porušenih. Dve osebi sta mrtvi, škoda je pa ogromna. Gospodarstvo Navodila za nakup oblek osebju Za navodili o racionirani prodaji tekstilnih predmetov meseca novembra lanskega leta je bila dana možnost nekaterim ustanovam in podjetjem nakupiti si s potrebnimi boni oblačilne predmete, ki jih potrebujejo za uniforme svojega osebja, na splošno pa je veljalo načelo, da se morajo tudi za nakup teh oblek porabljati oblačilne karte. Toda obstaja mnogo ustanov in zavodov, ki so doslej kupovali svojim uslužbencem službeno obleko. Ti so se sedaj obrnili na ministrstvo za korporacije, ki je izdalo naslednje pojasnilo: za banke, ustanove, zavode, družbe in podobno: če hočejo še nadalje nabavljati skupno blago za oblačilne predmete svojega osebja, lahko od kart svoj in uslužbencev odrežejo primerne odrezke, te odrezke pa potem lahko skupaj pošljejo s seznamom osebja ter z navedbo številke osebne nakaznice vsakega posameznika Pokrajinskemu korporalivnemu svetu, ki jih mora potrditi, potem ko uniči te odrezke, izda pa za to potrebne bone za nakup. Isto velja tudi za druge urade in podjetja, ki hočejo nabaviti svojim uslužbencem oblačilne predmete. Uvoz električnega toka. Izvedba nekaterih velikih elektrarn, ki IkhIo v nekaj letih gotove, bo zelo povečala proizvodnjo električnega toka. l)o tedaj pa je treba ugotoviti smernice glede uvoza električnega toka iz inozemstva, da bi morebiti prišli tudi do zgradbe novih naprav izven italijanskih meja. ACM T poroča v zvezi s tem, da se pripravlja zakonski načrt, ki bo iz-premenil dosedanja določila glede uvoza električnega toka; ta načrt se nanaša nn poeno-tavljenje postopka za uvoz in izvoz električne energije, nadalje odpravlja državno davščino nn uvoz električnega toka iz inozemstva in končno določa, da velja dovoljenje za uvoz električnega toka stalno, ne pu samo za 10 let. kot je veljalo doslej. Ustanovitev nove pozavarovalne družbe v Italiji. Nedavno jc bila ustanovljena v Italiji Zveza za kritje velikih rizikov in pričakovati je v kratkem, da bo izšel zakonski dekret, ki omogoča tudi velikemu državnemu zavodu INA, da se udeleži te zveze, ki ima zn namen kritje velikih ri/ikov. Ta zveza lio neke vrste pozavarovalna družba za vso evropsko celino. Pred vsem l>osta pri tem udeleženi zavarovalstvi Italije in Nemčije. Poštne tarife Italija—Nemčija. Ravnateljstvo pošt v Rimu je odredilo za poštne zveze med kraljevino, kolonijami in posestvi ter Nemčijo in češkomoravskim protektoratom in poljskim generalnim guveriiementom naslednje ta- 12 pfenigov, kar je Nemški optanti iz Ljubljane Ljubljana, 20. januarja. Za preselitev v Nemčijo so zaprosili nn podlagi italijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra 1941-XIX: Hurignj Zorka poroč. Marek, Seebncher Brun-hihJa, Htkrr Jožef, Tnchailn Ferdinand, Viher Marija por. Tscliada ter njuni otroci Klinor llugo in llildegard, Kelte Josip, Marscher Viktorija poroč. Kette ter njuni otroci lionian, Friderik, Teodor in Vera, Mnch Josip, Halbensteiner Lena, Ahlfrld Ger-ta, Kocli Ciril, Jrdretisch Daniela por. Koch ter nju na otroka Uršula in Mihael, Krumbhotz Herman, 1'utick Marija por. Krumbliolz, Lntl Janez, Skasa Suzana por. Ledi ter njuna otroka Dagmar in Janez, ]Volaularhnigg Julij, Czermj August, Giilz Bertram Finz Marija por. Cibtz. OOtz Rudolf, Ilenedik Joža por. Giitz ler njuni otroci Helena, Ana, Franc, Marija, Marta, Štefanija in Rudolf. Eberl Leopoldina. Ooritsclinigg Irmentraud, Andretto Valentin. Ke-drntsch Josip, Huberte Ada por. Brdratsch, Ponor-sehek Antonija por. Bradatsch in Cernr Danilo. Na podlagi določbe S 15. točka 1. za izvedbo omenjenega sporazuma morajo morebitni upniki zgoraj navedenih oseb prijaviti v treh tednih od te nhjave v Službenem lislu svoje terjatve, iz katerega koli naslova Visokemu koniisariatu za Ljubljansko pokrajino Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Stari trg 31-11. Slovaška narodna banka ima v tekočem letu za nalogo, kot je dejal njen guverner dr. Karvas, predvsem ohranili stabilnost slovaške krone, za kar pa je predpogoj močna organizacija cen in mezd. Posebno pozornost mora posvečali kreditnemu trgu, kjer je nastalo povpraševanje. Guverner je zavzel svoje stališče tudi glede velikih klirinških aktivnih saldov, ki jih ima Slovaška. To vprašanje interesira vse slovaško gospodarske kroge. Gre predvsem za likvidacijo salda 2 milijard slovaških kron. ki • je vsebovan v markah. Namen slovaškega gospodarstva je, odpraviti ta saldo s povečanim uvozom iz Nemčije. Računati je, da bo slovaški uvoz v tekočem letu zelo naraste!, tako da so bo ta klirinški saldo zmanjšal. Bolgarski izvoz tobaka je lani znašal 23,622 ton v vrednosti 1.859.3 milij. levov. Inozemske banke v Španiji. Te dni sla sklenili likvidirati svoje posle v Španiji dve angleški banki, med njima ena kanadska. Tako bo ostalo v Španiji sedaj samo še 9 inozemskih bank, in sicer ona italijanska (Banca nazionale di lavoro), nadalje tri nemške, tri angl. in dve francoski. Umetni kavčuk v Ameriki. AS poroča: Glav-kemičnimi in petrolej- skimVirtter' kavčukovimi proizvodi, so s pomočjo j na živila, k, j.r, mora ronuga.sKa « vlaJc sklenile zgradbo novih tvornic za umetni 1 zlasti kava, nz, sladkor in nekatcie vrste rib kavčuk, in sicer z zneskom 400 milij. dolarjev. Proizvodnja umetnega kavčuka v Združenih državah je šele v početkih in znaša v sedanjih napravah komaj 100.000 ton. Če računamo še nove tovarne, bo znašala proizvodnja čez nekaj časa 500.000 ton. , . .. Nova severnoameriška črna lista. Agencija Štefani jioroča, da so ameriška oblastva povečala dosedanjo črno listo tvrdk, s katerimi Američani ne smejo trgovati, in sicer je vnesenih v listo 1800 oseb in tvrdk iz Portugalske in kolonij, Španije in kolonij, Švedske Švice in Turčije. Premija za proizvodnjo nekaterih kovin v Ze-dinjenih državah. Trgovinski minister Zedinjenib držav je po sporočilu Agencije Štefani napovedal uvedbo posebnih premij za povečanje proizvodnja nekaterih kovin, ki naj bi bila večja kot leta 1941. Zato pa ne bodo zvišane sedanje cene. Premija-bo znašala za baker 17 centov, 9.25 centa za svinec in 11 centov za cink. Zmanjšanje proizvodnje bombaža v Egiptu, Da hi se povečala proizvodnja žitaric, je egiptovska vlada prepovedala saditev bombaža v zgornji Ni-lovi dolini. Ta ukrep jo bil diktiran zaradi tega, ker manjka ladij za prevoz, žita v Egipt. Kacioniranje živil na Portugalskem. Doslej je obstajalo racioniranje na Portugalskem samo za bencin, sedaj pa je zaradi razširjenja vojne potrebno. da se razširi krog rae.ioniranja tudi na raz-živila, ki jih mora Portugalska uvažati, to so Iz Srbiie Razdeljevanje drv med siromašne sloje v Beigradu. Za božične praznike je belgrajska občina razdelila v Beigradu med siromake 0000 kub. ni. drv. Kurjavo so dobile predvsem družine vojnih ujetnikov, invalidov in tisto družine, ki sploli^ nimajo nobenih drv in, ki nimajo večjih mesečnih dohodkov od 3.000 dinarjev. Meter drv je občina prodajala po 100 do 330 dinarjev. Srbija ima premalo krompirja. Srbsko kmetijsko ministrstvo je začelo v zadnjem času veliko akcijo za |K>večanje saditve krompirja. Dosedaj so v Srbiji pridelovali krompir samo na površini 20.000 ha. Davek na nczaslnžene kurzne dobičke. Srbska vlada je izdala uredbo o uvedbi davka na neza-služene kurzne dobičke. Čuvanje belgrajskcgn mesta. Poročali smo že, da so v Beigradu proglasili Kalemegdan za nacionalni park. V tosvrho je vlada izdala posebno uredbo o čuvanju belgrajskega mesla. Po tej uredbi se deli mesta okoli Kalemegdana proglašajo za zgodovinski spomenik, sam park na Kalemegdanu pa za nacionalni park. V zgornjem delu mesta nameravajo pozneje jx>staviti mogočen spominski dom. Natečaj za izdelavo idejnih skic za nove srbsko bankovce. Srbska Narodna banka in finančni rife: pisma do 20 gramov Uft minister sta objavila natečaj za izdelavo idejnih do 1000 gramov: od 250 do 501) gr 40 pfenigov. od 500 do 1000 gr 60 pfenigov. navadne dopi nirc 6 |)fenigov t. j. 0.30 lir. s plučunim odgovorom 12 pfenigov ali t liro. Trgovinska pogajanja med Italijo in Turčijo. Vse se razgovori za sklenitev nove trgovinske pogodbe med italijo in Turčijo. Turčija nameniva uvažati iz Italije kemične in zdravilne proizvode, usnjene in krznene predmete ter filme. Italijansko-n-mško industrijsko sodelovanje. V ponedeljek se je začel sestanek med industrijsko konfederacijo iz Rima in nemškim društvom inženirjev za nadomestni material pri gradnji strojev in aparatov. Kmetske hiše zgrajene v Italiji. V petih letih od 1057 do 1941 je bilo v Italiji zgrajenih 18.36*) kmečkih hiš. popravila pa so bila izvršena na 12.437 hišah, tako da je s tem italijanski kmet pridobil 30.306 novih modernih stanovanjskih in gospodarskih zgradb. Nemški finančni minister pride v Milan. DNB jioroča, da nameravo nemški finančni minister v kratkem priti v Rim, kjer bo govoril na sestanku nemško-italijanske trgovinske zbor-nicc. Belgrajska mestna hranilnica izkazuje v zadnjih devetih mesecih zvišanje vlog za 6.7 milijonov din. Od 6. aprila do 17. decembra je dala hranilnica 174 posojil v skupnem znesku 1-0.3 milij. dinarjev. Zidje v romunski industriji. Na osnovi romunskega zakona o razlastitvi židovskega premoženja, je lani prevzela država 414 podjetij z glavnico 882 milij. lejev, med temi je bilo 119 in 265 mlinov. skic novih srbskih bankovcev po 1000, 500. 100, 20 in 10 dinarjev. Prvotni rok je potekel 31. decembra lanskega lota, podaljšani rok pa dne 15» januarja. Srbski oficirji-vo.ini ujetniki za Nedica. Bcl-grajsko časopisje, med njimi »Donau Zeitung«, iz katere povzemamo te podatke, objavlja sporočilo srbsko agencije »Rudnik«, da je za nofo leto nad 6000 srbskih oficirjev iz različnih ujetniških taborišč poslalo generalu Nediču svoje čestitke in resolucije, s katerimi mu izrekajo svojo zvestobo in vdanost. Takso na vžigalnike. Srbska monopolska uprava poziva vse lastnike vžigalnikov, da ie treba čimprej za vsak vžigalnik plačati takso 100 dinarjev. Kdor te takse ne bi do konca tega meseca plačal, mu bo vžigalnik vzet, razen tega bo pa moral plačati |e visoko kazen. Prodaja čevljev Srbiji. Za nakup novih čevljev so tudi v Srbiji izdali nakaznice. Dobi jih pa samo tisti, ki doma res nima nobenih starih čevljev, ki bi jih mogel še uporabljati. Dosedaj so na ta način izdali nakaznic že za nakup 20.000 jiarov čevljev. Ustanavljanje policijskih šol in tečajev po Srbiji. V vsa mesta, ki so določena za sedeže novih okrožij, so že od|)otovali posebni organi notranjega ministrstva ter bodo na kraju samem ustanavljali spopolnitve policijskega kadra potrebne policijske šole in tečaje. Glavna policijska šola, ki je v Beigradu, je že pričela s poukom. Problem prehrane Belgrada. Šef socialnega urada belgrajske občine je oni dan dal časnikarjem podatke o dosedanjem delovanju tega odseka zaradi prehrane belgrajskih siromašnejših slojev, Med drugim je poudarjal, da bo to vpra- šanje kmalu zadovoljivo rešeno, ker so med drugim javne kuhinje že pričele dnevno izdajati po 1500 obrokov, V kratkem se bo to število še zvišalo na 3000. Pozneje pa celo na 6000. Za ljudske kuhinje je občina preskrbela tudi potrebne količine masti in ines.-« Iz Hrvatske Ustanovitev vrhovnega delovnega sodišča v Zagrebu. Hrvatski glasnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Za Dom< poroča, da načrt uredbe o delovnih odnosih v sedanji hrvatski državi predvideva tudi ustanovitev vrhovnega delovnega sodišča. Novo delovno sodišče bo moralo paziti, da se bodo ustaška načela glede nove gospodarske in družbene ureditve z novimi obveznimi skupnimi delovnimi pogodbami tudi v celoti uresničila. Iz hrvatske diplomacije. Prejšnji hrvatski poslanik na Finskem dr. Milorad Stražnicki je imenovan za poslanika 1. razreda v zunanjem ministrstvu v Zagrebu. Za tajnika v zunanjem ministrstvu je imenovan dr. Ivan Rauch. Zunanje ministrstvo v Zagrebu je poslalo tudi pomočnika poslaniku v Berlin. Na to mesto je postavljen s položajem poslanika II. razreda dr. Turam, ki je že odpotoval v Berlin. Skrb za narodno zdravstvo na Hrvatskem. Z zakonsko odredbo z dne 27. decembra lanskega lela je dobil minister za zdravstvo pooblastilo, da laiiko izjemoma od veljavnih predpisov določa višino stroškov za oskrbo in zdravljenje v državnih, mestnih in občinskih bolnišnicah, kakor tudi v privatnih bolnišnicah s pravico javnosti, v bolniških ambulantah in zdraviliščih. Na podlagi tega pooblastila je minister že predpisal naredbo za oskrbo in zdravljenje v vseh navedenih- bolnišnicah. Višina oskrbnine je različna in upošteva davčno obremenitev posameznika. Naredba določa, da siromašnejši sloji in družine z otroki plačajo nižje pristojbine. Sadjarstvo — važna hrvatska gospodarska panoga. Od skupne poljedelske površine sedanjega hrvatskega državnega področja, ki znaša 5 milijonov 678.636 ha. odpade na sadovnjake 93.263 ha (1.6%). Po statističnih podatkih so imeli na Hrvatskem od leta 1937. do 1939. povprečno 24 milijonov 654.491 sadnih dreves. Na južno sadje je odpadlo 2,495.824 stebel, na ostale vrste sadnega drevja pa 22,158.667 stebel. Od posameznih vrst sadja so na prvem mestu zastopane slive, zatem pridejo jablane (9.95%), hruške (6.71%), orehi (4.85%), marelice (0.75%), breskve (1.94%), češnje (3.08%), višnje (1.55%), kostanji 1.75%). Med južnim sadjem so na prvem mestu oljke (1 milijon 887.238 stebel), na zadnjem pa pomaranče. Popisovanje živine na Hrvatskem. Na Hrvatskem so pričeli popisovati vso živino. Dosedanji podatki, s katerimi razpolagajo oblasti, so iz leta 1938. Po tedaj zbranih podatkih je bilo na površini, ki je sedaj priključena hrvatski državi, na 101.390 kv. km pri gostoti prebivalstva 44.73 prebivalcev na kv. km, 623.000 konj, 1,9 milijona glav goveje živine, 25.000 oslov, 7500 mul, 1.3 milijona svinj, 2.4 mil. ovac, 567.000 koz in- 8.5 milijona komadov perutnine. Temelji mednarodnega reda: Varstvo manjšin Iz »Osscrvatore Romano« prinašamo v prevodu članek o izredno važnem vprašanju mednarodnega reda. V svoji božični poslanici iz leta 1939 je sv. oče z.»lo modro podčrtal potrebo, da mora v novem m cd na minem redu poglavje potreb in pravičnih zahtev manjšin biti tista točkn, ki mora nase obrniti pozornost, če se hoče dosegi boljša ureditev Evrope, upoštevati prave potrebe in pravične zahteve narodov in ljudstev, pa prav tako tudi etničnih manjšin. Točka 4. papeževe božične jMisljinice iz leta 1939 jc bila nato še bolj razvita v drugi točki božične poslanice iz leta 1941, ki pravi: »V novem redu, ki bo slonel na moralnih načelih, ni mesta za odkrito zatiranje in zn zahrbtno postopanje s kulturnim in jezikovnim imetjem narodnih manjšin, da bi jih pri tcin ovirali ali pa omejevali njihovo gospodarsko sposobnost, da bi omejevali ali pa odpravljali njihovo naravno plodnost. Kolikor bolj vestno bo pristojna državna oblast spoštovala pravice manjšin, toliko bolj gotovo in uspešno bo mogla od njih zahtevati lojalno izvajanje državljanskih dolžnosti, ki so skupne vsem drugim državljanom.« Nikdo se ne nore izogniti poglavitnemu jiomcnu teli nact varščine, ki1 sta jih ugonobila Friderik II. in Katarina II. Poljakom na ozemlju, ki je bilo priključeno Prusiji ali Rusiji), toda lahko se reče, da je vprašanj? zaščite manjšin postalo izredno živo, ko se jc podčrtal narodnostni značaj moderne države. Pod vplivom narodnostnih načel se je državna zakonodaja poenotila. Država uveljavlja jezikovno edinost, uvaja lastne šole, ukazuje obvezne popije, priznava državno vero. Ta razvoj zedi-njevanja, ki v v .-liki meri veže vezi med oblastjo in državo, cesto Poudarja se, da lahko etnično različne skupino mirno sodelujejo ined spboj in sicer brez mednarodne zaščite. Tak vzgled imamo v Združenih državah, kjer ena etnična skupina, pa če tudi večja, na manjšo ne gleda drugače, kakor s stališča popolne enakosti. Prav značilen se zdi tudi vzglrd švicarske konfederacije, kjer prebivalstva razen narodnosti, raznih jezikov, pravic in vere brez ozira na njihovo številčno stanje sodelujejo na temelju j>opolne pravne enakosti in pri tem na manjšino nikdo zaostruje težave mirnega sodelovanja med državo in manjšin- ne gleda kot na del, ki bi bil pravno drugemu podrejen, skim prebivalstvom, ki živi ob robu narodnostnega življa. j To(ln vse to se ia],k0 razume, če se upošteva zgodovinski Dasi je bilo v 19. stoletju potrjeno načelo o narodnosti, P?" razvoj teh državnih zvez, kjer je razmerje med etničnimi sesta-trjeno je bilo načelo o sanioodločitvi narodov v 2«. stoletju, je vinam{ popolnoma različno, kakor pa razmerje med večino in _ 1 .. ___>,..nn,v.ll.. ! ...\ 7avaruje enakost pravic v neenakosti etničnih el-mentov izvira potreba vpoštevanja nagibov, sporazumov, omejitev in do- -n to ])rez znščite tretjih držav ali skupine držav. Toda manjšin- polnil, vse to pa sestavlja in spremlja ves zgodovinski razvoj ski po|ožaj je pTavil0'jn politično različen od etničnih skupin, ki mednarodnih zvez med modernimi državami. I so povezane v federativno zvezo. Težave so postale zlasti zelo velike z vojno v letih 1914 do 1918 in z mirovnimi pogodbami, ko so ustvarjalci teh mirovnih] Kar se tiče mednarodnih varščin, je treba poudariti, da med pogodb hoteli reorganizirati Evropo na temelju načel o samo- narodno pravo nikdar ni poznalo pozitivnih in splošnih določil o . . .11 .w. I. ! M ni*#,.L„, C m nti„l! /l tli «1 Inillf I L.nlil! i r\ vnillltin vu^clvu mnnlcln li,;n,1,, i-rul II n nr.IVd in tnkn T10'/rpln in odločbi narodov, |ia so morali omejevati in krotiti to vodilno na- varstvu manjšin. Pozitivno mednarodno pravo je tako nezrelo, in čei čelo pri izvajanju, ker bi to privedlo do še večje ustanovitve na drugi strani, načelo o suverenosti, je tako izčrpavajoče, da smo in kdor ni pozabil nedavne zgodovine, lahko razume obsežen po- majhnih držav, ki skoraj ne bi bile sposobne samostojno živeti, še zelo daleč, da bi v pozitivno mednarodno ureditev lahko men tega dvojnega opozorila- t. izključiti jc tr bn sleherno zati- Tako je bilo zlasti v srednji in podonavski Evropi ustanov- uvedli splošno določilo, ki ščiti pravice državljanov proti od-ranje štirih naravnih pravic manjšin in to je pravica za ohranitev ljenih mnogo držav, ki so povrnile priznanje političnih pravic ločbi suverenih držav, ki naj ščiti na mednarodni podlagi ele-kiilturnc"« palrinionija jezikovnega pntriinonija, gospodarske glavnih narodnostnih skupin, istočasno pa so obsegale žrtvovanje mentarno načelo naravnega prava. Mednarodna doktrina je ...... . j-i-m—i.---'-" n^gn prava, da bi pritem pa ne bi e štirih naravnili pravic manjšin in to je pravica za onraiiuev ijtiiin n., ,,„,...,.v ............... t.............. ,.....— .—... ................ .....-.........----- ---- urnega patrinionijn, jezikovnega pntriinonija. gospodarske glavnih narodnostnih skupin, istočasno pa so obsegale žrtvovanje mentarno načelo naravnega prava. Mednarodni obnosti in naravne plodnosti; 2. poudarja sc potreba medse- želja in zahtev manjših narodnostnih skupin, to žrtvovanje pa prišla do tega, da dopušča po določbah pozitivn.-g, ie lojalnosti pri zvezah med državo in etničnimi manjšinami, je nasvetovala primernost naziranja, da naj ne žive manjši orga- država mogla zasužnjiti vse svoje državljane, pri . .. . ... .. ...... .. ;___: 1. • ____ ,_ ■ •_ „,, .1_____1 :---- .11-1 .... ..-M,il,nnln t 1r ..Catholici fideles«. Imajo v Kalabriji svojo škofijo (Lungro). Armenski obred Armenski obred je eden najlepših vzhodnih obredov. Nastal je v 4. stoletju. Ima precej sličnosti z liturgijo sv. Janeza Krizostoma, sedanja oblika pa je iz V. stoletja, ko sta armenski jezik dokončno zgradila sveta učenika Sahag in Mesrob. Armenci so razdeljeni v dva tabora: v katoličane in disiden-te. Katoličanov je nekaj nad 100.000 in so razkrojv 1 jeni v emigraciji po Rumuniji, Siriji. Grški, Poljski. Desidentov pa je nad 3 milijone. Razkoi se ie pričel v V. stoletju zaradi dogmatičnih vprašanj. Katoliški Armenci imajo svoj kolegij v Rimu. Sirski obred Sirska Cerkev je bila ustanovljena od apostolov, pozneje pa je velik del začel z Nestorijevo zmoto. Sirska Cerkev se je v kasnejših stoletjih nekolikokrat združila z Rimom, pa zopet ločila. Obredni jezik je aramejski (lo je sirski). To je tisti jezik, ki ga je govoril tudi naš GosjkkI in apostoli. V tem jeziku je bila opravljena prva 6veta daritev Danes pa evangelij, list in nekaj molitev berejo v arabščini, ki jo ljudstvo razume, starega jezika pa ne več. Sirski katoličani žive raztreseni po Siriji, Iraku, Palestini in Egijjtu. Imajo 6voj patriahart v Antiohiji in 11 škofij. 1. Sirsko-antijohijski obred je v IV. stoletju nastal v Antiohiji. Nekoč je bi! obredni jezik grški, sedaj je pa sirščina. Katoličanov je okrog 80.000, ki so se vsi i/preobrnili iz monolizitizma. Razkol-nikov je tudi približno toliko. 2. Sirsko-kaldejski. Kaldejcem so baje pripadali Modri, ki so prišli Jezusa molit. 1'očetki kaldcjske liturgije se pripisujejo sv. Tomažu in sv. Tadeju, ker se tudi imenuje »liturgija apostolov«. Obredni jezik je kaldejski. Katoličanov je okrog 100.000 in ravno toliko razkolnih nestorijancev. Verniki žive raztreseni jk> Siriji, Perziji, Egiptu, Kurdistanu in v Indiji. 3.Sirsko-marx>nitski. Maroniti so Sirci, ki so pred preganjanjem Prezijcev in muslimanov zbežali na Libanon. Liturgija je sirska, ima le nekatere latinske primesi. Obredni jezik je sirski, a precej preveden v arabščino. Maronitov je tudi precej v Ameriki, ostali so v Siriji in v Lgi]>tu Štejeio okrog pol milijona duš in so vsi katoličani. Njihov patriarh ima naslov »antiohiiskega patriarha«, stoluje pa na Libanonu. Imajo 0 škofij in S50 župnij. 4. Sirsko-malakarski. Njegovi pristaši so Mala-karci v Indiji. Katoličanov je okrog 20.000 (dve škofiji), razkolnih pa blizu j>?1 milijona. 5. Sirsko-inalabarski. Njegovi pristaši se imenujejo tudi -Kristijani sv Tomaža in žive v jugovzhodni Indiji. Obred imajo latinski, obredni jezik pa kaldejski. Štejejo nad 600.000 duš in so vsi katoličani. Aleksandrijski obred Evangelij v sev. Afriko je verjetno ponesel ap. sv. Marko Aleksandrija je imela svoj patriarhat, ki je ščasoma ustanovil tudi svojo liturgijo. Prav za prav so tri aleksandrijske liturgije: Sv. Cirila, ki je najstarejša, a se rabi le enkrat v letu potem je sv. Gregorija in sv. Bazilija. Obe sta bizantinskemu obredu zelo jiodobni. Uporabljata se v Egiptu in v Abesiniji. 1. Aleksandrijsko-koptski obred. (Koptski je le pokvariena bespda za Egijiet). Ufiorablja se v Egiptu od 4. stol. Jezik je grški ali arabski ali koptski — kakor so pač verniki. Leon XIII. je v Aleksan-driji zopet obnovil katoliški koptski patriarhat šc z dvema škofijama. Katoličanov bo kakih 45.000, razkolnih monofizitov pa skoraj 1 milijon. 2. Aleksandrijsko-etiopski. Etiopija (Abesinija) je dobila krščanstvo iz Aleksandrije. Obred je aleksandrijski. obredni jezik pa etiopski. Tudi Etiopija je zašla v V. stoletju v Nestorijevo zmoto. Danes je Abesincev katoličanov kakih 40.000, razkolnih monolizitov pa nad 7 milijonov. V Vatikanski državi je Etiopski kolegij 2a vzgojo du-hovskega naraščaja. » To je kratek pregled vzhodnih obredov, do katerega me je dovedla osemdnevnica v čast Sv. Trem kraljem s svojo pes'ro udeležbo tolikih tia-| rodov, katerih vsak v svojem jeziku pri obredu ' 6pričuje vesoljni značaj katoliške Cerkve. (Konec). Javna borza za delo lansko leto Namestitveni urad se je dobro obnese! Kristusova zgodovina Giovanni Papini ■i. ■ i —* 16. Kaffarnaum (Nadaljevanje). Jezus ie potnik brez počitka, brczdomcc. po-tikavec iz ljubezni, prostovoljen izgnanec v svoji lastni domovini. Sam pravi, da nuna kamna, na katerega bi položil svojo glavo; in res nuna lastne postelje, na kateri b. se vsako noč spoc.l in ne sobe, katero bi mogel imenovali svojo. Njegova prava hiša je cesta, po kateri hodi s svojimi prvimi prijatelji in išče novih prijateljev; njegova postelja e brazda na njivi, klop na ladji, oljkina senca. Včasih prenočuje v hišah onih, ki ga ljubijo, a je bežen gost za kratko bivanje. V prvem času ga srečamo pogosto v Kalarnau-mu. Njegova prva potovanja so se tu pričenjala in tu končavala. Matej ga imenuje »njegovo mesto«. Kafarnaum jc prešel v naše jezike in pomeni zmot-iijo m zmešnjavo Zares sc je preprosto ribiško in kmečko naselje v zadnjem času povečalo in razširilo. Na karavanski cesti ki je vodila od Damaska preko Itureje do morja, jc zraslo polagoma dosti važno trgovsko mesto. Ondi so se nastanili obrtniki, trgovci, posredovalci, kramarji. Kakor muhe na gnile hruške so prispeli dohodarstveniki: cestninarji, cariniki in drugi pri|>oinočki državnega zaklada. Malo kmečko in ribiško tržišče je postalo mešano m sestavljeno mesto, v katerem je bila zastopana vsa družba — tudi vojaki in prostitutke. A Kafarnaum, ki se je ra/tegal ob jezerski gladini in je vel vanj veter z bližnjih liolmov in vodna sapica, ni bil po|>olnoma okainencl kot sirska mesta in Jeruzalem. V njem so še živeli kmetje, ki so delali ves dan na polju in ribiči, ki so hodili vsak dan na ladjice. Dobri, ubogi, preprosti, prisrčni ljudje; ljudje, katerim si mogel govoriti o čem drugem in ne le o blagu in denarju. Med njimi si mogel dihati. V soboto je šel Jezus v zbornico. Vsakdo je imel pravico, da pride in bere in govori o tem. kar se je prebralo. Bila je to preprosta hiša, gola soba, kamor so hodili v družbi prijatelji in bratje, da se razgovarjajo in prosijo Boga. Jezus je vstal — dali so mu zvitek Pisem, pogosteje preroke kakor postavo — >n recitiral z mirnim glasom dve, tri, štiri vrstice. Nato je začel govoriti z neustrašeno in ognjevito zgovornostjo, ki je zbegala farizeje, zadela grešnike, pridobila reveža. očarala žene. Staro besedilo se je nenadoma spremenilo, postalo prozorno, za vse sodobno- zdelo se je, da jc nova resnica, iznajdba, ki so jo oni odkrili, govor, ki so ga prvič čuli; radi starosti zvite in radi ponavljanja suhoparne besede so dobile zopet življenje in barvo: novo sonce je zlatilo drugo za drugo, zlog za zlogom; sveže besede, skovane oni trenutek, ki so sijale v očeh vseh kot nesluteno razodetje. V Kalarnaumu se ni nihče spominjal, da bi bil slišal takega rabija. Ko je ob sobotah govoril Jezus, je bila sinagoga polna, ljudstva se je nagnetlo do ceste. Kdor je mogel, je prišel Ljubljana, 10. januarja. Sredi sedanjih časov, je vloga Javne borze dela in sedaj njej priključenega Namestitvenega urada toliko bolj važna ter zasluži vso pozornost najširše javnosti. Le premalo se šc zavedamo velike važnosti in naloge, ki jo ta socialni! ustanova izvaja. Dne 1. septembra 1.1. ie bil Javni borzi dela priključen'z ukazom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino Namestitveni urad. Ta urad ima nalogo, da vrši posredovanja za delo prav za vse poklice, tako za delavce, za nameščence, sploh za vse ročne in intelektualne poklice. I'o te i Komisarjevi na-redbi ie sedaj obvezno prijavljanje vseh brezposelnih pri tem uradu in prav tako morajo vsi delodajalci prijavljati vsa razpoložljiva mesta. Zasebno posredovanje ali zasebno oddajanje dela in služb je splob prepovedano. V začetku je prevladovalo mišljenje, da spričo znane dosedanje miselnosti našega prebivalstva, pa bodisi to v delodajulskih ali v delo-jcmnlskih vrstah, ta Namestitveni urad sploh ne bo uspel. Zgodilo sc je pa drugače. Namestitveni urad se je prav dobro obnescl in moramo smatrati danes, da je obvezno posredovanje dela v Ljubljanski pokrajini že popolnoma vpeljano, in da se tako delodajalci kakor delojemalci drže predpisov. Delodajalci sploh najemajo moči samo pri Namestitvenem uradu. Javna borza dela je pred naredbo o Namestitvenem uradu imela sorazmerno le malo dela s posredovanjem dela, sedaj ga pa ima polno. Ze sedaj, pa dobrih štirih mesecih, moramo ugotoviti, da ie vsak mesec Namestitveni urad Javne borze dela z uspehom posredoval v povprečno tisoč in več primerih. Največ posredovanj ie Javna borza dela izvedla za delavstvo, zaposleno pri javnih delih, nato pri ženskih in sploh gospodinjskih poslih. Zasebne poslovalnice in posredovalnice so bile že poprej ukinjene, če pa do sedaj šc niso bile, jih je pa naredim o Namestitvenem uradu popolnoma odpravila. Za zasebna posredovanju za delo so sploh določene zelo stroge kazni. Prav tako so določene stroge kazni tudi za tista podjetja, ki bi oddajala brez Namestitvenega urada delo. Veliko socialno delo je Javna borza dela izpolnila tudi z izplačevanjem podpor za primer brezposelnosti. Lani ie na pr. izplačala vse leto okoli 1,800.000 lir brezposelnim. Pravico do brezposelne podpore ima vsak delavec ali delavka, ki sta bila v zadnjih dveh letih vsaj pet mesecev zavarovana. Zanimivo je, da je lani Javna borza dela izplačevala sorazmerno do meseca aprila več podpor kakor poznejše mesece. Prvič so bili to zimski meseci in pa tudi strah pred vojno je znatno oviral zasebno podjetnost. Meseca aprila, ob času mobilizacije, je vsota pod|)or padala na malenkostno količino, nekoliko se je začela dvigati po zasedbi naših krajev po italijanskih četah. Mnogi podjetniki so namreč mislili, da v novih razmerah nc bo mogoče uspevati in so pričeli odpuščati delavstvo. Ko pa so se pričela velika javna dela in ie zopet kazalo, da je možno delo v novih razmerah, je brezposelnost zopet pričela padati. To nihanje stanja podpirancev jc zelo zanimiv barometer o delu v Ljubljanski pokrajini. Vse svoje stroške in vsote, ki gredo zn pod-jrore, krije Borza dela zaenkrat šc iz lastnih sredstev, to je iz prispevkov socialnega zavarovanja in iz anuitet posojil, ki jih je Javna borza dala posameznim občinam. Tudi za bodoče nc kaže tako slabo, kakor bi kdo mislil. Za enkrat Javna borza dela še l ni v položaju, da ne bi mogla izplačevati dolžnih prispevkov in ker ie upati, da tudi brezposelnost ne bo naraščala, če ne bo celo znatno padla, bo mogla Borza dela to svojo nalogo opravljati tudi v bodoče. S posebno uredbo so bile do 15. marca t. 1. podaljšane izredne podpore. Zato ie bil določen poseben kredit enega milijona lir iz rezervnega fonda. V interesu delodnialcev samih je. da se strogo drže naredbe o nameščanju delavstva, ker je le na ta način mogoče pravično zaposliti brezposelne, predvsem pa liste, ki so že dolgo brez posla in morajo preživljati obsežne družine. Vsekakor je pravično, da dobi prej zaslužek družinski oče, ki je dalj časa brezposeln, kakor pa mlajši delavec, ki je komaj nekaj dni brez dela. V leni je smisel naredbe o Namestitvenem uradu, ki je socialno pravičen. Javna borza dela ima tudi točno kontrolo zaposlitve, ker prejema od vseh bolniških blagajn prijave o zaposlitvi. Bolniški blagajni morajo prijaviti vsi delodajalci svoje delavce in tako jih prijavljajo tudi Borzi dela. Borza dela pa o tem poroča Inšpekciji dela, ki more z občutnimi kaznimi preprečiti vse prekrške. Zalo je v interesu delodajalcev in delojemalcev, da se čim bolj oklepajo Javne borze dela in njenega Namestitvenega urada. Zberite knjige »Slovenčeve knjižnice«. - Vsaka knjiga broširana le 5 lir, vezane po 11 lir in 20 lir. KULTURNI OBZORNIK Dve komični skupini Pavjihovci. V četrtek so imeli »Pavlihovci« v frančiškanski dvorani svoj drugi nastop v Ljubljani, tokrat v okviru »Mrakovega gledališča«. To je skupina štirih mladih fantov, ki imajo dovolj izvirnih idej, živahne podjetnosti, mladostne svežine in lepo mero talenta. Zanimivo je, da imajo vprav svojski način prirejanja komičnih večerov. Njihovo predvajanje je svojevrstno. Iz vsake domislice diha svežina, optimizem, mladostna prešernost. Svojim večerom dajo nadvse veder, prisrčen značaj. Niso to šablon-sko odigrani skeči, temveč bolj artistično predvajane točke. Že njihovo obrazno maskiranje je značilno in spominja na klovnske maske. Od gledalcev tirjajo nekaj tiste otroške naivne fantazije, ki mora sodelovati pri njihovemm podajanju. S tem gledalce še bolj pritegnejo in jih nekako vključijo v dogajanje na odru. V originalnosti, a preprostosti idej so često presenetljivi, žal da v izvedbi ideje včasih nekoliko popuste (Popaj). A upoštevati moramo, da so fantje začetniki, brez rutine in da izvedejo bogat spored sami tako rekoč brez pavz. Dejstvo je, da predstavlja tak večer precejšen fizičen in duševen napor, ki ga fantje zmagujejo z nespornim talentom. Pri »Pavlihovcih« veje neposredna življenjska sila, prežeta z optimizmom in zdravim humorjem. Seveda pa ni z njimi združljiv jazz, ta beden, plehek izraz nemoči duševno plitke mladine, ki so ga ti fantje učinkovito nadomestili s harmoniko, piščalko in petjem. V tem je njihova še posebna odlika. Seveda so še posamezniki, ki jih bo treba izpiliti, marsikje kaj skrajšati ali bolje izdelati, omisliti si zabavnejšega in resnejšega konferansieria itd., a vendar, uspeh je nedvomen, le po tej poli naprej! Veseli berači. Žal ne moremo z enakim veseljem zabeležiti premiere »Gledališča mladih« z »Veselimi berači« v soboto, 17. t. m. v frančiškanski dvorani, Odkrito rečeno: precej so razočarali. Zanimivo je, da ravno »Gledališče mladih«(!) ni prineslo nič mladega na oder, niti mladostne vedrine, svežosti in poleta. Vse je preveč plehko^ šablonsko, zaspano zagrabljeno: kako je to daleč od Buriana in duhovitosti, kar gre sicer precej na rovaš razmer. Mestoma je bila situacija naravnost mučna, n. pr. že pri prvi točki (Iščemo igralcev). Koliko govorjenja, hoje sem in tja, preden pride do duhovite poante in še ta je dolgočasno raztegnjena! Sila humorja je v jedrnatosti, v gibčnosti, v hitrem menjavanju situacij. Da bo imel vesel večer uspeh, morajo biti izvajalci telesno in duševno gibčni, mladi, ves spored mora imeti svoj tempo in polet. Na tem večeru je bilo nekaj točk, ki s|)loh niso imele slika s komično skupino, ki nosi ime: Komedija, ali pa humor ni bil humor. Tako na pr. v prizoru v Tivoliju. Kako neokusno je bilo petje s spremljavo jazza! Nisi vedel, ali se iz slovenskih pesmi norčujejo ali mislijo prireditelji resno. Eno in drugo ne spada na smešni spored, tudi ne resno petje slovenskih pesmi, ker ni v slogu prireditve. Bolj kot režijsko in vsebinsko, je bilo zanimivih nekaj prizorov igralsko, kjer so nekateri igralci dali močne karakterne komične podobe. Tako v sliki: Čas je zlato! Svojevrstna zanimivost je bila lutkovna igra 3. dejanje Starega Rimljana, kjertje postava igralca v vlogi pisatelja Mraka bila odlično posneta. Toda človek je čutil, da je kljub parafrazi vendar le bil prizor mišljen kot reklama ra Mrakovo gledališče, kar moti uživanje. Tudi v Diogenu ni prišel do veljave tisti humor, niti satira, kakor ju je zamislil Vlasta Burian, avtor tega skeča Danes, ko imamo v Ljubljani, že komične skupine, ki dajejo svoje predstave na neki višini, moramo odkloniti vse poskuse banaliziranja in po-plitvovanja humorja. Medigre jazza »Veselih beračev«, so bile odločno predolge in prezaspane, da bi mogle navdušiti občinstvo. Tercet še ni zrel za javnost. Sicer pa je vsako druženje šlagerske muzike z narodno pesmijo žaljenje okusa in upam, da se to ne bo več dogajalo. So meje, preko katerih pač ni mogoče iti. Je nivo, ki ga mora imeti vsaka prireditev, namenjena javnosti. Je neka moralna odgovornost pred občinstvom, ki ga povabimo na svojo prireditev. In tega naj se tudi prireditelji komičnih večerov zavedajo, če hočejo v kulturni družbi uspeti, mn Razstava Zorana Mušiča V »Galeriji Obersnek je zbral skupino oljnatih j>odob in gvašev slikar Z. M u š i č. Slikar je znan po svoji poli v Španijo, kjer je po slikarski akademiji prvikrat strnil svoje šolsko znanje v samostojno, individualno umetnostno doživetje. Nisem bil v Španiji, vendar si jo nekako predstavljam po Goyi, El Grecu, Cervantesu, Unamunu, deželo večnih kontrastov, viharnega duhovnega izživljanja, od vročega sonca izžgane krajine itd. Tako krajino je naslikal tudi Z. Mušič in je sedaj v N. G. Je značilno delo za mladega človeka. S|io-tninja na resolutno vero mladega zdravnika in s|)loh na od dvomov nenačelo, optimistično, tudi dosledno »odkrivanje« sveta človeka, »ki je pravkar nekaj postal«. Ta lepa podoba, ki je |)omenila svoj, zaokroženi umetnostni svet. je dobila tova-rišico n. pr. v »San Franciscu« (na razstavi št. 14). Je to druga plat španskega potovanja: isker zapisek v dnevnik, sveža domislica po|x>tnikn. ki si ne želi drugega, kakor da bi vsaj drobec tuje lepote za vedno ostal v njegovi notranjosti. Zmagoslavje sončne svetlobe je slikarja poganskem potovanju povedlo v Dalmacijo. Spominjam se oljnatih slik, ki sem jih videl na prvi razstavi »Neodvisnih«. Formalno so predstavljale nekako zvrst med obema španskima slikama. Bistvena podoba pokrajine in človeka — impresionistični, barvni problemi, sla bila nekaka |iola. ob katerih naj bi se odločila usoda nadaljnje Mušičeve umetnosti. Slikar je do letos samo enkrat razstavil v večjem obsegu v Ljubljani in sicer v družbi z M. Malešem in, če se ne motim, s pokojnim Slovakom M. Galandoin. Tedaj je pokazala zbirka gvašev, da se je Mušič odločil v glavnem za impresijo, če-prav se ni od|x)vedal želji, da prijjoveduje tudi o karakterju predmeta. Smisel poslednjih besed razumem povsem slogovno. Ob tej priliki pa so je pripetila umetniku neka nezgoda. Formalni način upodabljanja slikarskega predmeta je po neki stopnji dognanja obtičal v preveliki meri na določenem kanonu. Slikarjeva paleta, ki je na južnem soncu ubogala slikarski predmet, je poslej premnogokrat narekovala obliko njemu samemu in če prištejemo še neko mero tujih vplivov, se je zgodilo, da je postala Musičeva umetnost nekako teoretična. To je tista stran njegovega slikarstva, o kateri hj lahko slišal govoriti laika: Ta Ljubljanica bi bila lahko tudi Seina, ta ljubljanska mestna vedula Ne\v York itd. Seveda so to sodbe laikov — vendar so v tem primeru le važne. Gre namreč za tisto mero koncesije, ki je tudi slikar, ki mu gre prvenstveno le za lepoto barvnih odnosov in neposrednega dojetja določenega predmeta, ne sme* prekoračiti. Sicer pa je umetnostna vezanost na predmet silen kapital. Nemogoče je namreč v tem slučaju zaiti na stranpot, ker se doživetje od primera do primera obnavlja in obdrži tako umetnika v neprestani duhovni napetosti. In v resnici so najboljše Mušičeve slike na razstavi zrasle ob neposrednem študiju narave. So to mali formati tihožitij z risbami, od ljubljanskih vedut »Ljubljana v dežju« in obe študiji »Kmečke kuhinje na Goriškem«. Posebno poslednji dve sliki kažeta morda na začetek nove smeri novice, Koledar Sreda. 21. januarja: Neža. devica in mučenica; Fruktuoz. škof in mučenec; Patrokles, mučenec: Kpifanii, škof; Avgurij, mučenec. Četrtek. 22. januarja: Vincencii. mučenec; Anastazij, mučenec: Gnvdencii, škof; Viktor, mučenec; Oroncij, mučenec. Novi grobovi + Mihael Ka\čič, po domače Svedrač, posestnik. gostilničar in ključavničarski mojster v Zftornji šiški, daleč znan in spoštovan, je po kratki bolezni odšel v večnost ter bo pokopan v četrtek dne 22. januarja ob štirih popoldne izpred doma na pokopališče v Dravljah. Uglednemu mo/u oh Milimo blag spomin! Njegovim svojcem izrekamo ob tej nepričakovani in hudi izgubi svoje sožalje. Osebno novica — 7m spirilitala v Škofijskem duhovskem semenišču v Ljubljani je bil imenovan dr. Karel Vladimir Truhlar, spiritual v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. = 1: katehetske službe. Z: 1 bonom me učitelje na srednjih šolah so bili postavi jeni: Pavel S 1 a par, profesor v Kranju, nn državnem učiteljišču v Ljubljani: Vinko Zaletel, kaplan v Trnovem v Ljubljani, na I. državni moški realni gimnaziji v Ljubljani: Andrej Farkaš, salezijnnec. na II. državni moški realni gimnaziji v Ljubljani; Anton Oreha r, stolni vikar v Ljubljani, na L državni ženski gimnaziji v Ljubljani; Martin Starec, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, na II. državni ženski realni gimnaziji v Ljubljani; Karel W o I h 11 n k , kaplan v Smihelu pri Novem mestu, na državni realni gimnaziji v Novem mestu. Za honorarnega katebeta nn IV. državni deški ljudski šoli v Ljubljani, ie bil postavljen Jožef Žužek, katehet v Kranju. = Poroka v Novem mestu. V nedeljo popoldne sta se v kapelici kapiteljskega župnižča jioročila kmetijski referent tukajšnjega okrajnega glavarstva g. inž. Jože Rihar in gdč. Vera Pavšičeva, hčerka uglednega pokojnega novomeškega posestnika in obrtnika. Priči sta bila ženinov brat Jože in nevestin brat g. J. Pavšič. Poročne obrede je opravil mil. g. prošt K. Cerin. Mlademu paru želimo na novi življenjski poti obilo božjega blagoslova! I s i i i i i i — 6fi prestopkov proti določbam o maksimalnih cenah. V lanskem letu jo novomeško okrožno sodišče, ki je pristojno za sodbo vseli te vrste pre-slopkov na teritoriju tega sodišča, prejelo (Ki prijav o kršitvah določb o maksimalnih -cenah. Preiskave o teh prijavljenih prestopkih so bile v 18 primerih ustavljene. Ohsodilnih sodb je bilo izrečenih 30, oprostilnih 8. Non-Jenih kazenskih primerov je 10. V zvezi z navedenimi kazenskimi primeri se je vršilo 4:1 razprav, ki jih je vodil sodnik okrožnega sodišča g. Rezelj, ki 11111 je poverjeno postopanje proti vsem kršiteljem določb o maksimalnih cenah. — Nova pošiljka Mnriettijevih knjig kot dopolnilo komisijske zaloge ie pravkar prispela. Oglejte si jih v Mladinski založbi. Stari trg 30. * Bjr*B 1 Občinska davščina na potrošnjo. Zaradi pravilne odmere davščine na potrošnjo za proračunsko leto 1942., ki je po S 10. tozadevne uredbe za to proračunsko leto pavšalirana. bo te rini mestni trošarinski oddelek vsem gostilničarjem, rcstavraterjein krčmarjem, točilcem alkoholnih pijač in kavarnarjem dostavil pozive, naj naznanijo, in sicer prvi količino v minulem koledarskem letu zatrošarinjenega vina in pivo, drugi pa višino ko=mate najemnine oziroma od davčne uprave ugotovljene najemnine vrednosti kavarniških prostorov. Mestni trošarinski oddelek vabi navedene obrate, naj dostavljene prijavnice takoj izpolnijo ter mu jih vrnejo v sobi št. 22, Lingnrjeva ul. l.-L 1 Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu ima jutri, v sredo 21. t. m. ob 7 zvečer 6voj redni sestanek v kongrcgacijski kapeli. V osmrtnici Šcšek se je vrinila neljuba pomota. Pravilno se mora glasiti SESKE* VINKO ne Ivan DAUKOPLACEOALCI do 31. januarja morate vložiti: 1. Oavfno napoved za prldobnlno (od ilnlimlkn podjetij, poslovanj in samostojnih poklicev). 1'cila UHO 2. Uav.no prijavo za spletni davek ra poslovni pio-met in davek na lukiui. p0i n 0.M1 3 Prijavo za skupni davek na poslovni promet. . Poln 080. (k 4. Pniavo dohodke, ki je podvržen davku na rente [J i> (rent ni na). Pola 0 60. fl Pripomjčen za sestavo pridobn ne, Knm.n-in. ^ P/iparooiek za sestavo pildobnine za gostnnNartko 5 obrt. Kom. 0.40. ^ V zaloji imamo tudi sledeče davčne tiskovine'• Prijava /a icradarlno. Krmam o pobranem uslui-benskein davku, prispevku /.a narodni »hranilinl fon I. I11 bednnsiul sklad /.a mesec ...... Sc7.namek obresti In rent l/.a denarne znvode). Prijava 7.11 družbeni davek - nbra7.ee A. Prijava 7,a dodatni davek k družbenemu davku. Prijava 7.a porazdelitev osnovnega družbenena davka med občine. Se7,nam 7,a odpremo samskega davka. Tak-na prijava 7.a reklamo. Knjižica 7,a uslu/.b. davek. $ Ljudska knjigarna, Pred Škoiijo 5 \ — Studijski večer Lige Rcgnum Christi. ki bi imel biti danes, v sredo. 21. jan., je — ker je referent zadržan — preložen na danes teden, 2S. jan. Referat bo imel vseuč. profesor prelat dr. Odar: Smernice, ki jih podaja liožični nagovor sv. očeta. — Dogon klavne živine in svinj. Prehranjevalni zavori Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tele dogone za klavno živino: dne 27. januarja 1942. v Črnomlju za govedo in svinje: dne 27. januarja 1942 v Novem mestu za govedo in svinje; dne 28. jannarja 194-2. na Vrhniki za go-\erlo in svinje: dne 2«. januarja 1942 v Grosupljem za govedo in svinje. 1 Sveta maša zadušnica za moje rajne brate Franceta, Jožeta in Lojzeta bo 23. t. in., v petek ob devetih na Rožniku. Vabim k njej vse prijatelje pokojnih in znance. Jan Plestenjak. I V vrtnarskem tečaju Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana /., nadaljuje v sredo, 21. t. ni. «. mestni vrtnarski asistent Pirnnt Frane predavanje o spomladanskem delti v zelen jadnein malem vrtu (pikirnnje sadik v topli gredi, nn prava mrzle grede, setev zgodnje zelenjave na prosto). Začetek točno ob f> zvečer. Kemijska predavalnica na I. drž. rcal. giuinu-ziii v Vegovi ulici. Vstop prost. 1 Socialno oospodarski odbor :a rejo prašičev obvešča člane, da se vrši izredni sestanek v sretlo, 21. januarju ob pol 4 popoldne v Mar-janišču. ("'.lani, ki do 15. ianuarja t. 1. še niso poravnali hrnnnrine v celoti, se naprošajo, da to gotovo store nn sestanku. — Odbor. 1 l)ruqi koncert na dveh klavirjih v teku letošnje sezone bo v ponedeljek. 26. januarja ob pol 7 zvečer v mali filharmonični dvorani. Koncertni spored bosta izvajali naši pianistki: Silva Hrašovec in Marta Osterc- Val jalova, obe profesorici klavirja na šoli Glasbene Malice. Predprodaja vstopnic za ta koncert bo od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice. . 1 Pianist Bojan Adamič, ki uživa v Ljubljani veliko popularnost in ki je znan kot komponist raznih modernih songov in skladb, bo spremljal na klavirju plesni večer mlade plesne umetnice Mire Sanji ne, ki bo dne 23. t. 111. o Operi. Poleg plesnih točk: Chopina, Griega, Albeniza, Rimski-Korsakova, Debussyja in Golovca, bo zaigral Adamič v treh solističnih medigrah sledeče točke: Chopinov Valse v as-duru, Frontini.jevo Chitarralo sioiliano in njegovo skladbo En songe, Smetanovo Polko v a-molu in Chopinovo Eludo v c-molu. Razen Adamiča bosta sodelovala na večeru še dva priznana umetnika: violinist Anton Dermelj in član Drame Slavko Jan z recitacijo: Mala prinresa, ki jo je napisal Dučič in jo prevetlel pesnik O Zupančič. 1 Opozarjamo cenjeno občinstvo, da ima nocoj v Frančiškanski dvorani pevski koncert koncertni pevec Slavko Luk man Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg t); mr. Runior. Miklošičeva 20 in mr. Murniaver H., Sv. Petra ccsta 78. razvoja Mušičeve umetnosti. Razbita, pisana mreža barvnih odtenkov se je umaknila enotnejšemu obravnavanju kolorističnih vrednot, razumljivo je tudi. tla je krhko obliko zamenjala trdnejša. To naj bodo kritične opombe, zapisane na rob Mušičeve umetnosti, ln če me morila kdo vpraša, ali dvomim o njegovem slikarstvu na splošno in o bodočnosti la tega, mu moram odgovoriti zani-kalno. Slikar, ki ima toliko smisla za upodobitev najbolj nestalnega slikarskega fenomena kakor je svetloba, slikar, ki ume neposrednost, svežost vtisa od časa tlo časa tako prepričevalno prenesti v dvodimenzionalnost slikarske ploskve, umetnik, čigar sliko (n. pr. tihožitja) so vprav nasičene z barvnimi prvinami — zdi se, da čakajo le na obširnejše kompozicije — lak slikar si bo že znal utreti pravo pot v globino umetnostnega uspeha. Razstava je zanimiva umetnostna prireditev in njen obisk občinstvu toplo priporočamo. Dr. S. Mikuž. Prvi večer predklasične glasbe Glasbena Matica si je nadela nalogo, da bo v tekoči koncertni sezoni izvedla vrsto »večerov predklasične glasbe*. To naj bi bila vrsta poučnih koncertov, ki naj bi |iokazala zgodovinski razvoj glasbenega ustvarjanja na vseh področjih predklasične dobe. Zamisel je nadvse hvalevredna, saj smo podobnih koncertov doslej zelo pogrešali. Pravilo, da je zgodovina učiteljica življenja, ima svoj polni pomen tudi v glasbi. Ni dovolj glasbeno zgodovino študirati le iz knjig, treba je vsaj glavne zastopnike glasbene prošlosti tudi slišati. Kako velikega pomena so taki poučni koncerti zlasti za mladino, ni treba posebej poudarjati. Prav lepa udeležba na koncerlu priča, da je zamisel Glasbene Matice pri našem koncertnem občinstvu naletela na topel odziv. Prvi večer je obsegal orgelske skladbe nekako od 1. 1500! do 1. 1750., torej od prvih po-četkov. orgelskega ustvarjanja do vključno Bacha, Važno opozorilo naročnikom ..Slovenčeve knjižnice" 8. in 9. knjiga »Slovenčeve knjižnice« bosta v kratkem izšli. Vrstni red se je izpremenil le zaradi 8. knjige, ker nismo mogli pravočasno rešiti vseh zadev z avtorjem napovedane knjige »Vodomec« :: Namesto te knjige bo izšel znameniti Haggardov roman »DEKLE Z BISERI« :: Dobili boste vse knjige, tudi če ne izidejo po vrsti, kot so bile napovedane. Pripominjamo, da je 3. knjiga: »Deklica s Prisoj - Anže« in 4. knjiga: »Podkornoški gospod« popolnoma pošla. Tudi vezanih izvodov ni več, Prizadevanja za povzdigo dolenjske živinoreje Z občnega zbora živinorejskega selekcijskega društva v Novem mestu Novo mesto, 19. januarja. Občni zbor živinorejskega društva v Novem mestu se je vršil v nedeljo dopoldne na kmetijski šoli na Grmu. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik društva g. Janez Žafran iz Gotne vasi ter je zlasti toplo pozdravil načelnika kmetijskega oddelka g. inž. Podpornika. Iz tajniškega poročila, ki je bilo podano na občnem zboru, navajamo, da je društvo pri zadnji oceni doseglo !)0.5 točk in je s tem blizu podelitve zveznega zvonca. Plemenski sejem za nakup bikov je bil 27. oktobra, na katerega so rejci prignali (i bikov, od katerih je bilo prodanih in dobro'ocenjenih 5. V društveni rodovnik je bilo vpisanih 11 novih krav. Iz selekcijskega poročila je bilo razvidno, da je v rodovnik vpisanih 77 krav, 2 bika in 72 glav mlade živine. •Zanimivi so podatki, ki jih je poročilo navajalo. Osem krav je dalo od 1000 — 2000 litrov mleka, 18 krav 2—3000 litrov. 8 krav 3—4000 litrov in pet krav nad 4000 litrov. Najvišjo mlečnost je dosegla krava s 4322.2 litra mleka, najmanjšo pa krava s 1172.4 litra. Volitev novega odbora lelos ni bilo, pač pa je bil izvoljen delegat za občni zbor zveze v osebi g. Ivana Strniše iz Ragrče vasi. Po končanem občnem zboru je zbranim živinorejcem predaval ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. inž. M. Ahsec o vzreji mlade živine, ki je v svojem predavanju, kolikor se je tikalo selekciiskeca društva, poudaril, da bo moraio delo tega društva iti za tem, da se bodo rodovniške krave kontrolirale ne le po svoji mlečnosti, marveč tudi po tolščah, ki jih mleko-doseže. Prof. Matija Tome, ki je izvedel ves večer, je izbral iz te dobe deset orgelskih skladateljev nizozemske, italijanske in nemške smeri, od katerih je bil V3ak zastopan z eno skladbo. Pred koncertom je podal kratek zgodovinski pregled omenjene dobe in se mimogrede dotaknil tudi izdelovanja orgel, kakršno se nam javlja v zgodovini. Pred vsako skladbo je v kratkih stavkih podal še poučno analizo skladatelja in skladbe. Tako je šla pred nami vrsta desetih skladateljev, od začetkov, ki so še iskali značaj in obliko in ki nam zvene nekam okorno in naivno (De Orlo, Brtimel, Schlick), preko živahnih Svveeiin-ckovih variacij in jireko kontrapunktično trdno izdelanih tvorb Frescobaldija, Buxtehudeja in 1'achelbela do virtuoznega Bohma in končno do vrhov — Hfindla in Bacha. Teh 150 let razvoja v orgelskem ustvarjanju pomeni tako velik in močan vzpon, da pozneje v zgodovini ni bil nikdar več dosežen, saj pomeni hkrati začetek in vrhunec orgelskega ustvarjanja. Bach je to dobo zaključil, izkoristil mojstrsko vse njene pridobitve in v svojih kontrapunktično sijajno izdelanih orgelskih skladbah nagromadil toliko duhovnega bogastva, da ga še po 200 letih nobeden ni dosegel. Vzporedno z razvojem orgelske kompozicije je šel tudi razvoj izdelovanja orgel in sta tako oba faktorja vplivala drug na drugega. Zanimivo je, da je tudi tehnika izdelovanja orgel že za Bacha dosegla tako visoko stopnjo razvoja, da celo današnja doba išče svojega vzornika v baročnih orglali. Kakor nobena dolin za njo, je baročna doba razumela glavno načelo izdelovanja orgel, da je namreč znala z najmanjšo upo-rabo piščali doseči največji umetniški učinek in izrazno silo. Prof. Tome se je lepo vživel v za stoletja nazaj odmaknjene skladatelje in nam jih slogovno in tehnično dovršeno predstavil. Zal pa Matične orgle ne odgovarjajo tem zahtevam, kajti njih gost, zmazan ton predstavlja pravo nasprotje svetlemu, bleščečemu Ionu baročnih orgel, & Iz sosednih pokrajin 1 40.000 lir pod|iore za zboljšanje sadonosnikov in vrtnih nasadov. Ministrstvo za kmetijstvo iu gozdove je odobrilo načrt, ki mu ga* je predložil goriški deželni kmetijski inšjjektorat za zboljšanje sadonosnikov in vrtnih nasadov v tekočem letu in je v ta namen nakazal 40.1X10 l'i podpore lnšjiiek-torat bo po znižani ceni razdelil meu kmetovalce večje število sadnih dreves, ki co najbolj prikladna za našo pokrajino, in neko množino semenskega graha. Kdor hoče biti deležen ugodnosti, naj se požuri in predloži prošnjo. Podrobnosti se dobe pri deželnem kmetijskem nadzorniku (lspet.orato provinciale dell'agricoltura) v Goriziji. V znanje! Naprošeni objavljamo: V kratkem bosta v novi izdaji izšli krasni molitveni uri «Za mir med narodi« in »Za blagoslov narodu in domovini« in se bosta dobili po knjigarnah v prodaji v Cioriziji. Huda burja je v noči od č-etrtka na petek dne 8. januarja na mah prekinil lepo zimsko vreme v Triestu in tudi na Carsu. — Tulila in zavijala je do ponedeljka okrog hiš in oglov ter se šele potem pomalem začela unašati. Prinesla je hud mraz in neprijetno življenje. Temperatura je zdrknila na 5 stopinj pod ničlo — kar samo na sebi ne bi bilo veliko, toda kadar piha burja, prodira tak mraz kljub debeli obleki hitro do kosti ter ohladi človeka bolj, kakor dosti bolj mrzle zime v drugih kraiih, ki pa burje ne poznajo. Ker pa morajo letos Tržačani tudi s kurivom bolj pomalem računati, je bilo neprijetno tudi v stanovanjih. Tudi slaščičarji bodo tekmovali. Ker se je tekmovanje pekovskih mojstrov za najboljše pecivo tako uspešno končalo, bodo tekmovali slaščičarji v Triestu za vsakovrstno peko najboljšega peciva, katerega izdelovanje je na podlagi zakona o maksimalnih cenah dovoljeno. 1'ričetek tekmovanja je 16. januarja, zaključek pa bo 15. marca. Judi pri tem tekmovanju so določene visoke premije kakor pri tekmovanju pekov. Prva nagrada znaša 10.000 lir za lastnika in 5000 lir za pomočnike, druga nagrada 7000 in 2000, tretja nagrada 3000 in 2000, nato pa 14 nagrad po 600 in 600 lir. Nepoznan mrtvec. V via Economo so našli ljudje v ponedeljek zjutraj truplo nepoznanega moža, starega kakih 55 let. Mrtvec ni imel pri sebi nobenih listin ter tudi oblast doslej ni mogla ugotoviti istovetnosti. Z Gorenjskega Ravnatelj tovarne v Količevem umrl. Dne 10. t. m. je po kratki, hudi bolezni nepričakovano umrl dr. Reinhold Witt, upokojeni polkovnik ter ravnatelj tovarne lakov v Količevem. Dne 13. t. m. so ga pokopali na pokopališču v Dobu, Otroški vrtec v Domžalah je dne 12. t. ni. odprl okrožni vodja Pilz, ki je v svojem govoru navzočim pojasnil pomen in namen tega otroškega vrtca, ki ho'razširjal med otroki nemško misel in nemški duh. Avto in motorno kolo sta se zalcteln dne 0. t. m. zvečer na ovinku Ljubljanske ceste v Domžalah. Osebni avto je vodil Bazilij Stanič, ko mu je od druge strani pridrvel naproti Andrej \Veiss na motornem kolesu s prikolico. Motorno kolo so je s tako silo zaletelo v avto, da se je avto na Gledališče Drama. Sreda, 21. jan ob 17.30: »Rokovnjači«. Red B. _ Četrtek, 22. jan. ob 17. 30: »Bog z vami, mlada leta!« Red Četrtek. — Petek, 23. jan. ob 17.30: »Lepa pustolovščina« Red Premierski. — Sobota, 24. jan. ob 17: »Voda«. Izven. Opera. Sreda. 21. jan. ob 17: »Ples v Operi«. Opereta. Red Sreda. — Četrtek, 22. jan. ob 17: /•Madame Butterfly«. Red A. — Petek, 23. jan. ob 17.30: Plesni večer Mire Sanjine-Jovanovičeve. Izven. — Sobota, 24. jan. ob 17: »Don Pasquale«. Premiera. Red Premierski Rokodelski oder Opozarjamo, da bo v nedeljo. 25. t. m. na »Rokodelskem odru« uprizoritev odlične, tehtne in vsebinsko bogate komedije: >Velika 'sku-Sniavai. Občinstvo, ki ie pri prvi predstavi napolnilo dvorano, je bilo nadvse zadovoljno, Vsem, ki si žele veselega razvedrila, obisk le prisrčne komedije, toplo priporočamo. Preskr-bite si vstopnice v predprodaji, ki bo na dan predstave od 10—12 v društveni pisarni. Pe-trarkova 12-1. cesti kar nazaj obrnil. Purlno pa je,'da je pri tem motociklist bil le malo ranjen na levi roki, medtem ko se drugim ljudem v avtu ni sploh nič zgodilo. Pač pa sta avto in motorno kolo tako poškodovana, da so oba morali zvleči vstran. S Spodnjega Štajerskega Zborovanje županov celjskega okrožja je pred nekaj dnevi t»ilo v Celju. Zborovanje je vodil politični komisar Dorfmeister, ki se je županom najprej zahvalil za vse, kar so lansko leto storili, ter nato podal pregled vojaškega in političnega položaja, nakar je podal smernice za prihodnje delovanje v občini. Nato so bila predavanja, ki so jih imeli razni višji upravni uradniki. Ljudsko gibanje v Celju. Pretekli teden je bilo v Celju rojenih 10 otrok, 9 ljudi pa je umrlo. Umrli so: Marija Javšek, Ana Tavšek, Ivan Ku-kovec, Marija Inkret in Marija Suskup — vsi iz Celja. Dalje so še umrli: Franc Košec iz Loko pri Vojniku, Albin Herman od Št. Pavla pri Preboldu. Ivana Oset in Anton Vetrih. Civilna poroka v Rogaški Slatini. Pred županom v Rogaški Slatini sta se poročila vodja bloka Matevž Zobec in Frančiška Praleski. V Mariboru so umrli: V mariborski bolnišnici 37 letna šoferjeva žena Alojzija Dolenc. — Doma pa so umrli: uradnik zemljiškega urada Anton Jelek, 71 letna zasebnica Frančiška Kocbek in 77 letna vdova okrajnega tajnika Ana Pleteršek. DNEVNIK PALČKA odriiaitčka Vendarle sem opazil, da jim je moje petje všeč, a so se le tako delali. , »Zadosti!« je zavpil Zajček. »Zdaj, bratci, je čas, da se odpočijenio in se okrepimo. Jutri pa v boj, takoj, ko se bo zdanilo!« Seveda smo vso noč jako nemirno spali. Zjutraj smo se spravljali v vrste. Naša postrojena četa je začela plezati čez zid iz opeke. Potem smo pomerili puške. En — dva — tri — buml »Bum, bum!« je zagrmelo med zidovi. Mahoma je tam notri v hiši. pod gomilo grušča začelo nekaj brkati, mrmrati, pihati. Ena opeka je zdrknila nizdol in zaslišal se je topot več nog, ki so bežale in grozen krik se je začni iz razvalin: »Mi-ja-a-u-u!« »Razbojnik!« se nam je vsem nehote izvilo iz grla. »Mi-ja-a-u-u!« se je spej oglasilo. »Razbojniški signal! Poslušajte!« je zavpil Skočko. »Mi-ja-a-u-u!« se je oglasilo še tretji? Tega nisem več prenesel. »Videti je bilo, da je mnogo razbojnikov In da se ne mislijo vdati brez boja. »Reši se!< sem kriknil prvi. »Rešite se!« je zavpil Ciček za menoj. V hipu smo se vsi palčki poskrili, kjer se ie le kdo mogel. Nekateri so se poskrili za zid, drugi v podrta okna, a jaz sem izginil v dimnik. Tam me razbojniki pač ne bi mogli dobiti. »Kaj naj pa zdaj počnemo?« je vprašal Šunko Zajčka. »Malo počakajmo,« je odgovoril ta komaj slišno. Začelo se je mučno čakanje. Minila je ena minula, minila druga. Čudili smo se, kako da razbojniki oklevajo in smo se že zbali, da na« bodo zalirblno napadli. Singapur - mesto leva Singapur — največja angleška trdnjava Kjer se dandanašnji dviga Singapur, poslednja trdnjava angleškega imperializma v Vzhodni Aziji, je bilo se v 13. stoletju glavno mesto indijsko - malajskega kraljestva, ki jc gospodovalo na malajskem polotoku in je imelo obsežna posestva in trgovska torišča celo v Indokini in tudi na nekaterih kitajskih otokih. Sedanji Singapur se jc tedaj imenoval Tama-rik in jc mesto takrat jio vsej Aziji slovelo zaradi svojega bogastva, saj so se ondi stekala vsa trgovsko pota iz Indije, Siamn, lndokine, Kitajske in Japonske. A ko so se v tem delu morja začeli širiti vplivi evropskih držav s prihodom portugalskih ladij, je mesto Tamarik začelo pešati in je njegov sijaj začel bledeti, trgovske vezi, ki so se prej vse stekale semkaj, so se razrahljale in pomorska trgovina jo prešla v roke Arabcev in Kitajcev. Portugalci so si izbrali kot svoje središče mesto Malako, ki je severozahodno od Singapurja. Poglavitno trgovanje je obsegnln kupčija z začimbami, ki so imeli Portugalci svoj monopol zanje. V 17. stoletju so se Portugalci ustanovili na Malajskem, kjer so več oli manj gospodarili Nizozemci, in so ondi ostali do konca IS. stoletja. Ko se je I. I7S6 začela širiti ondi tudi angleška trgovina in so si prilastili tam prvo kolonijo v Malaki. Penangu in kasneje, ko so se Angleži okoristili z napoleonskimi vojnami, so se polastili tudi še nizozemskih, že oslabelih kolonij. Toda pravi ustanovitelj mesta Singapurja je Anglež sir Thomas Stamford Kaffles, ki je spoznal odlično zemljepisno lego tega kraja 'in važno trgovsko oporišče. Medtem ko se je Singapur zmeraj bolj dvigal kot osrednja točka |»otnorske trgovine, pa je postalo to mesto v posllvlnjih desetletjih sedanjega stoletja, potem ko je bil odprt tudi Sueški prekop, eno od poglavitnih vrat in izhodišč tega sveta. Šele leta 1020 pa je Anglija znčela uresničevati zamisel, da postane Singapur predvsem vojaško oporišče in ga je tozadevno preuredila v mogočno trdnjavsko in strateško važno mesto. Ko je Anglija z Združenimi ameriškimi državnmi vred sklenila zvezo z Japonsko, so bili angleški državniki mnenja, da naj bo Singapur nekakšen drugi Gibraltar. Res je Singapur prekrasno oporišče za ladje in je tako Angležem v veliko korist in pomoč. Saj je sleherna ladja tnko rekoč za večno varno skrita med temi vijugastimi pomorskimi potmi med neštetimi otoki in otočki, tako da bi človek res lahko dejal, da je ta kraj nezav/eten. Zdaj v tem čnsu vojne, so morali Angleži pač spoznati, da so se uračunali z mnenjem o ne-ravzetnosti Singapurja. Pozabili so bili na bombnike, ki zadenejo tudi v labirintu pomorskih poti, in uračunali so se glede na hrabrost in požrtvovalnost japonskega vojaka. Manj zadovoljivi so strateški pogoji na kopnem te pomorske trdnjave. (Otok Singapur je z ozkim morskim prelivom ločen od sul-tanata Johore). Na Malajskem polotoku je Angležem prav za prav zmeraj delala zgago Tajska država, a siamske grožnje so bile oslabljene po francosi Indokini. ki je soglašala z vojaškimi likreipi Angležev. Singapur je eno od najbolj slikovitih mest v tropični Aziji. Njegovo prebivalstvo je sestavljeno iz vseh vrst azijskih plemen. Med njimi je malajski rod najbolj v manjšini, najvplivnejši in najbogatejši pa so tu Kitajoi. Kitajci, ki jih je v Singapurju 250 tisoč, imajo v rokah vso trgovino z gumijem. z lesom, s kopro in cinkom, ki so štirje najvažnejši proizvodi na Malajskem. Kitajski del mesta je pravi posnetek kitajskih mest, v osrčju ima značilne molilnicc-pagode, porcelanaste okraske in tiste značilne kitajske laterne iz papirja. Ceste so tu ponoči in podnevi vprav natlačene z množico ljudi. Okna hiš so zmeraj okrašena, bodi z zastavami ali Kap jih j® zadela..t »Ne zmeraj! Toda v našem primeru zadostuje! Ko sem vas vprašal slučajno, kakšno je podnebje v vaši domovini, ste mi rekli, da je zima v Stradani zelo mila, tako, da se lahko pustijo na prostem celo aravkari.je in smokve.« »Kaj, pa morda ni res?« »Angleži, ki so se zbrali medtem v knjižnici, so se,, glasno zakrohotali. Chappell pa razlaga: »Stradane leži v Ulstru na severnem Irskem! Toda tako podnebje, o katerem ste mi vi govorili, je na žalost samo na južnem Irskem! To je pač vaša smola! Kajti od tega trenutka dalje ste mi postal sumljiv. Ni bilo treba veliko truda, da bi si preskrbel vaše prstne odtise. On sem potem dognal še vaše prstne odtise v čikaški krirtoteki, to tudi ni nilo težko, saj smo zato iznašli vzorec registriranja in bilo mi je treba ta vzorec samo brzojavno sporočiti...« »Mogoče! Toda s tem še ni dokazano, da sem morilec!« »Seveda ne! Toda slučajno sem naletel v kleti na zalogo .heartpalnina' in cianovega, ki ste ga hranili v omarici, ki so se na njeni notranji strani zopet poznali vaši prstni odtisi! In svetilna barva Calgarjeve lutke je bila tudi T že omenjeni omarici!« »Se noben dokaz umora!« z rnzobešenim perilom. Tu in tnm vidiš značilne kitajske prodajalnice in delavnice, ki so dan in noč odprte. V proda jaltiicuh in skladiščih jc- nakopičeno raznega več ali manj dragocenega blaga, ki izhaja iz njega tudi več ali manj blagodehtcčega vonja. Pragovi in okna so polna pestrih Kitajcev, Kitajk in kitajčkov in tudi kokoši, race in gosi povzročajo med njimi trušč, ki te itak že gluši v tem delu mestu. Dalje je v tem mestu tudi kolonija Indijcev, ki žive tu |>ovsem svoje značilno življenje, tako glede na zunanje opravke, kakor tudi v verskem oziru. Io prebivalstvo še zlasti poveča pesln zunanji videz Singapurja. Obhajajo dva svoja najbolj značilna praznika, to jc Thaipusam in pa tako zvnni »prehod skozi ogenj«. Prvi praznik obhajajo nekaj dni pred koncem januarja in prve dni v februarju in jc višek te slavnosti veličastna procesija, kjer so v prvih parih videti tudi fakirji z raznimi svojimi mučeniškimi pripravami. »Prehod skozi ogenj« se obhaja v glavnem bramanskem templju. Zbere se na tisoče in tisoče Indijcev, med njimi je bilo mnogo indijskih častnikov in vojakov. Vsa tu svečanost se je vršila v znamenju ognja, ko so udeleženci najprej vtikali roko v ogenj in se je vse kadilo krog njih, da je bil vse en sam oblak. Kakih dve sto moških je prestalo ta prvi prehod sko/i ogenj in so nato nadaljevali drugi del svečanosti, ko so bili vsi obdani z ognjem. Nato je nastopila skupina spokornikov. Moški, goli do pasu, so imeli krog vratu cvetlične vcnce. Ko so žrtvovali nekaj cvetja in sadežev, nato so pomočili noge v jamo z mlekom, s kopro in grezom, nakar so stopili na žerjavico in so odšli očiščeni svojih grehov. Neki moški je pn še prav divje zaplesal po ognju in je nato skočil v kad. Proti koncu je deset moških šlo po ognju in zadnja jc bila ženica, stara grešnica ki se je trikrat potopila v jamo, nakar je izčiščena odšla svojo pot. Slednjič je bila ccremonija pri kraju in ljudstvo se jc kar trgalo za žareče oglje, ki so ga nosili domov kot dragocene svetinje. Oba ta dva praznika sta se siccr med Indijci že povsem pozabila. V Singapurju in Pe.nangu so jih angleške oblasti dovolile do letn 1940, pač zato, da so bile Indijcem bolj priljubljene. Zdravniški nasvet Konec človeka s sedmimi listnicami Tedenski vlak, ki pride v sredo iz Videm« pri Bnhnji v Buenos Aires, je znan kot vlak Uigalašev in veletrgovcev z volno in drobnico. S tem vlakom se vozijo vsi tisti številni ljudje, ki potujejo preko vse pampe, da se preskrbe z veliko količino volne / zadnjega striženja na velikih »haciendas«, kjer gojijo na deset tisoče ovac samo v ta namen. Zuto je tu vedno dobra prilika za žeparje velikega slogu, /a donosne napade in često se dogajajo tu drainntičui in zanimivi prizori. V zadnjem vlaku teh trgovcev z volno, ki je dospel sein, se je pripetila napeta in strastna drama V jedilnem vagonu je ravno obedovalo nekaj bogatih trgovcev, ko se jiui približa iz ozadja odličen mladenič, da hi se usedel nn edini še preostali sedež. Bil jo elegantno oblečen. vedel se je z neko mednarodno eleganco. l'«odel se je k mizi in naročil natakarju običajno kosilo. Družba je spregovorila nekaj neobhodnih besed, kot se ob taki priliki godi, ker pa se niso posebej poznali, ni prišlo do razgovora. Po jedi. ko so pričakovali kave, so nekateri prebirali časopise, ali motrili svojo poslovno beležil'co. Popotnik, ki jo zadnji prišel k mizi, jo po/orno opazoval svoje tovariše pri mizi, sledil vsaki njihovi kretnji. Posebno pozoren je postal, ko so popotniki plučali na-takurju račun. Kar naenkrat pa se je odlični potnik dvignil, kot bi hotel zapustiti svoie mesto, a se je morda zaradi nenudnega sunka vlaka, ali zaradi kakega drugega vzroka zazibal; kazalo je, da U> vsak hip padel, in da bi so temu izognil, se jc oprijel svojega soseda pri mizi, a se mu je nato lakoj opravičil /uradi nehotene kretnje. Toda |Mitnik, ki je sedel na drugi strani mize nasproti njima, ie bil vse'opazil in za/delo se mii je, da je odlični potnik potegnil iz suknjiča listnico. Zato je z očmi zasledoval kretnje odličnega mladeniča, ki je ko je prišel vlak na postajo Corrientes, izstopil, ker je jiotnik to pričakoval, je hitro vprašal (wegn, naj pogleda, če ima še svojo listnico. 1'oda tn jo izginila. Brez dvoma, elegantni jiotiiik je bil /epar in tatvina se mu je posrečila. Okradcnec ni izgubljal časa, da bi ga vprašal, kdaj 11111 Ik> listnico vrnil, in tako sta, komaj je žepur stopil na peron, počila dva strela iz samokresa: zadelo ga je v noge. da je padel na tla. Strela sta vzbudila pozornost postajnega osebja in orožnikov, ki so takoj pritekli k ranjencu. Okradeni jih je informiral o dogodku, in orožniki so preiskali žeparja. Pri njem so našli sedem listnic, ki jih je bil vse ukradel na istem vlaku. Spoznali so ga. da je to razvpiti Pignoles, znan kot mednarodni razbojnik in tat Spori »Nobena druga postava ne bi mogla zmagati...« Hrvatski nogometni krogi so z nedeljsko igro svoje enajstorice hudo nezadovoljni. Po lepih uspehih, katere je dosegel Uradjauski proti bolgarskim, madžarskim in nemškim moštvom so upali, da se liodo tokrat revnnžirali Nemcem, ki so jim lani na Dunaju poslali kar pet žog v mrežo. Tokrat so se zanašali na prednost domačega igrišča in na odlično formo izbranega moštva. Budni Herberger, trener nemškega moštva, pn je z vsem tem računal in prispel v Zagreb z enajsto-rico, v kateri je bilo zbrano vse najboljše. Kakor smo že poročali, so zmagali Nemci v Zagrebu z 2:0. »Nobena druga postava ne bi mogla zmagati na tej tekmi, ki je bila lepa, toda težka,« jo izjavil Herberger fio končani borbi. Posebno zadovoljen je bil z vratarjem .lahnom, o Walterju in Dcckerju pa je dejal, da bosta imela odslej stalni mesti v državni reprezentanci. Pohvala strogega trenerja Herbergerja je posebno laskava za mladega Deckerja, ki je prvič igral v državnem predstavništvu, |>o vrhu pa še zabil edini regularni gol. Na strani Zagreličanov sta se odlikovala Ci-mermančič v napadu in (ilaser, kateremu pravijo hrvatski Zamora. Strokovnjaki hvalijo igro Hrvatov v prvem polčasu. Cimermančič je izvedel par nevarnih prodorov. Saino nesreča je hotela, da ni mogel niti enega prodora realizirati. Herberger je odpoloval jki končani tekmi spet na Dunaj, kjer l>o pripravljal svojo enajstorico za drugo mednarodno tekmo, ki l>o 1. februarja proti Švicarjem. Izjavil je, da bo moral moštvo precej spremeniti. Durek in Rigler sta odpotovala iz Zagreba na bojišče, Conena pa Ik> poslal na okrevanje, ker se mu še vedno jioznajo jiosledice jm-škodbe. V napadu bosta ostala samo še Waltcr in Dccker. V 13. kolu 110.000 gledalcev! Italijansko državno prvenstvo ni pomembno le v šfKirtnem, pač pa tudi v finančnem oziru. Moštva, ki igrajo v prvem razredu, imajo nedeljo za nedeljo nabite tribune. V 13. kolu je bilo največ gledalcev v Turinu — 2-1.000 — inkaso pa je bil okrog 200.000 lir. V Rimu jih je bilo 20 tisoč, v Napoliju 13.000, v Milanu in Livornu po 15.000, v Genovi 7000, v Florenci 11.000, v Mo-deni pa 5000. Na osmih tekmah pretekle nedelje je bilo torej 110.000 gledalcev, skupni inkaso pa je znašal okrog milijona lir. 0 fiosameznih izidih smo |ioročali že včeraj. Doda jemo razpredelnico prvega razreda: Roma Venezia Torino Triestina Genova Liguria Amhrosiana .Tuventus Fiorentina Atalanta Lazio Livorno Milano Bologna Napoli Modena 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 7 6 6 4 4 5 4 5 4 5 3 3 4 4 3 2 5 5 5 6 6 4 6 3 5 2 6 6 2 2 B 4 1 2 2 3 3 4 3 5 4 6 4 4 7 7 7 7 22 16 16 14 17 23 19 19 17 19 21 18 26 19 12 U 9 8 14 10 14 21 18 20 18 18 20 25 24 19 25 26 19 17 17 14 14 14 14 13 13 12 12 12 10 10 8 »Potrebujete popoln mir. Najbolje bo, če greste vsak večer s kokošmi spat.« »Nemoeoče. eosnod doktor! Nimam niti ene kokoši.« V Innsbrucku so tekmovali v nedeljo drsalni pari Vzhodne pokrajine za svoje prvenstvo. Prvo mesto v plesu na ledu si ie Driboril dunajski par Stohr-Hack? Hvegerjeva in Sbrensenova se borita za svetovni rekord Na Danskem živita dve deklici, ki sla nenavadno nadarjeni za plavalni š|iort. To sta Ragnhil-da llveger, ki ima 42 svetovnih rekordov v craw-lu in Kirsten Sorensen, ki je na kratke proge tiaj-hrže še hitrejša od svoje nasprotnice. Te dni bosta v Kopenhagcnu startali v zimskem bazenu in končno veljavno rešili vprašanje, katera jo hitrejša. Ob tej priliki bodo skušale danske plavačico postaviti kar tri nove svetovne rekorde: na 100 yardov, 100 metrov in v štafeti 4Xl"0in. Ko je bila Ragnhilda na turneji v inozemstvu je Sijrensenova doma pridno trenirala in |>osla vila nov svetovni rekord v prostem slogu na 10C yardov, 50.5 Za dve deselinki sekunde je izbolj. šala rekord Ragnhilde. Tudi sicer je plavala večkrat pod eno minuto, dasi ni imela potrebne kon kurence. Te dni razpravljajo danski š|>ortniki sanui o tem. katera je hitrejša. Zanima jih pa tudi vprašanje. Če se bo tej ali oni |iosrečilo rušiti poslednji rekord, katerega drži še slavna Willy den Ouden. Postavila ga je I. 1936. s časom 1:04.6 Ragnhilda se je ponovno trudila, da bi izbrisala s tabele svetovnih rekordov še zadnjo znamka svoje nizozemske nasprotnice, posrečilo pa se ji jo približati se le na 1:05.1. Pravijo, da je Ragnhilda v startu prejiočasna. Danci polagajo več upanja v mlado Sorensenovo in čakajo z velikim zanimanjem na izide prvega srečanja med obema povodnima dcklicama. ITstaška mladina je igrala v Karlovru tekino v hokeju na ledu proti Italijanski liktorski mladini. Zmagali so Italijani r 4:0 (3:0, 0:0, 1:0). Evropskega boksarskega prvenstva, ki bo od 21. do 25. t. m. v Breslavi, se Ik> udeležilo tudi 6 hrvatskih tekmovalcev. Na Filipinih je padel jajionski jroročnik Siio Oye. Med šjiortniki je bil znan kot izvrsten skakalec s palico. Udeležil se jo tudi znamenite finalne olimpijske borbe v Berlinu, ko so se dajali pozno v noč. Takrat je preskočil Silo Oye 4.25 m in dosegel tretje mesto. Norveški drsalci se pripravljajo za nastop v Celovcu, ki bo 28. in 29. t. tn. V jioscben tečaj so povabili najhitrejše drsalce, ki trenirajo pod vodstvom svetovnega prvaka Engnestangena. V Celovcu bodo tekmovali v teku na drsalkah na 500, 1500 in 5000 m. Na mednarodnem trolioju bodo sodelovali norveški, nemški in nizozemski drsalci. Ministrstvo za Spori in telesno vzgojo v Zagrebu je razdeljeno na 12 odsekov. Prvi odsek bo pristojen za športno udejstvovanje v ljudskih in srednjih šolah ter na visoko šolo za telesno vzgojo; drugi odsek za telesno vzgojo v častni službi dela. ustaških organizacijah in vojski; tretji odsek pa za žensko šfiortno udejstvovan je. Razen tega liodo ustanovili tudi posebne odseke za propagando, zdravstvo, športne gradhe ter za razne panoge šjiorta, telovadbe in planinstva. Hrvatsko ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo bo imelo končno še pravni odsek in urad za (»ospeševanje starih narodnih športov kot so na primer metanje kamna in sinjska »alka«. Nad milijon parov smuči so darovali nemški šj>ortniki za jiotrebe vojske. Sedaj, ko so zaključili z nabiralno akcijo, so jih našteli 1,174.748 parov. Številka je zanimiva tudi zaradi tega, ker jiove, kako razširjen je smuški šport v Nemčiji. 0 Decker,ju, ki je nastopil v Zagrebu prvič v nemški nogometni reprezentanci, jioročajo, da so je odlično obnesel. Kakor znano, jo dal Decker edini gol, medtem ko je prvega zakrivil branilec Brozovič. »Toda i>od obleko Calgarjeve lutke in na lutki sami so tudi vaši prstni odtisi!« »Recimo da! Toda je še nekaj bolj prepričevalnega!« mu pravi Gavin dobrodušno in stopi za korak nazaj. Koj nato je prišlo, česar ni nihče pričakoval. Gavin je vrgel jiodstavek s posodo in whi-skyjein Chappellu v glavo. Potem je z bliskovito kretnjo razbil špiritno svetilko, prevrgel svečnike in izginil v temo. , Chappell ga je isknl s snojKim žarkov iz ročnega žarometa. »Gavin!« je klicni komisar za pobeglim. »Gavin, z motornim čolnom, ki ste si ga zase rezervirali, smo se pripeljali mi!« Gavin se je jiočnsi vračal. »Saj sem si lahko mislil, da mi bo vse iz-porlletelo, odkar si na grndu ti, pasja kri!« Krinka je padla. Iz. vzornega hišnika je jiostal tipični človek spodnjega sveta. »Kar vtaknite me v luknjo!« je rekel zamolklo Chappellu. »Sem kriv! Če pripišete enega ali več mrtvih na moj račun — lirign me —1 Sem se pač u računal! Saj, človek ne bi smel hoditi za druge jx> kostanj v žerjavico!« »Kam se je pn podal Lvngbv?« vpraša By-strock, ko so odpeljali stražniki morilca. »Ta se je pa potuhnil!« mu odgovori Chappell. »Če.mti? Ima tudi slabo vest?« »Vsekakor mu ni lahko pri srcu!« »Toda zakaj ne?« »Ker je bil Feldmanov zaupnik!« Bystrock se je počohljal. »Odkrito jKivedano, gospod kolega, vi ste nas pa spretno vodili za nos! Sedaj imamo sicer morilca in njegovega potnagača — tiskarja in brusača. Toda je še nekaj stvari, ki so mi nejasne, prosim, razložite nam jih!« Chappell se mu nasmehne. »Torej, sprašujte kar po vrsti!« Bvstrock je začel z vprašanji: »Zakfu ste rekli gospodu Cessertonu tako rezko, da mora vedeti, kaj to [»omeni, ko je držal v rokah Calgarja?« »Bog vsemogočni!« zavzdihne Chappell ironično. »Vi hočete pa res vse natanko vedeti! Gospod Casserton ne da ni samo poznal skrivnega predala v knjižnici, temveč je že na odru nastopal z lutkami, tako, da je bilo vprašanje, ,kaj naj to [Kimoni', vse odveč...« »Zanimivo! In kako je z gosjiodom Mc Sta-kesom? Je on streljal v gledališki dvorani na vas, ko so se fiodrle kulise?« »Potem ne bi sedaj več živel! Mc Stakes je namreč tako izboren strelec, da so vsi njegovi sosedje, lovci te jxikrajine nanj hudi, ker ga prime večkrat lovska strast in strelja jiotem tudi tam, kjer sploh ne bi smel. Grofijsko sodišče ga je že večkrat posvarilo. Zato je bil tudi tako zaskrbljen, ko je našel pri njem Montgomery pištolo, .Webley &nd Scott' istega kalibra kot jo ima Bobby, iz katere je bil ravno malo prej streljal.« »Kdo pa je bil fiotcra oni strelec v gledališki dvorani,« »Gavin! In Gavin je izredno slab strelec, kajti drugače bi me bil lahko počil tudi skozi lino, ki je bila v odrskihh tleh. Njegova jxima-gača pa me nista hotela. Njih delo ni bilo moriti! /.ato sta se vdala samo v to, da bosta napravila tisto stvar s Calgnrjcvo lutko nad mojo j»osteljo, medtem, ko jc Gavin z ostalo služin-čadjo molil v kuhinji za moje zdravje....« »O ta lofiov ...« »Gos|x>d se je zbudil!« javlja sanitetni stražnik. Vsi so drli k Ambrosejevi postelji. Tessy Casscrtonova ga je nežno objela. »Si dobra deklica!« ji reče Ambrose. »Boš šla z menoj v Ameriko! — §o se fotografije posrečile? 0, saj tukaj je pa Bobby! Halo. stari fantek!« Videti jo bilo, dB je hotel reči Bobby ranjenemu Ambroseju nekaj lepega. »Halo!« je končno spravil iz sebe. »Se dolgo nisva videla! Toda tam sj»odaj, v tej bedni ječi. sem čital od tebe prekrasen članek. Človek božji, ta nii je ugajal! Čakaj, mislim da je imel naslov .Pirat meri rekami...« »Uf!« zastoka Ambrose. »Ufl In zafo sem prišel k 6cbi, da moram slišati zopet tole...« KONEC Iz Novega mesta Slabo moko je predrago prodajala. Meseca maja lanskega leta je najemnica mlekarne v Kočevju prodala zelo slabo moko za zmesni kruh po 6 din za kilogram, Čeprav je cena enotni krušni moki bila določena na din 5.50 Zaradi tega je bila prijavljena novomeškemu okrožnemu sodišču, pred katerim se je v ponedeljek dopoldne vršila razprava, katere se pa obtožeuka ni udeležila. Razprava se je vršila v njeni odsotnosti. Državni pravilnik ie poudaril, da je krivda obtoženke toliko večja, ker je vedela, da je moka, ki jo je predrago pro dajaia, bila slaba Sodnik g Kezelj jo je obsodil na sedem dni zapora in 120 lir denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa še na dva dni zapora. Ljubljansko gledališče bo v novomeškem 1 ro-svetnem domu gostovnlo dne 26. januarja s švicarsko vojno dramo »Izdaja pri Novaric. Prva pred- stava bo popoldne ob treh, druga pa ob 6. Pred-proditja vstopnic za obe predstavi v Ljudski posojilnici. »Moje ječe« je naslov knjige, ki je izšla kot 10. zvezek Slovenčeve knjižnice Stane 5 lir. Dobi so v novomeški podružnici »Slovenca«, ki posluje v Krajčevi knjigarni. Seja novomeškega občinskega odbora se bo vršila danes, v sredo popoldne v občinski posvetovalnici. Na dnevnem redu je med drugim sklepanje o dravinjskih dokladah občinskih uslužbencev in o nastavitvi dnevničarje pri anagrafskem uradu. Mestna občina poziva vse delodajalce, da nemudoma prijavijo vse svoje uslužbence ne glede na starost ali spol z davčnimi knjižicami žnradi vpisa v seznani za kuluk Kdor se v tem pozivu ne bo odzval, bo prijavljen okrajnemu glavarstvu, ki bo postopalo po zakonu. Filatelisti pozor! Najugodneje kupite ln vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. | Poizvedbe j za živali Zatekel se je Iz Dev. Mar. v Polja mal bel kosmat psiček, ki sliši na ime »Keks«. Komur je kaj znanega o njem, naj javi proti nagradi na telefon 38-52 ali pa gostilni Sternlša D. M. v Polju. LOKAL v strogem centru mesta, ca. 300—400 m', od katerih 150 m2 v pritličju, iščemo za takoj v najem. — Damo eventuelno odškodnino ali odkupimo vso stavbo. — Ponudbe poslati: Trdinova 5, pritličje desno, telefon št. 24-20. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Predstave ob 16 in 18.15. ob nedeljah ln ora-tniklh os ob 10.30. 14.?0. 16.30 »n 1B.30 l nasmehom v žtvitente Muilkalnn Suloicra min« duhovite vertrostl. petin in linhezol Fernnnd Oravey - Hettv Stockfeld KINO UNION - TEL. 22-21 Odlična veseloicra Močem se poročiti ,lenny linjo — Nino Berezzi KINO MATICA - TEL. 22-41 Izborila življeimkn d ruti a. zgodbi) o globoki in trajni ljubezni Jutri me aretirajo . . . Ferillneud Miirian KINO SLOOA - TEL. 27-30 Moli oglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1,—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. | Službe 1 Razpis službe Krajevni Šolski odbor v Cerknici odda službo Sol. sluglnje. Nastop 1. februarja. Pogoji : vestnost in poštenost! Plača ca 200 lir mesečno, stanovanje, kurjava In razsvetljava. Javiti sc je Sol. upravl-tulju. TEATR0 C0MUN RLE GlUtEPPi VERDI TRIESTE Wiiiji»iiiiiiiiiimiiiiiin . m..................»»a 1'rogramma della stagione lirica — Program operne sezono: FRANCE 5CA DA RIMINI - di Riccardo Zandonai 15 18-22-27 gennaio (januarja) RISURREZIGNE - di Frnnco Alfnno LA BOHEME - di Giacomo Purani DAFNI - di Oiuseppe Mulč 17-20-25 gannaio tianuarja) 24-20 gannaio (januara) 1-10-15 febbraio (februarja) 31 gennaio (lanuaria) 3-7 lebbraio (ebruaija) UN BALLO IN MASCHERA - di Giuseppe Verdi 6-8-12 febbi ario (februarja) AR ANNA A NASSO - di Riccardo Strauss IL CAPPELLO A TRE PUNTE - di Manuel de Falla 14-17-22 febbraio (februarja) DONATA - di Gaspare Scuderi 21-24 febbraio (februarja) 1 maržo (marca) NORMA - di Vincenzo Beilini 20-28 febbrario ( ebruaija) 3 8 maržo (marca) PROGRAMMI PRE>Sr) LA — PROGRAME DOBITE PRI C. 1. T. - Tyrševa ccsta iKitjiimc Kože domačih zajcev veveric, lisic, dihurjev, kun, vider ln domačih mačk kupuje L. ROT, krznarstvo — Ljubljana, Mestni trg 5. (k ^Stanovanja litcio: Enosobno stanovanje ali večjo prazno svetlo sobo iščem v centru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Svetlo« št. 487. Zahvala Prijateljem In znancem, ki so izkazali čast ln spoštovanje naši ljubi mami Mariji Grudnovi na njeni zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, pevcem Olasbene Matice za ganljivo pozornost ln vsem, ki so nam stali prijateljsko ob strani, se iskreno zahvaljjuemo. Ljubljana, dne 19. januarja 1912. Rodbine: GRUDNOVA, PERNETOVA in TOMŠIČEVA. Pozor! Vodovod vam odtaja hitro in brez poškodbe zidu tvrdka Jože Mihellč, Kav-škova 18, tel. 49-G9. r Hišo z vrtom v bližini LJubljane, kupim za približno 80.000 Ur. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam takoj« št. 501. (p iiMUlfll Učenko za trgovino z mešanim blagom, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 458. (v | Žtonli 1 Žrebeta prodam Keršič Pavel, Ižanska c. št. 375, Ljubljana. & 91 ashu Kupim harmonij za podružno cerkev. Plačam lahko delno v živežu. Naslov v uoravi »Slov.« pod št. 4SS. (g Vdani v vol jo Vsemogočnega v neizmerni boli sporočamo vsem, ki so ga poznali, da je Gospodar življenja in smrti poklical danes k Sebi nadvse skrbnega moža, predobrega ata in brata, gospoda Mihaela Kavčiča vulgo Svedrač posestnika, gostilničarja in ključavničarskega mojstra Dočakal je 52 let, po kratki bolezni smo ga izgubili za vedno. Pogreb našega dragega ata bo v četrtek, dne 22. januarja t. 1. ob 4. uri popoldne iz Zgornje Šiške, Celovška cesta št. 180, na pokopališče v Dravlje. Ljubljana, Ga Sall Cilij, USA, dnp 20. januarja 1942. Frančiška roj. Tehovnik, soproga; Mara, Ljuba, Rada, ličerke; Franc, Janez, Vinko, bratje - in ostalo sorodstvo Francesco Perrl; 39 Neznani učenec Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža LovrenčiS. • Poglej, gospod,« je rekel Simon, ki je korakal ob Megafclesovem mezgu in z neznanskim veseljem gledal na višine pred seboj, »tam je 6veto mesto, mesto Davidovo. Tempeljska vrata so že odprta in srebrne fanfare že kličejo k jutranji molitvi.« Res, tam spodaj pod nebom v kovinastem soju se je črtalo mračno ludejsko gričevje kakor kupi skalovja in pepela. Na vrhu najbližjega, obdanega z navpičnimi strminami in ogradami, se je dvigalo jeruzalemsko obzidje s svojimi velikimi utrdbami in mogočnimi 6tolpi, ki so se slepeče belili. Na najvišjem kraju mesta, na griču Morija, 6o se že svetile v soncu, ki je pravkar vzšlo, zlate tempeljske strehe in steber sivega dima se je dvigal kakor perjanica v vetru v čisto jutranje ozračje. Bil je dim žrtvenikov. Medtem se je gneča od trenutka do trenutka večala in Marcus Adonij je doživljal prizore, ki so ga vedno bolj pretresali. Karavane, ki so 6e vso noč pomikale, so se ob zarečem se dnevu in ob pogledu na sveto mesto ustavljale, se urejale in ljudje so 6egali po cimbalah in pavkah, po svirel-ih in piščalih, da je odmevalo veselje po vsej dolini. Povsod se je oglašalo petje, veseli vzkliki in goreče prošnje. Bilo je, kakor bi vse to ljudstvo ob pogledu na mesto prerokov zblaznelo A poleg veselja, kakšna grozna revščina med (o množico! Najrevnejši med romarji so prenočevali pod milim nebom in so zdaj odhajali s svojih počivališč, kjer so ugašali ognji. Bili so romarji, ki so prihajali stotine tečajev daleč in 60 imeli s 6eboj samo drahmo za mostnino in v culi hieb ovsenega kruha. Bili 60 reveži, ki 6o šli in upali, Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič da bodo o praznikih pathe preživeli kak dan ob miloščini. Sorodniki so nosili ali pa peljali na oslih svoje bolnike, da bi jih potapljali v očiščujočo kopel. Pastirji 60 v svoji revščini zadeli okoli vratu kako jagnje, drugi deželam pa so spotoma, da ne bi prišli prazni in bi imeli kaj žrtvovati, ujeli v olj-kovih gajih po par grlic. Utrujeni od poti, a navdušeni ob pogledu na lepe bele stolpe, so se ustavljali ob travnikih, sedeli ob ogradah in po cvetočih rušah. Pohabljenci so čepeli kraj poti v prahu s 6vojiini bergljami, iztegali roke in glasno ponavljali svojo otožno prošnjo: «Sedakah ...« Bolnikov je bilo nešteto. Reveži, ki se jim je v izteklih očeh belila 6amo toženica, drugi 6o imeli od trahoma kot ustnice nabrekle veke, spet drugi so imeli pohabljene ude, skrčene ali okrnjene ali kot gole smokvove veje suhe roke. Matere so nosile v naročju ko liinonov lub rumene otroke, ki 60 svetlo gledali s svojimi velikimi očmi, kakor bi veselje premagalo bolečine. Tu in tam je na ovinku kake steze v bližini stražnega stolpa, kakršne gradijo čuvaji vinogradov iz blata in vejevja, bilo videti gručo ljudi v črnih cunjah in s pokritimi glavami. Ko so se bližali romarji, 6o začeli grozno jadikovati in hripavo vpiti kakor kaka nočna žival. »Oddaljite se, nečisti smo!« Potem se je kdo od gruče odtrgal, prišel do ceste, fiokazal svoj strašni obraz, ki je bil kakor z apnom pobeljen, ali iztegnil roko, na kateri so bili kakor ogorki sveče okrnjeni prsti. »Sedakah, sedakah!...« Bili so gobavci. Ko so se bližali, so legionarji grozeče kričali nanje in dvignili 6ulice. Marcus Adonij je bil prestrašen. Nikdar si ni mogel misliti, da bi bilo na 6vetu toliko gorja in tako grozno trpljenje človeškega telesa. Zdaj >e popolnoma razumel, zakaj mora skoraj priti -Dioniz ali kakšen drugi CXi rešitelj. »Toda kako,« se je zbegan vprašai, »kako bi mogei Lioniz dati veselje tem nesrečnežem?« Ni 6e mu zdelo mogoče, da bi isti bog, ki bi prevzel človeško podobo in bi prišel klicat Varilijo m njega v kraljestvo luči, mogel poklicati k sebi te bedne in žalostne ljudi, ki telesno odbijajo in niso sposobni za ni kako veselje, to ostudno gomilo udov, ki s svojim smradom ob cesti kvarijo vonjavo vetra in cvetočega polja. »Morda pa Dioniz ne pride zaradi njih,« je sklej>al Marcus, »ampak zaradi svojih izbranih izvoljencev.« * Vendar 60 ga taki prizori vznemirili in mu vzbudili globoko sočutje. Piskajoči, skoraj nečloveški glasovi, jadikujoči »Sedakah' revežev so ga navdajali s strahom in iz dna duše bi jim rad pomagal. Z grozo je pomislil, da pripada temu zapuščenemu ljudstvu tudi njegova mati. Kaj, če bi jo 6rečal med takimi reveži pred tempeljskimi vrati in bi iztegala roko in prav tako žalostno klicala? ... »Sedakah!... Kaj pomeni, Megakle6, ta beseda? Kaj prosijo s tem 6vojim klicem?« »Ciospod, sedakah pomeni pravica.« »In zakaj zahtevajo pravico, Megakles? Ubogi 60, samo oboi miloščine prosijo. Pravica se deli ined enal.lmi,« »Ali ne veš gospod da je usmiljenje — pravica? Pravica, ki jo je človek dolžan človeku.« »Usmiljenje je pravica?« se je vprašal Marcus Adonij in misli so 6e mu zmedle. Med to nesrečno množico so Marcus in legionarji prispeli do vznožja hriba in se začeli vzpenjati. Pot je bila kakor hudournikova struga med pobočji, s katerih so eegale vitke veje oljk, trt in smokev. Tu in tam so na kaki sivi pečini cvetele vetrnice in žoltordeče zlatice, ki se je zdelo, da širijo v ozračje neizrazni dih pomladi. »Prostor, prostor!« je kričal Tricongius, popustil konju vajeti in grozil s sulico. Ljudje eo 6e previdno umikali 6e stiskali k ogradam, mrmrali ali prosili. Nekateri, ki so nosili vidno 6voje, pozornost vzbujajoče talismane, 60 6e 6trahoma umikali in se čimbolj stiskali k skalam, da ne bi prišli v senco, ki 6e je za vojaki daljšala proti zahodu. »Vidiš, go6pod,« je pojasnil Tricongius, »ti reveži, ki 6e izogibajo naše sence, so iz ločine farizejev. Veš, tu je neznansko ločin. N' ga na 6vetu ljudstva, ki bi bilo bolj noro, kakor je to. Imel sem opraviti, gosjjod, z Germani, z Mavretanci, z Iliri in tudi 6 1'arti, a nikjer ni6em našel tako nedovzetnih in prevzetnih ljudi. Mislijo, da so nekaj posebnega, da 60 izvoljeno ljudstvo nekega čudnega boga, ki prebiva v teh gorah. Ce jih ne krotiš z železno roko, se vsak trenutek upirajo. K sreči je med njimi zdaj pravi mož. Pontius Pilatus jih iztrebi, če jih ne bo srečala pamet.« »Moj oče je bil milejši, a vendar je bil tu enajst let upravitelj,« je pripomnil Marcus. »Takrat, gospod, niso bili tako besni. Zdaj so si vtepli v glavo, da 6e bo rodil med njimi voivoda, ki bo premagal Rim. Mesija mu pravijo. In v tem pričakovanju postajajo nevarni.« Polagoma so se bližali mestu. Pokrajina je bila vedno bolj pusta. Cesta je bila izsekana v živ rob in na desni in na levi so bile v stenah votline, v katerih 60 prebivali prenapeti samotarji. Mnogi so sedeli na pragu svojih brlogov in peli stare prerokbe. V njihovem otožnem glasu je bilo nekaj strahotnega. Končno so se okoli poldne na nekem ovinku kamenite ceste začrtali pred njimi pod nebo mogočni obrisi Hipikovih in Fazaelovih stoljx>v z navpičnimi odprtinami oken, kakor bi gledale velikanske mačke proti gori Nebo, ki jo je tam v dalji zastirala megla. Puščavski veter, ki je začel okoli pete ure močno pihati, je zdaj napolnil ozračje z rdečkastim oblakom. Velike jate golobov, ki so prileteli iz tretja ob Jordanu, eo v sunkih vetra preletele obzidje mesta in se preplašene 6pu6tile v dolino Imona. Naposled so prišli do velikih, a zanemarjenih Jopekih vrat, pred katerimi se je trlo ljudstva. Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: yiktor Cenčič