DR. VINKO ŠRIBAR
K POZNAVANJU ŽELEZARSKE DEJAVNOSTI NA F R E I S I N S K I POSESTI
V SLOVENIJI
V depoju in zbirkah Loškega muzeja je bogat izbor visoko in pozno srednjeveške
keramike in železnih predmetov. Najdbe izvirajo z izkopavanj na
Kranclju, na dvorišču Loškega gradu in z raznih lokacij v samem mestu in
okolici. Gradivo ni ovrednoteno ter kot celota predstavlja pomemben prispevek
k poznavanju materialne kulture visokega in poznega srednjega veka. To gradivo
zasluži skorajšnjo kataloško obdelavo.^
Kot uvod v kasnejšo obdelavo škofjeloškega železa in keramike predstavljamo
le nekaj predmetov, ki kažejo izrazito afiniteto z železnim gradivom z
Otoka pri Dobravi — freisinškega trga Gutenwertha. Gre za naslednje predmete:
1. Železni ključ z rombično zanko, ki je izdelana iz žice ovalnega preseka in je
na telo ključa kovaško privarjena. Konice rombičnega zaključka so zavite v zanke,
na katere je kovaško privarjen ploščato skovan ovalni okrasni nastavek. Telo ključa
je izdelano skupaj z brado in je uvito iz ploščato skovanega železnega kosa, debelega
2 mm. Kvadratna brada ima dve pravokotni zarezi ob spodnjem in eno ob zgornjem
robu. Od rombične zanke do konca telesa ključa je viden nezvarjen stik. — D. ključa
13,9 cm, pr. zanke 5,5 cm, d. brade 3,0 cm, pr. telesa 0,9 cm, d. žice 3,5 mm (gl. T. 1,1).
2. Železni ključ z ovalno zanko, ovalnega preseka, ki je na telo ključa kovaško
privarjena. Telo ključa je zvito iz ploščato skovanega železa, skupaj z brado, ki ima
globoko pravokotno zarezo ob zgornjem robu. Od spodnjega roba zareze proti spodnjemu
robu brade poteka kanelura. Od ovalne zanke navzdol po telesu je zavaljen
stik. — D. ključa 8,2 cm, pr. zanke 3,7 X 3,1 cm, d. brade 2,4 X 2,0 cm, pr. telesa
1,0 cm (gl. T. 1,2).
3. Železne klešče z ovalno čeljustjo; en krak čeljusti je rahlo presegajoč. Ročaja
sta speta s ploščato skovano ovalno zakovico. Zgoraj sta pravokotnega in spodaj
ovalnega preseka. Od zgoraj proti konici sta usločena, zaradi trdnejšega prijema
čeljusti. — D. 13,8 cm, š. čeljusti 0,9 cm, debelina ročaja 0,5 cm (gl. T. 1,3).
4. Železno strgalo s pravokotno skovanim držajem odlomljenim zaključkom in
polkrožnim strgalom iz ploščato skovanega železa, debeline 4 mm. Prerez skozi ovalni
del strgala je koničen. — D. strgala 9,7 cm, š. držaja 1,7 cm, s. strgala 2,5 cm (gl.
T. 1,4).
Vrednost škofjeloških predmetov spoznavamo šele ob železnih najdbah z
Otoka pri Dobravi. Katalog železnih izdelkov z IP 1 z Otoka pri Dobravi je
v tisku.
Pri iskanju analogij smo ugotovili, da večji del tega gradiva lahko primerjamo
z neobjavljenim gradivom iz Škofje Loke. Razlogi za to so lahko v
sorodnosti ali podobnosti obrtne dejavnosti in tipologije orodja in orožja in
drugih praktično uporabnih železnih predmetov na prostoru tedanje fevdalne
srednje Evrope, ali pa v tesni povezanosti obrtnih in drugih dogajanj znotraj
47
ene fevdalne posesti. Tej tezi vprid govorijo številna, doslej ugotovljena arheološka
dejstva. Tako npr. obrtna dejavnost na Otoku, o kateri smo že govorili
(Loški razgledi XIX), ni nastala s postopnim razvojem, ampak sta oba delavniška
kompleksa, železarsko-predelovalni in usnjarski, nastala hkrati v celem
obsegu in trajala določeno obdobje.^ V tem dejanju vidimo organiziran ukrep,
ki je veljal tudi za organizacijo dela in delovnega prostora. Sicer pa so o odnosih
znotraj fevdalne posesti že obsežno razpravljali tuji in domači strokovnjaki.
Konkretno tudi o freisinški in spanheimski posesti na Dolenjskem.'
To poudarjamo zato, da bi pokazali na možnost neposredne povezanosti
med škofjeloško in otoško delavnico. Ta medsebojna odvisnost, kot kažejo tudi
predmeti, je tako velika, da je tudi vplivala na stilno oblikovanje predmetov.
Ne glede, da gre v ozadju celotnega dogajanja za planirano vzdrževanje istih
obrtnih delavnic, bi prišlo do večjih lokalnih inačic posameznih orodij in oblik
predmetov. Ker pa do tega ni prišlo, moramo na' temelju primerjanja predmetov
z obeh najdišč govoriti o še večji medsebojni povezanosti. Kako daleč
gre lahko povezanost znotraj ene fevdalne posesti, kažejo jezikovne ostaline
visokosrednjeveške dolenjščine, ki jo je T. Logar ugotovil v Dovjem pri Mojstrani,^
ki so jo verjetno prinesli z Dolenjske, kakor misli L Pirkovič, otoški
železarji in kovači, ki jih je uprava posesti, po prvem porušenju naselja na
Otoku v 12. stoletju, prestavila na mojstranski del svoje posesti.' Uničenje otoškega
naselja v tem času so dokumentirala raziskovanja v letu 1975.^ Pirkovičevi
tezi vprid pa govori dokumentirana kovaška tradicija več kot tridesetih
dovjanskih družin.
S tem kratkim prispevkom želim predvsem spodbuditi vodstvo Loškega
muzeja, da čimprej planira kataloško in študijsko obdelavo srednjeveškega železnega
in keramičnega gradiva. Primerjanje Loke in Otoka, ki se nam stalno
vsiljuje, pa nam zelo prepričljivo govori, da je freisinško posest na Slovenskem
treba opazovati kot celoto, in sicer iz zornega kota Škofje Loke kot središča te
posesti.
O p o m b e
1. C. Avguštin, Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki
Loški razgledi 1, 1954, 107, 114. — 2, V. Srihar, Obrtna dejavnost na Otoku pri Dobravi
— freisinškem trgu Gutenwerth, Loški razgledi 19, 1972, 69 si. — 3. P. Bloznil^,
Zemljiška gospostva v območju fredsinške dolenjske posesti. Razprave SAZU IV/6,
1'J^S; J. Mlinaric, Kostanjeviško gospostvo, Kostanjevica 1970. — 4. T. Logar, Dialektološke
študije, Slavistična revija 5—7, 1954, 144 si. — 5. L Pirhovič je zbral na
območju Mojstrane številne podatke o prestavitvi otoških železarjev na moj stransko.
Izsledke bo v kratkem objavil. — 6. V. Sribar, Poročilo za Sklad Borisa Kidriča
za leto 1975 (v tisku za Zgodovinski časopis 27).
Z u s a m m e n f a s s u n g
ZUR KENNTNIS DER EISENVERARBEITUNG AUF DEM FREISINGER
BESITZTUM IN SLOWENIEN
In den Sammlungen des Museums in Škofja Loka befindet sich eine ziemlich
groBe Anzahl ven eisernen Gegenstanden und keramischen Erzeugnissen, welche
zeitlich dem Hoch- und Spatmittelalter zuzurechnen sind. Die Funde stammen aus
verschiedenen Fundorten, doch hauptsachlich aus Ausgrabungen am Stadtmarkt und
48

im Innenhof der Burg in Škof j a Loka sowie aus solchen in der mittelalterlichen
Wehranlage auf dem Hiigel Krancelj nachst der Stadt.
Die Funde sind bis jetzt nicht bearbeitet und publiziert •worden. Aus dem
gesamten Material haben wir zwei Schlussel (T. 1, 1,2), eine Zange (T. 1, 3) und
einen eisernen Schaber (T. 1, 4) ausgewahlt und stellen sie somit der wissenschaftlichen
Offentlichkeit vor.
Wahrend der zeichnerischen Bearbeitung und Auswertung der Funde konnten
wir feststellen, dafi als Vergleichsmaterial die Funde aus der archaologisch schon
friiher freigelegten LokaUtat Otok bei Dobrava bzw. dem freisingenschen Markt
Gutenwerth herbeigezogen •werden konnten.
Die eisernen und auch die keramischen Funde aus Otok sind schon des ofteren
publiziert worden. Ein Katalog der eisernen Funde aus der Otoker Grabungsflache
1 ist in Vorbereitung und wird binnen Jahresfrist veroffentlicht werden.
Vergleiche der im Museum in Škof j a Loka befindlichen eisernen Funde mit
jenen aus dem freigelegten Gutenwerth zwingen ihrer identischen Typologie wegen
zur Annahme, daB die Werkstatten von Skofja Loka und Otok ein gemeinsames
Vorbild gehabt haben mvjssen. Das wird sofort verstandlich, wenn man die Tatsache
in Betracht zieht, daB sowohl Skofja Loka als auch Otok zum feudalen Besitz des
Freisinger Bistums in Slowenien gehort haben. Man darf annehmen, daB die gewerbliche
Tatigkeit beider Orte von einer Stelle aus administrativ beeinfluBt und
gefiihrt wurde. Es ist nicht ausgeschlossen, daB sich dieser EinfluB nicht nur auf
die Typologie der hergestellten Gegenstande, sondern auch auf die Organisation und
den Arbeitsgang in den Werkstatten sowie auf den Handel mit den Fertigwaren
bezogen hat.
50