►ROLETAREC JE ; DELAVSKI LIST ■ t ZA MISLEČE CITATEIJE Manilo Jugpilovanike Socialist in Prosvetne Miiice OFFICIAL ORGAN OF J. S, F. AND rrs EDUCATIONAL BUREAU iT.—NO. 1863. »m ml tor. Dm. i IMT. at Ml #N um4m IK« Act of CwMi.ll o( Mm* V WIS CHICAGO, ILL., 26. M AJA (May 26), 1943. T I'uhMfthed Weekly at 2301 8. Uwndale Ave. • eie LETO*—VOL. XXXVIIL EDVARO BENES, načelnik čekesloveike mmmjm. wlmdm, ki le priêel pred p*r ledni *em is Londona. Je fovoril w kongresu in ne neiletik «ko. etik, mod lom po so pripravil sa obisk ▼ Moskvo. !.. . ■ Dogodki pričajo se osišče že poraza POROČILO O PRIZADEVANJU VATIKANA V POMOČ ITALIJI —CHURCHILL NAPRAVIL DOBRO POTEZO—STOPNJE RUSIJE V NAMEN PRIDOBITVE ZAUPANJA V DIPLOMACIJI Združeni narodi štejejo mnogo dežel Med njimi je veliko rfcajik. Zato je njihova vojna ne le borba zoper fašizem in za osvoboditev izpod okupa-temveč tudi diplomati-čna borba med njimi samimi za čim»bolJ*i izhod po zmagi, da se zajezi kolikor največ mogoče možnosti za nove konflikte. Obisk angleškega premier ja uspel a ' * vv; ■ " r V ta namen se vrše obiski diplomatov, ki na svojih sestankih skušajo razvozi jati zamotana vprašanja povojnih problemov, novih mej med deželami. odnosajev in zvez z njimi in pa kako urediti gospodarstvo. da ne bo v enf deželi lakota in v drugi pa izobilje. Svet je »postal celota in s tega «tališča razpravljajo zastopniki vaeh dežel na konferenci v Hot Springyu, Va., žo drugi teden. Njihov edin predmet je živilski problem. Drug problem so politične ureditve jn pa meje, ki povzročajo že več težav. Pred tedni je bil tu na obisku zaradi takih zadev angleški minister vnanjth zadev Anthony Eden, pravijo, da največ vsled slabih odnosa je v med to deželo in Rusijo, in potem pa Winston Churchill. Eden baje ni uspel, zato ee je po zavezniški ^magi v Afriki Churchill požuril sem, ki ima na ameriške diplomate Vfllk vpliv in pa kor ga vsa Amglija priznava 'za svojega nad'bolj&'Ka državnika. začele so se rušiti druga za drugo, raz^n delavskega gibanja v Angliji. Komunistična ali III. internacionala je nastala s proglasom, sprejetim na sestanku 2. marca 1919 v Rusiji, a idejno je započelasvoje delo čim je Lenin prišel v Petrograd, sedoj Leningrad Dne 22. majo to leto jo je Josef Stalin razpustil. Tako m sedaj v resnici nobene delavske internaao-nale več, razen če vzamemo skupino na papir; u, ki s imenuje "četrta internacionala" V nji so ostanki trockistov Delavsko-socialistično internacional, ki je.ime-la svoje glavno zaledje v kontinentalni Evropi, je unial fašizem s pomočjo kominterne Kar jQ je ostalo, je v Angliji, na Švedskem, v Švici, Južni Ameriki in pa begunci v Ameriki, Mehiki itd. Konec kominterne je za delavsko gibanje dobra Stvar, namreč oko >e.b»la razpuščena v namenu dati mednarodnemu delavstvu prosto pot za ustanovitev internacionale, ki ne bo služkm a nobenega režima nego bo lahko neodvisno delovala vsemu delavstvu v korist Pogoji za tako mednarodno zvezo so tu. In tudi sedaj, ko je še nimamo, se borba nadaljuje. Boj izkoriščanih zoper izkoriščevalce Tak je zakon in tak ostane, dokler izkoriščani ne zmagajo Cene živilom narasle v dveh letih okrog štirideset odstotkov Vojna ni edina sila, ki razdira dede podražitev živil in * 9 V # drugih potrebščin «i statistike I H I IHI^I I ID niso edine, ker se presoja cene ■■ > Ul IIVU|V v nekaterih birojih sgolj po Nekaj o konferenci P. M. v Waukeganu uradnih podatkih in takozva-nih dostropnoetih, drugi pa jih fkiuajo beležiti na podlagi faktičnih cen, upoštevajoč «raven tudi tihotapno trgovino, ali kakor že naj po domače označimo "klačk market", ki je že tedaj v tako ogromnem razmahu, da ji je bilo nekdanje "but-legarstvo" s alkoholnimi pijačami komaj »enca. Vlada bo imela silovite tež-keče »praviti cene živil v pravi rad, ker j* prvo priložnost zamudila. Sedaj lahko ukaže trgovcu, po čem naj prodaja to ali ono, toda kaj zmore on, če pa mera prekupcem plačati po višjih cepah! Zato po določenih vladnih cenah marsikje v tej deželi mesece ne prodajajo, nego le po taki lestvici, ki jo ima trenutno "black market"... Ce hočeš, kupi, ako ti prodam, . drugače "Bog s teboj", je jezik, kiv ga morajo gospodinje poslušati sirom dežele. Niso vsi kraji enako prizadete. Največje podražitve so v novih centrih vojne industrije. Tam so se ljudje hipoma naselili m enako z njimi tudi vefiž-ništvo. Ker v njih prometnih zve« in ne trgovskih prej pi bilo v normalnih t^uk, je živila v taka središča težko dobiti Kadar pridejo, so jih naj-prvo deležni tisti, ki so jih pripravljeni najdražje plačati Reporter Lloyd Norman razpravlja o tem v čikaski Tribuni a dne 21. maja na podlagi podatkov, ki jih je dobil in se-stavil glade podražitev življen-sluk potrebščin v uradih tukajšnjih unij. Ugotavlja, da so cene narasle celo tukaj, kjer je središče razpečevanja živil, 40 odstotkov. Naše gospodinje pravijo, da ' ne protiraya, če vzamemo, da • se je marsikaj podražilo ne le 50 temveč sto odstotkov in da gredo cene še vedno navzgor. POVODNJI NA OSREDNJEM ZAPADU IN NA JUGU. — "UMETNA" POVODENJ V PORURJU. — ZALOGE ŽIVIL *E VELIKE, A SO VEČINOMA V ROKAH ŠPEKULANTOV »t Vzlic ogromni kampanji, ki ima namen pridobiti vsakega, ki si more pridobiti .«aj eno gredo zemlje, da pridela na nji karkoli v korist svoje kuhinje, iti dasi je bil odziv izredno dober, je slabo vreme pokvarilo ljudem veČino setve in posaditve povsod, kjer se je v prošlih nekaj tednih z Vso vztrajnostjo naselilo pusto jesensko vreme namesto pomladnega, in vrh tega pa je Še deže-ivalo tako, da je mnogim vse | segnilo. Bo treba nadomestiti izgube Zed. države že dolgo niso več taka dežela, ki jih bi uime mogle katastrofalno prizadeti. A škoda je vendarle posebno v teh časih, ko je treba preskrbovati z živili tudi zavezniške dežeie in ko se pripravljamo, ,da bomo pomagali s hrano po tej vojni zaeno z drugimi državami, ki takšno pomoč zmorejo, vsemu svetu. Povodnji letos so prizadeta skoro ves osrednji zapad, in pa južne države, skozi katere se j prelivajo velike reke v morje, j Razrušile so milje prog, izpra-le na tisoče in* tisoče akrov posejane zemlje, in pa nič koliko vrtov. Farmarji zagotavljajo, da bodo sejali znova čim mogoče taka semena, ki bodo do jeseni lahko še dozorela. Na živilskem trgu pa se bo ta uima vseeno poznala ne samo letos nego tudi naslednje 'erto. te sedaj je sočivje — pod razlago, da je temu krivo mi- Prošlo nedeljo se je vrtMa v VVaukeganu v Slovenskem narodnem domu konferenca Prosvetne matice in JSZ. katero je ponetilo 23 delegatov in par drugih iz Miiwaukeeja, Chi-caga in Waukegana. O dedovanju in priredbah svojih društev ter o krajevnih centralnih organizacijah so poročali delegati zelo objektiv no, hi upoštevajoč sedanje čase, celo prav vzpodbudno. V društvih in krajevnih centralah se vzdic vsemu še veliko deluje za relifne akcije, za SANK. JSZ, za mladinske kro- fU ' žke itd. Torej več kot bi si človek predstavljal. Chas. Pogorele« je poročal o JSZ, o naših publikacijah in Prosvetni matici in apeliral na sodelovanje, ko «e pridne kampanja za pridobitev tisoč novih naročnikov fVoletanou. "Po-trebujemo jih ne samo z ara* tega, da list ohranimo, nego prav tako tudi zato. da se naše idejo čimbolj razširijo, je po-udaril. Référant o naših splošnih zadevah, kot o SANSu, o političnih akcijah in par drugih stvareh je bil Anton Garden. Za njim je nekaj slike podal o stvareh Frank Zaitz. - Bilo je sklenjeno, da se bo prihodnja konferenca te krajevne organizacije Prosvetne matice vršila v Milwaua prejšnja sta se obe vrr Šili v VVaukeganu. Dasi ni bi»!o na dnevnem re: du konference dne 23. maja nič kaj izredno važnega ali zanimivega. je bila vendar zelo konstruktivna. Splošno mnenje je bilo, da je treba to organizacijo ohraniti z obdržava-njem sej, saj z dvema na leto kot do sedaj, zato da bomo imeli po vojni, ali kadar že bodo nanesle potrebe, delujočo skupino, ki bo za naše ideje stopica lahko vsak čas v akcijo. nulo deževje, tako podraženo, da se je čuditi, če se upoHeva "dostrepne" cene. Plačaj, ali pa odidi. Obe tanje Še večje draginje Vsa znamenja kažejo, da se bo draginja vsled vremenskih neprilik višala skozi vse leto. A ker živil ne manjka vzlic «imam, je jasno, da bodo dobičke požeili špekulanti, slabo plačani delavci s svojimi družinami pa bodo še v večjem pomanjkanju. Kakor se produkcijo io distribucijo živil, oziroma ravnanje cen živilom sedaj nadzoruje, ni upati, da bo mogoče ta problem rešiti tako, da dobe farmarji dovolj za svoj trud in delavske družine pa zadosti živil za denar, ki ga imajo na razpolago. Ni vzroka za pomanjkanje Zed. države so agrikultumo tako izpopolnjene, da lahko celo v slabih vremenskih prilikah pridelajo veliko več kot pa potrebujejo za svoje prebivalstvo. Farmarjem sicer to dejstvo ni v tolažbo, kajti če jim setve ali pa pridelke uničijo uime, so tisti, ki jih take nesreče dolete, povsem na izgubi. Konsumenti pa so na škodi, ker morajo plačevati višje cene. Na primer, že sedaj za tista ž i vrta, ki ao bila pridelana že ftansko leto, katero je bilo normalno. Pomanjkanja torej nikakor ne bo vziic vsem vestem o po- (Nadaljevanje na 5. strani.) J. L. Lewis za povrnitev UMW v A. F. of L. Ameriško unijsko gibanje je v veliki zmedi, ki se ne more izkopati iz nje niti sedaj, ko mu je to najbolj potrebno. Kriva mu je neenotnost med njimi. Vzrok neslogi pa je pomanjkanje programa. Ker unije nimajo nikakršnih "končnik ciljev", se pehajo le za pribol j-ške 44 za sproti" in čestokrat morajo svoje člane pognati v stavko mag ari v zahtevi par centov * zvišan je plače na uro, če jim ni S takimi težavami se že več mescev bori John L. Lewis, predsednik unije premog ar je v, ki je bil v minulih tednih tar-ča napadov in potem pa sen- zacija vsled objave, da se želi s svojo unijo UMW vrniti v American Foderetion o4 La-bor. Mnogi, ki ga poznajo, mu pripisujejo pri Um zle Aame-ne. On je bil prvi, ki je pod-vzel akcijo za obsenčenje AFL z ustanovitvijo CIO. Deloval je na vse pretege, da se industri-alne unije «veljavi ki napravi staremu cehovstvu, ki ga goji Af L, konec. V zadnji predsedniški kampanji je s svojo iajavo proti izvolitvi Rooaeveka v tretji ter-min storil veliko zmoto, ker je dal unijam CIO tak ultimatum, da se mu po neizpolnitvi ni mo-tal umakniti Rekel jim jei Ce bo ftoosevelt še izvoljen, po-tem «f bom več predsednik CIO, to vam jamčim. Besedo je držal m zečel se je nov razkol, ne v škodo Le-wisu, temveč v kvar delavstvu v splošnem. On prejeme svoje dohodke kakor zmereus. Vzlic vsem svoji» hibam pa je John L. Lewis človek* kateremu premogarji v veliki večini zaupajo ki mu sled* Samo v tem je njegova moč. Oku 111 si jo je pod Rooeeveltom in le a njegovo pomočjo. Ce se unija premogar jev vrne v AFL — in slednja jo je kajpada "p°d gotovimi pogoji" pripravljena sprejeti. Wo to lahko smatrano le za o ječanja AFL proti dO. Mnogi politični špekulanti menijo, da hoče Lewis napraviti U udar sgolj vsled oeebnih kapric. Prvič, on noče, da bi bN Roosevelt ie kdaj izvoljen, in drugič, zameril se mu je njegov bivši najboljši prijatelj m pomočnik Philip Murray, predsednik CIO. Lewis na te očitke odgovarja, da je bil prvi, ki je predlagal združenje unij CIO in AFL, m še drugih Uf^ij, ki so bile ali pa so še izven obeh teh dveh zvez. Ker ni uspel, ni kazalo UMW drugega kot da se vrne v AFL. Vzlic temu Lewis ni mofel uspeti Prod vsem zeto ne, ker on ni človek sloge. * Ce glavni odbor AFL Lewi-sov predlog sprejme, naj stori ie en korak, ki ga ima priložnost napraviti I spraviti vse a-meriške unije v *no enoto. Delavstvu sovražni tisk zmožen ščuvati delavce, da so zoper samega sebe Neki delavski list v Californiji se je potrudil dognati, kako se je velebizniški tisk v svojem boju proti uniji premogarjev ter njeni zahtevi za zvišane mezde svojih članov zadržal, ko sta se bas v tistem času dogodile v rovih dve veliki eksploziji v dveh krajih dežele. Precej premogarjev je bilo ubitih, nekaj pa živih pokopanih, ki so se zadušili predno je moglo rešilno moštvo priti do njih. Dognal je, da so skoro vsi veliki dnevniki poročali o teh nesrečah le v par vrsticah kje na notranjih straneh, z bombastičnimi naslovi pa v istih številkah udrihali po zahtevah premogarjev za večje mezde. To seveda ni prvič, da se je kapitalistični tisk kakor na dogovorjeno znamenje tako zadržal. Njegova taktika od nekdaj je, da napada delavce čim se organizirajo bodisi strokovno ali politično. Na-pAda poslance, ki v zakonodajah predlagajo kaj takega, kar bi koristilo ljudstvu, in tolkli so na vso moč po socialističnem gibanju celo radi našega ta-kozvonega minimalnega programa, ki vsebuje zahteve za omiljenje težavnega položaja garačev v svoji borbi za obstanek. Na primer proti našemu delovanju za brezposelnostno podporo, pokojnine, bolniško oskrbo itd. Ameriško ljudstvo bi lahko imelo močno časopisje, kakor ga imajo nekatere druge dežele, pogojno, da se v svojih unijah odloči ne samo proti skebstvu v stavkah, nego tudi v politiki. Ali na kratko, imelo ga bo, čim se odloči za socializem, namesto da v politiki podpira kapitalizem in deluje s tem zoper samega sebe. PRO.LETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. laitj« Jugoslovanska MatiU TUUvm DrviU, Chicago, lit. ssbbhb / GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ¥ Zedinjenih drtavan u celo leto *3.0U; ta pol leta $1.75; aa ¿etrt leta $1.W. . Inozemstvo: u celo ^to $3.50; u pol leU $2.00. V«i rokopisi in oglaai morajo biti v našem uradu Mtipoaneje do pondeljka popoldne aa priobčilo v y ate vilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publiahing Co., Inc. Eatabliahed 1906. Editor....._______ Business Manager. ..Frank Zaiti .Charlea Pogorelee SUBSCRIPTION RATES: , Jnited States: One Tear $3.00; Six Months $1.76; Three Montha $1.00. Foreign Countries, On« Year $3.50; Six Montha $2.00. PRK>LETAREC 2301 S. Lawndale Avenu« CHICAGO, ILL. Telephone : ROCKWELL 2884 Razpust kominterne Poročilo iz Moskve 22. maja o razpustu tretje internacio-nale, ki je imela nalogo izvesti svetovno revolucijo po boljše- . ^ man znano ari vitkem vzorcu, je mnoge presenetilo. Drugi so vedeli, da bo Bitk« aa otokih Alouthians blisu Alaske s* sa sasriik« ¿tU, letale« in mornarico ngodno raavijajo, posebno na otnk« Atta. Ko bodo vsi vaoti naaaj, bo imelo «m «ritko letalstvo in mornarica veliko lagljo pot s to strani direktno do Japonsko. Na sliki jo ameriiko brodovjo, ki eskrbaje potrebščina našim ¿«tam na tek otokih in odganja japonska bajno Isi^s. Vera v vstajenje Chicago, III. — Kakor vam kmalu prenehala, bodisi z javnim proglasom, kakor se je sedaj zgodilo, ali pa da izgine s pozorišča brez šuma. Tretja internacionala je izgubila svoj značaj in pomen v dneh užiga sedanje vojne — meseca avgusta 1939, ko sta dve do tedaj smrtno sovražni si vladi sklenile desetletni nenapa-dafni, prijateljski pakt. Za kominterno je bil to usodni udarec. Njen tajnik Gregor Dimitri, Bolgar, ki so ga naciji v Berlinu obtožbi požiga nemške državnozborske palače in se jim je le s svojo sijajno spreta n ostjo izmuznil izpod vislic, je vedel, da jo je tisti pakt v njeni prejšnji vlogi popolnoma onemogočil. Sprememba na boljše je zanjo prišla 22. junija 1941. Kominlerna je bila uradno spočeta 2. marca 1919 in za svojo temeljno nakjgo si je naložila izvršitev svetovne revolucije po boljfteviškem vzoru. V svoji izjavi z dne 22. maja to ieto pravi, da ni več potrebna, ker je zastarela in postala v tej okorelosti neporabna. ^ Njeni ustanovitelji so jo pred 24. let» proghisili za naslednico marksizma in za edino pravoverno predidtavnico mednarodnega delavskega gibanja, s ciljem vreči kapitalizem in proglašen j a diktature proletarijata po vsem svetir. Uspela je samo v boju zoper socialno demokratične in enako zoper levičarske socialistične stranke, uspela je v smešenju demokracije, toda Sovjetski uniji v ¿kodo namesto v korist. Namesto diktature «proletarijata so začele nastajati fašistične in napolfašiatične diktature. Namesto glav kapitalističnih mogočnikov so se zakotalile po pesku glave komunistov in social-demokratov. In namesto prijateljstvi se je Rusija iznašla v obzidju samih sovražnih držav. ^ Tretja internacionaLa je bila polom. Njeni ustanovitelji v Rusiji so bili v minulih letih likvidirani v znanih čistkah, nekaj jih je umrlo naravne smTti, ostali pa so «bili premeščeni v ead-nje klopi. J < Edini uspeh prejšnjega tajnika kominterne Gregorija Zi-novjeva in drugih njenih voditeljev je bil v «pokončanju gesla "delavci vseh dežel, združite se!" V ostalem je bila ves Čas le sredstvo vnanje politike sovjetske vlade. V sedanji vojni pa ji je postala komintema nadležna, Čeprav se ni več oglašala. Smrtna obsodba, ki so jo izvršili nad njo 22. maja, je napravila zelo različne učinke. Namen Moefkve je, da z razpustom kominterne Washinigtonu «n Londonu dokaže iskrenost svojega (zavezništva iz njima. Ob enem naj jima bo to znamenje, da se sovjetska Rusija s sredstvom svoje intemacionale ne !*> več umešavala v notranje zadeve drugih dežel. Tudi mnogi kapitalisti so se razveselili, pa reakcionarni politiki itfše marsikdo, ki kuje bogastva iz srag delovnega ljudstva. Tretja internacionala jim je bila poosebljena nevarnost, ki je venomer grozila njihovemu položaju. Vsi ti so v zmoti. Razpust kominterne se je izvršil iz političnih ratlogov v prid sedanje politike sovjetske vlade. In kajpada po njenih ukazih. Mnogi radikalci so proglasili to novo dejanje Stalinove politike za izdajstvo nad proletariatom, nekateri v vseh taborih — delavskih kot kapitalističnih, so &a označili za sleparijo, a v resnici je bilo izvršeno samo v korist sedanjemu položaju Sovjetske unije, kakor je bil iz enakih razlogov sklenjen leta 1989 pakt prijateljstva med njo in Nemčijo v veri, da je saj začasno obema v korist. Sovjetska unija potrebuje v svoji vojni s Hitlerjem pomoči kapitalističnih držav in te ji pomagajo rter ona njim. Pomagajo si druga drugi ne vsled kakih idealističnih, nesebičnih razlogov, temveč samo radi tega, ker je slučaj nanesel tako, tla so se znašle skupno v vojni z istim sovražnikom. V Zed. državah, od kjer dobiva Rusija veliko materijalne pomeči in čezdalje več tudi na bojiščih, je v vladajočih krogih napram nji veliko več ne»zaupano*ti kakor pa n Jim da pridete vsi na to prireditev i tej priliki tudi nazna- Novice Ko to pišem, je Churchill še konferiraJ v Washingtonu. Ljudje z napetostjo Čakajo, kakšen bo rezultat tega važne&a sestanka. Kje in kdaj udarijo? Izmed vseh ljudi ima danes skoro gotovo najbolj nemirno vest slamnati "duče" v Rimu. Zadnji teden, ko so nad Rimom brnela letala, vračajoča se s svoje bombne misije, so se ednih nošah. Vedite, da niam. da se bo seja pustojan- mtJ gotovo hlače tresle in če se •no narodna noša na i bol i ^e št. 34 JPO, slovenska sek- n*» mrrfim i* Ho^n twain v narc je ravno narodna noša najbolj dragocen talisman nagega naroda doma, in da je nazijska zverinska druhal pred vsem gleda'a, da jim je uničila to, kar jim je bilo najdražje. Leta 1938 sem bila v stari domovini. NikoJi ne bom pozabila, s kako r!ove/no4jo se je pri nas ne motim, je dobil tudi malo ctja vrAda zaeno s sejo po- tUte afriške bolezni, o kateri družnice»SANSa. To se je oklenilo zaradi prepogostih sej, na katere je dostikrat težko dobi- je pred par tedni govoril. Tudi v Nemčiji ni kot v paradižu. Poleg bombnih napa- radi hodijo na seje. Naj omenim, da se mi letuš-v Naklem na Gorenjskem zbi- ni» Majski glas dopade najbolj ti dovolj udeležencev; poeeb-(dov Viak dan> a^ieški leno v poletnem času ljudje ne- talci porušili dva velika jezo- rala zgodaj v jutru na železniški po «taji skupina v narodnih nešah, da se odpelje na skupno manifestacijo v Ljubljano. Občudovala sem jih vsa prevzeta, pa tudi ponosna, da sem tudi sama del njih, ki so tako neustrašeno in s takim ponosom hiteli na narodno manifestacijo. V zvne 30. maja bo tukajšnja podružnica H. 1 SANS imela ki bogastva posedujejo, se bodo delavMkeg* razreda bali prav tako karav nič zadelo. Ko je odhajal, ie celo dejal nekomu, menda gledališkemu slugu, ki je prav tako hotel pokazati, da sočustvuje z njim: "Da le mene niso prepovedali." Hotel je s stavkom izraziti, I a ga taka reč ne more streti, kar pa je bila ena sama laž; \ajti umetnik Janez Trop je dobro čutil tisti trenutek, ko je zapustil gledališko poslopje, tako je izdal umetnika pred ipravnikom in kako se je vse zrušilo v njem. Udarec jc bil '.anj prenenaden, da bi ga mo-rel prenesti. Ostal je kakor kmet pred pogoriščem hiše, ki to jc leta in leta zidal, pa mu io je nekdo tik pred vselitvijo vodi. Zdaj ni imel kam položiti glave, zunaj pa je bila .*clo hladna jesen, zima se jc bližala. Treba je bilo pač nekam kreniti in se kam zavleči kakor stopen pe*. Na ulici je bil in bilo je potreba nadaljevati to pot po blatni jesenski brozgi, ko je pršela iz megle. Iz stranske ulice bo treba kreniti v Veliko ulico, iti znova med ljudi... in ... tako naprej- Bože moj, kak velik nesmisel! Počemu in kam? Se nikoli v življenju se ni Janez Trop tako žalostno zavedel tega vprašanja, kakor zdaj, ko bi mogel iz stranske ulice v Veliko. Sicer mu Je pa bilo trenutno IH>pol nama vseeno, aii pride čez ulico, ali pa ostane »n stoji ine Hock Springs, je nas znani agitator John Jareb. Poslal je novce za Majski glas in m t $2 v tiskovni fond, ki sta jih prispevala Tone Starman in Frank Grum. Zdaj, pravi, ko sem končal s tem delom, bom šel spet malo v hribe na oddih in na ribolov. Obilo uspeha. John! Joseph Ovca, SpringfieM, in., je poslal dve naročnini in prispevke za klub št. 47 JSZ ter za Prosvetno matico od kluba in društva št. 47 SNPJ. Oglasil se je tudi naš stari znanec iz bojev za dobro stvar, John Terčelj, Strabane. Pa. Poslal je dve naročnini. John Kosin, Girard, O., je obnovil naročnino in prispeval $4 v tiskovni fond. Naročnino je obnovil tudi John Tancek in ob enem prispeval $1.50 v isti sklad. 50c je pa dodal še Fr. Režek. Detroit, Mich., Anton Poto-kar je obnovil noročnino in prispeval $1 v tiskovni fond lista. John Zomik je poslal novce za oglase v Majskem glasu, 2 naročnini in $1.50 v tiskovni fond. V Isti namen je poslala $3 Katharine Krainz. Anton Shular, Kansas, je poslal novce za prodane izvode Majfkega glasa, naročnino ter dolar v tiskovni fond, ki ga mu je izročil John Cizerle v Gi-rardu. Cizerle pravi, da predlog "Big Tony ja" zanj še vedno drži, zato je dal dolar. Obenem vabi upravnika Charlesa na "čfken dinner" ali pa da nai v jeleni pride osebno po velikega purana, da bo imel kaj dobrega za pod zob na Zahvalni dan, kajti 'vsa ta roba raste na njegovi farmi in je Charlesu prosto na razpolago." če bi bil pisec teh vrstic na rmvtu, prijatelja Cizerleta, bi ne ponujal preveč ker se kaj takega lahko zigodi, in v tem slučaju bi bila zanj to prevelika "Skoda". Komaj ko je Anton Zornik končal z aíyitacijo po vzhodnem Ohiu in deloma v W. Va„ «e je vrnil domov in z njo nadaljeval doma in okolici. Poslal je 14 naročnin in naročil še 100 iztisov Majskega glasa. Matt Dermotta, Library, Pa., je obnoviJ naročnino in prispeval $2 v tiskovni fond. Lovrenc Baje. Fairport Harbor, O., se zahvaljuje uprav-ništvu za opomin o poteku njegove naročnine. Obnovil jo je in dal dolar tiskovnemu fondu. • To je vse za danes. Upam, DOGODKI PRIČAJO, DA SE 0SISCE 2E ZAVEDA PORAZA (Nadaljevanje s 1. strani.) med njimi Rooseveitov osebni zastopnik za posete k papežu Myron Taylor in nedavno pa newyor^ki nadškof Spellman, ki je konferiral s fašističnimi glavarji v Španiji in v Vatikanu pa s papežem, z Mussolini-jevim zetom grofom Cianom, ki je sedaj poslanik italijanske vlade pri papežu, in z raznimi drugimi diplomati. Zavezniška propaganda, ki se je v tem oziru lahko označi z "živčno vojno", si že dolgo prizadeva italijansko ljudstvo spraviti v tako stanje, v kakršnem se bo nad Mussolini jem razkačilo ter ga pognalo iz dežele — oziroma bo pobegnil kaj rad sam čim bo začutil, da se mu šibe tla pod nogami. Kaj naj dob« Italija, ako se umakne To, da je Italija vojno izgubila, je sedaj znano tudi Italijanom. A Mussolini jih še prepričuje, da bo Nemčija zmagala in potem dobi nazaj Italija vse, kar ji je bilo v Afriki po zaveznikih vzetega in še veliko več, vrh tega pa še nove teritorij akne pridobitve ter sfere vpliva v Evropi. New York Times poroča v depeši z dne 18. maja, da Vatikan že odprto deluje za umik Italije iz vojne, pogojno, da se je ne bo ¡»nižalo s premirjem in pa da se ji zagotovj po vojni svobodno življenje in razvoj. To so diplomatične fraze. Zaupne besede pa prenašajo tisti, ki tekajo sem in tja z letali in nimajo nikjer ničesar zapisanega. Ako je nadškof Francis J. Spellman v Italiji uspel, je to znamenje, da ji je moral obljubiti ne 9le časten mir, temveč tudi kaj v nagrado. Kaj in kje, Če se je tako zgodilo, bomo izvedeli, ko se pri-Čno mirovna pogajanja. Vemo pa, da kar se vpraša- nja slovenskega in hrvatskega primorja tiče, ima še vedno Italija prednost. Tudi sedaj še, ko vojrio izgublja na vsi črti. Vzrok temu je, da ima katoliška cerkev veliko moč, in med liberalnimi kroigi v Ameriki pa tisto italijansko gibanje, ki se naziva za liberalno in za protifašistično, a ob enem je za večjo Italijo. Večinoma vsi so za to, da jugoslovansko primorje ostane Italiji. Na drugi strani se je proti tem zahtevam oglasil jugoslovanski kralj Peter in pa načelnik njegove vlade Slobodan Jo-v a novic. Ker pa sta smatra na za predstavnika "balkanske zaostalosti", nista upoštevana kakor bi bila če bi bila Jugoslavija napredna kot so na primer Belgija, ali češka, ali pa četa Grčija. Za zbližanje trosveze Medtem ko se osišče bolj in bolj krha, pa se zdi, da se glavne tri zavezniške sile v tej vojni zbližujejo. To so Zed. države, Anglija in Rusija, če se domenijo za pravično rešitev meja, in če se odločijo atlantski čarter uresničiti, tedaj se lahko zanesemo, da bo prihodnji mir veliko pravičnejši nego oni, ki so ga zavezniki sklenili po prejšnji vojni. Prvo seja za ustanovitev podružnice SANSa Cleveland, O. — Kot so bila društva v tej okolici že pismeno obveščena, se vrši prva seja za ustanovitev podružnice SANSa (Slovenskega ameriškega narodnega sveta) v petek 28. maja ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Namen sklicateljev je, da bi društva tega okrožja vsa skupaj tvorila eno močno postojanko SANSa. Izmed navzočih zastopnikov se bo izvolil odbor, kateri bo vodil to podružnico za namene in cilje, ki jih zastopa SANS, dokler jih ne dosežemo. Da je taka podružnica potrebna, tega menda ni treba še posebej poudarjati. Vsa društva naj poskrbe, da bodo ta petek 28. maja zastopana na tem zborovanju. Za sklicatelj?ki odbor, J. F. Dura, začasni tajnik. VESELICA IN IGRA PODRUŽNICE ST. 8 JP0-SS v nedeljo 30. maja 1943 ob 3. popoldne V BOHEMIAN-AMERICAN DVORANI, 1436 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. SPORED: 1. Otvoritev sporeda: Anton Kmpcnc in Zronko Sorak 2. Govor, Vineenc Cainkar, preds. Jugosl. pom. odbora SS. 3. Deklamacija, Antonicttc Krapenc. 4. Igra v » vero v vstajenje** drama v treh dejanjih, spisal IVAN JONTKZ ; OSEBE: Jakob Krtmtnc, 'ha J Ur, bivSi Amerikanoc...........Joseph Fajfar Ana, njegov« iena.....................................................Helen» Katar Melka, njuna HČI...................................-.................Franca« Gomiler {▼an Kaea, tovarniški delavec. Malkin zaročenec... Thome« Čakal« Tona Mohor, kmet in delavec..........................-.......Joka Hujan Francka, njegova iena............... .....u.....................Mary Krapenc Peter Grbec, delavec.................................................Joeepti Oblak Duhovnik ...................................................................Fr««k Ribich. ml. UUtelj ......................................................*.............. John Cremtick Kapelan jugoftlovannke armade...............................Frank Koporc Ge«tapoe«ki komi«ar ...............................................Anton Krapenc Starmarji (nacijnki udarni četniki) ... J. Gomilar, J. Koiir. J. Cajhen Vodja nacijnkih udarnih Četnikov..........................Jakob Mariaick Caiper in Matija, romska delavca ....................Pk. Brojraa in A. Bei« Kmetica ......................................................................Aana Zorko Barabica ...1...............................................-.........Franca« 2ibert Rotiaer, ANTON KRAPENC, **petalka, ANNA KRAPENC, oderaki mojster, JOSEPH FAJFA.R 5. Med prvim in drugim dejanjem pojeta v Prešernovem duetu Frank Gradiiek in Tim Prelennik zbirko narodnih pesmi. 6. Med drugim in tretjim dejanjem nastopita sestri Jran in Marte Korentan z zbirko narodnih pesmi. Vstopnina centov PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA IQRAL BO IZVRSTEN ORKESTER lCi«ti dobitek )« namenjen trpečim rojakom v atarem kraj«. V«i rojaki I v Ckicai« in okolici «to prijoan« eabljoai a« t« prireditev. Proletary. M «v JA 1 tta 4 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMIM AH.il I Daily Worker v New Yorku j morda še zveza *loven*kih pravi, da je kominterna razpu- ! župnij, a niso dovoljeni. VzJk* ¿¿ena zato. ker ni več potrebna (I ost its usefulneai). Ali je za de4avsivo v svetovnem obsega "usefulness' sploh kdaj imela? V pouknezaih slučajih da, v splu.nem ne. Zato je akonOala ne po zaslugi kapitalizma fccnrnč vsled odloka velesile, ki ji je bila ne samo pokrov it e Jovanovic je v en svojih nedavnih poslanic ram jasnil, da smatra svojo vlade za zakonito, ker jo ja postavi legitimni kralj (Peter II.) ii pa ker so v nji zastopane vsr "glavne" stranke. Pravi, da se vlado lahko prenovi, ko se vr ne v Beograd, "pri čemer pr bo treba upoštevati mišljenji naroda — kajti kralj je nec-.>o rečno simbol legitimnosti.' Vrh tega je Jovanovič izreke' načelo, da zahteva Jugoslaviji po tej vojni tudi tiste jugoslo vamke deie, ki so bili po prv? svetovni vojni doddjeni dru gim deželam, te praj je sličnr zahtevo izrekel Peter, pa ni bi odstavljen, kakor je bil vsled enakega "»prestop ka" bivši pre mier zamejne vlade general Si movič. Morda pa se stvar le obrača na boljše. Jugoslovansko delegaciji tvorijo na konferenci združenih narodov v Hot Springsu. Va., ki razpravlja o ravnanju z živilskim problemom po vojni, načelnik Branko Čubrilovic. Mirko Mermolja m tajnik Mi-Icrad Milanovič. Ne bi bilo napačno, če bi mogel imeti delegata na tem zborovanju tudi slovenski pomožni odbor, in temu se gibljejo tam v bližini zborovalcev nekateri delegati drugih relifnih akcij. Kajti kakor je sebičnost izrabita povsod, se pokazuje tudi na tem zborovanju. Ako pridejo ladje z živili za osvobojeno Jugoslavijo recimo samo v Solun, bo za jugoslovanske predele na severu malo ostalo, če jih pride nekaj tudi v Trat in Reko, bo pomoč «a vse enako. Vprašanje prehraike po vojni je težavno in razprave o njemu se vrše za zaprtimi vrati. , Župnik Jager v Barbertonu dobro uspeva v svojih prizadevanjih za večanje moči in vpliva svoje fare. Naprednost tam okrog pa nekam hira. Novih naročnikov Proletarcu baj "ni mogoče" dobiti, a žoipni pa lahko nakolekta pri enem ofru vsoto nad tisočak. Bilo bd dobro za naselbino, če bi imela ne le uspevajočo župnijo ne-, go tudi kak delavski kiub kakršen je v nji nekoč deloval. Luigi Anton in i, predsednik Italijanskega-ameriškega de- darjati po čJoveku zaradi par bejodi na način, ki fino ga v pntjfclji vojni najbolj obsojali. Robert Mors Lovett ima službo upravitelja Virginskih otokov. Diesov kongresni odbor zia preiskovanje "neameriških aktivnosti" ga ima že dolgo na piki. Lovett je profesor, vrh tega liberalec in svoje ime je pojedli iva pisemske paP^je marsikateri skupini, ki jo je organizirala kom. stranka, kakor je to storil na primer tudi /« Louis Adamič, Norman Thomas itd. Ix>vett je iskren nupicdmjak in poštenjak. Ko je bil njegov "boas" Ujnik no-trajnih zadev Ickes pred kongresnim odsekom, ki hoče Lo-vetta vreči iz službe, zaslišan, je dejal, da če je Lovett komunist, tedaj je on (Ickes) hoten-tot . . . Vera v kapitalizem je po načelih trgovske komore in drugih organizacij velebiznfea glavna garancija, da si patrio-tičen. če si kaj drugega, imaš "izem", ne pa amerikanizem. Si brezverec in ne spadaš v to dežtJo. Se cek> Če veruješ v new deal, ki njim pomaga, si krivo venec. V Grotonu, Conn., je napadla shod unije CIO skupina mornarjev in ga razbila, razmetala -par peharjev unijskih Pratf par Uli «e a» M aikpa.ar .delo eerjetaa, da bodo tadi iea.ke Mfe v aaiariiki armadi. A dagadil« m Ja. Cora ja ja »lika ¿ate «»*• riike senike pakata ok »roja» pri koda f francosko w»»r»o Afrika. lavskega koncila v New Yorku je spravil - v Javnost protest znakov, tiskovine in stole. Po- >roti cenzuriranju govora, ki ga je imel tupan La Guardia po kratkovalneim radiu prebivalstvu Italije. Mislil ga je pozvati na upor odločno zoper vse sovražnike demokracije v lučejevi državi, pa so mu stva-i črtali in Antonini je v svo-em protestu dejal, da če državni department v Washing-onu namerava dar lan izem po-toviti tudi v Italiji, naj ve, da nu ga italijansko ljudstvo ne K) odobrilo. Skoda, ker ni moti takega protesta proti slič- ročila so si v navzkrižju. Ona proti uniji pravijo, da so mornarji čakali na podmornico, ki jo je bilo treba v tisti ladjedelnici popraviti, pa so delavci rajše stavkali kakor delali, druga pa trdijo, da so bili naščuvani od agentov kompanije za udar pod plaščem patriotizma na unijski shod. ki je bil ob enem shod' v prid ojačeva-nja vojnih naporov te dežele. Ako se taki incidenti že sedaj dogajajo, kaj šele bo, ko nastane mir* Fašizem nam preti 10 cenz ari ranem govoru, ki gajtoifcj tudi «z domačega praga, e imel po kratkovalnem radiu >ne «a™0 ** tujine. Treba bo ve-/incent Cainkar, vpriizoriti tu- dalekovidnosti, da se ne 11 SANS. Apizerstvo je bolezen, ki se e ni •zlahka otresti. Smo v voj-li s fašizmom, pa si iščemo fašiste za zaveznike. Smo proti cviztingom, a ob enem se po-lužujemo kvklingov. Tako eritizirajo zvezno vlado vsi liberalni Usti v tej deželi. S v are o. da bo izgubila mir, pa če e tako zmaga, ako ne spozna, la pov^ratka v nekdanje raz-nere nikoli več ne bo. Ameriška domovina je s se-ijo uvodnikov proti "večnemu '»potniku" Jankoviču napra-ila izmed mn-egrih svojih ne-tmnih ipotcz eno najbolj bedakih. čemu razkričavati člove- ka za "komunista" zato ker je laprednjak, in končno, tudi ¿e »i on bil komunist, ali naj bi ^ilo to že samo na sebi dokaz, la je zločinec? Saj se lahko lames Debevec loti v takem boju česa drugega, namesto u- PBISTOPÀJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI j USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET j ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO K $ NAROČITE SI DNEVNIK Naročnina u Zdraiaa« drftara (Ima Ckicaga) la Kaaada $«.00 letaš $3.00 sa pol lalai $1.80 «a iatH lalai aa Cklcaga la Clcare $7.B0 aa aala Ulo, $3.7§ aa pal latai aa laeaeautea $f.00. 1 mpbosvetF ^ na J sa nilp ^ Naslov zo list in tajništvo j«: J 2057 So. Lawndale Avenue I Chicago, Illinois razlije »po deželi kakor se je minule tedne vodovje velerek na osrednjem zapadu in juga. Edgar Ansel Mowrer ima z demokracijo težke izkušnje tudi v demokratičnih deželah kakor je naAa. Bil je pregnan *z fašističnih, pisal knjige proti njim, pridobil si je sijajno poznanje trikov diktatorstva in je pred tedni želel, da bi Šel v Afriko. A državni department mu potnega lista ni hotel dati in v protest temu je Mow-rer izstopil iz vladne sluibe. (Bil je vposlen v uradu za vojne informacije (OWI). On meni, da je vzrok odklonitvi to, | ker je bil v svoji karijeri odločno protifašist. Veliko je razgaljal pogubno politiko demokratičnih velesil v španski ci-viini vojni. Od kar je omenjeno službo pustil, spet pfte v liste. Kritizira apizarstvo in ljubimkanje "z nam (prijaznimi fašisti" in ostro graja cenzuro, ki je zaprla vrata reporterjem na zavezniško živilsko konferenco v Hot Springsu, Va. Je dobro, da se v prid demokracije oglašajo tudi taki ljudje kakor je on. Drugače bi imel v ameriški javnosti ta privilegij le R. McCormick in njegovo osi-če", ki ta in slične slučaje v svojih kritikah pod demokratičnimi gesli .pridno izrablja fašizmu v korist. Revija "Nation" zelo prijema tiste v zvezni vladi (v državnem oddelku itd.), ki hočejo vreči Mussolinija. ga nadomestiti s kakim "nediskredi-Uranim" fašistom in jamčiti tron savojaki dinastiji, čeprav je bila ves čas udinjann dučeju in njegovi provokatorski poH-Uki. To se zdi morda komu čudno, pa ni. Mi »mo namreč še vedno dežela s kapitaliz-stičmim sistemom in % vlado, ki verujei v sedanji red, pa se od nje pač ne more pričakovati, da bi delovala za revolucionarni prevrat v Italiji. Časi so menjajo. Fašistična stranka v Italiji je imela skorai par desetletij toliko aplikan-tov, da jih je trumoma zavračala. Sedaj ji <člani odpadajo in novih pa iprav malo dobi. čemu se Rusija tako »zborno bori zoper Hitlerja? Neki humorist si je na 4o svoje vpga^ šanje odgovoril, da radi tega, ker je Rusija edina dežela, ki se ne boji boljševizma. Edvard Benei je izmed vodilnih zavezniških državnikov najHtrenejAi prijatelj Sovjetske uni je.i Politični opaaovakri ho rekli: "Bomo videli, kako bo sprejet v Washingtonu: prisrčno ali hladno, če hladno, bo to pomenilo, da je politika našega državnega oddelka le vedno hladna. Če prisrčno, pa bomo vedeli, da je zapihal iz Washingtons v Moskvo ugodnejši veter." Nu, Beneš je bil prisrčno sprejet. Churchill je svoj posel dobro opravil. Poglavnik Pavel,c ni bil èe nikoli pristaš idej, ki jih manifestira vsakega prvega maja mednarodno delavstvo. #Vzlic temu pa je proglasi! v začetku tega leta na Hitlerjevo priporočilo prvi maj za zapovedan praznik v VJi "neodvisni" Hr- IZ KANSASA Vreme, delo, vojna, društvene priredbe in "domača -zabava"—ali pa prepir—e»o pač ua-vadni predmeti delavčevega vsakdanjega pogovora. Tudi dopis se naj lož je napiše o vsakdanjih stvareh. In če se vmes še dregne neljubo osebo — takole bolj od strani — pa imaš dopis skupaj in popolen — Torej. Ko t>fršem ta dopis pri nas dežuje že sedem dni in toliko noči, seveda v presledkih, toda vsak dan. V enem tednu* je padlo nad 10 palcev dežja. Take poplave ne pomnijo tujca j najstarejši naseljenci. Pohlevne vodice, ki navadno poleti sploh niso tekoče in se vidi le tu in tam smrdljiva luža v napol suhi strugi, v kateri »e skrivajo revne ribice in Žabe, rov spet odprt, dokler ni prišel Dne 18. maja se je oglasil v nepričakovano kompanijski u- Centru drugi naš stari znanec, kaz, da se pobere mašinerijo in poročnik Michael Kumer iz drugo železnino iz rova. i Universala, ^a. Prišel je sem Zatvoritev tega rova za f*ai- iz Washinigtona, D. C., kjer je no je hud udarec za naše ro- bil dosedaj v službi. Od tu gre jake. katerih je še precejšnje obiskati domače v Pa.,potem število h^ raznih naselbin dela- pa v New York, kamor je pre-lo tamkaj. Kaj zdaj? Drugega meščen v Svoji vojaiki službi, dela tukaj zanje ni. Kam naj ' Zorko in Kumer sta stanovala gredo, ko poteče štiri mesečna • pri družini L. Groserja. e brezposelna podpora? Te dni Ker vgi pifejo o deževju, ki n. pr. radio in listi nagovarjajo ftmo gSL imeli apriia m maja, delavce, da naj gredo v Ore- ^ »povzročilo farmarjem in gon v aluminijske tovarne. To- j vrtnarjem v teh krajih veliko ka kako naj postaran, izgaran ško(je ^ morxja posebno M. vatski. S tem je zasenčil pro- « * spremenile v velike reke tehtne «poskuse onih, ki jim je prvi maj več kot "praznik", a namena 'e ni dosegel. Urednik Am. domovino je pojasnil v svojih člankih Tonetu Jankoviču, kdo je Stalin. Takole ga mu je predstavil: rudar prestane strogo zdravniško preiskavo, ki se jo povsod zahteva? In če bi nekateri to že nekako prestali, kaj naj na-nede z družino in hišico? V par bližnjih vojnih pro-jekith so pričeli s produkcijo Readinga v Califomiji zanimalo, da nimamo okrog centra vsled takega vremena še nič rož. John Chamazar pa bo poskrbel, da se jih nasadi čim se zemlja nekoliko osuši. Luka Groser ipa je poskusil svojo sre- in rabijo manjée število in iz- ^ 8 sej^jem solate. Korist od "Kaj pa vaJ Stalia? Ali va«ta, kaj ja kil v «vaji mladosti? Cialo aavadai pocestni ropar, la, ali koala rekli, ga-•pod rdett, da ja Stalia Ra«? Saj alti raa« i ne aa gavori gladka. Stalia ja Asi jat ia Rat Ja prae toliko, ko« Ja pisec |ok vrstic. Stalia ja komunist prvič, dragtt in tretji* ia »loeaaaka Rusija mu ja toliko kot p«a aa rep prieesaaa kaatrola .. .** Urednik Nove dobe je s partizani. Urednik Ameriške domovine pa navduleno za četni-ke, da-i o njih nič več ne ve kot drugi. Urednik Nove dobe je partizanom napravil v številki z dne 19. maja sledeči pok lan: "Cadne ia krt koaji rog «rila »o aadeva prisaaaja. Rusija, aa priaier. dalgo lat ai kila prisaaaa ad nekaterih velesil in tudi od kol j kajtaiakik draevic.Amerika ja ja priaaala lata 1»33, Jugoslavije pa ¿ala lata l$4t, komaj aekaj dai pred aeaUkiai aa-padaaa, Dane« prianava Rusijo vO svat, tadi Nemci, fci — jik ad aja največ dakili po grki. Dolgo ¿asa tadi jufcslovanski pertisani niso kili prisnaai. Nekaj ¿asa »a ja aa ljuho paklika trdila, da jik splak ai. ia — ja ajikave kaje t Namci ia Italijaai dosledno pripisoeala a kredit Mikaj-laeMevim ¿atnikom. Ka ta ^ata si val vede dršalc. se asm viiji krogi paifliali porabila o goHlcik, a apor-aikUi, p kaatarjik itd., ki de Se kujejo a Nemci ia ■ Italijani. Raaveji ¿asa pa sa konlaa poraiili tadi ta kamcflaia, In da nas »a «ma hr smrtaega graka paradati ia aapiaati, da adiai uporniki, ki sa daaaa v Ja goal/eiji rasno borijo prati akapatar jam, sa partiaani. Cela reliki amari ¿ki li«tl la revija a tam pogosta la r^irno piirjo friaaanje prihaja. Tiskovne pomote včesi zmešajo stavek tako, da ni ničemur podoben. Neki slovenski list je pisal nedavno o bivši av strijski cesarici Mariji Tereziji. SHavec je ^nko "c" spreme-ivil v "m" in tako je postala iz cesarice "mesarica". ki poplavljajo na tisoče akrov farmarske zemlje. . -Radio danes (20. maja) naznanja, da je cestni in železniški promet na sever proti Kansas Cityju in na jug proti Oklahomi in Aricansasu zaradi poplave popolnoma ustavljen. Vsled prevelikega deževja izgledajo naši vrtovi zmage bolj primerni za rejo rac in žab, kot pa za rast zelenjave in drugih za kuhinjo koristnih in potrebnih stvari. "Nad sto akrov zemlje imam posejane s koruzo, pa je vse hudič vzel, še predno je prišla iz zemlje", je rentačil znanec farmar. In kako tudi ne? Koliko dela je bilo pri tem treba in poleg tega še drago kupiti semensko koruzo, ki je zdaj, zaradi prevelike moče, zgnila zemlji. Treba bo vse spet znova, ko se izčisti vreme, če ne bo že prepozno za to sezono. Ampak upam. da predno bo ta dopis natisnjen v listu, bo že spet sijalo solnce m pozabljeni vsi križi in težave. Razen ako se je ponovil biblijski vesoljni potop, s svojimi štirideset dni in noči trajajočem deževju. Iz zapadpe&a Kansasa pa mi piše znanec o peščenih viharjih in suši, ki prevladuje tamkaj. Kdo še trdi, da je to zelo modro urejen svet? Zadnjih petnajst let, kadar smo poročali o delavskih razmerah med kansaškimi rudarji, smo vselej zapisali: "Sicer sta pa še samo dva večja rova, ki zapoelujeta po več sto rudarjev/ namreč M. 22 in 24 Western Coa4 Co." Danes pa zapišem, da tudi teh ni več. Medtem ko je rov št. 22 pri Armi -bil izčrpan že pred tremi leti. je rov *t. 24 pri Jackson-villu (paf milj severno od Frontenaca) ietos 1. aprila nepričakovano ustavil obrat. Da-si se je počasi črpal, j« vendar vladalo splošno mnenje in upanje med Starimi rudarji, da bo obratoval saj še par let. četudi a manjšim številom delavcev, Ae ves april smo upali, da bo vež-bane delavce. Veliko šte vilo navadnih delavcev, ki sc bili zaposleni pri gradnji tovarn, so odslovili, ker jih več ne potrebujejo. In tako še ti iščejo delo, katerega tukaj ni. Težko je postaranemu delavcu, ki je tukaj delal v rovu 30 in več let, iti zdaj drugam iskati dalo. Je to problem, ki »e da rešiti le z zadostno pokojnino za stare delavce. A. Shular. OBISKI V CENTRU Dne 17. maja se je oglasil v Slov. del. centru v Chicagu s. Louis Zorko iz Clevelanda. Priée 1 je z vlakom zgodaj zjutraj, se peljal potem s poulično k nam, pa je prezgodaj izstopil. V kari je bila gnječa — delavci so se vozili na šiht — in dež je lil. Zorko pa je bil brez «površnika in brez dežnika. Prišel je v urad Proletarca že »pred 8. zjutraj ves premočen. Tako so se «pričele njegove enotedenske počitnice v Chicagu — prve v njegovem življenju, da je bil plačan Kanje, kot je dejal. Deževalo je potem skoro ves teden. nje so imeli dosedaj le vrabci. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) vi na tamošnji okrožni ruski relifni odbor. Nekaj o umetnosti Kdor pride v prihodnjih par mesecih v naše slavno mesto, naj ne pozabi ogledati dve v resnici fini izložbi slik v našem Art Institutu. Prva je takozva-na zbirka francoskih slik dvajsetega stoletja, katere sta izlo-žila za ^nedoločen čas zakonca Chester Dale iz New Yorka. Ta zbirka je zanimiva še posebno ker vsebuje nekaj najboljših slik svetovno znanega slikarja Pabla Picasso. O tçm več prihodnjič. Druga izložba v ravno tem institutu je "Mednarodna razstava vodnih barv". Tukaj se odlikuje med drugimi William Gropper, kateri ima posebno sobo, isto tako John Marin in Boardman*Robinson. Komur je le mogoče naj ne zamudi teh dveh razstav. ...... ,.k. Parkview Laundry Co. ; Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno i TELEFONI. CANAL 7IT1—7173 1727-1731 W.21$t Street CHICAGO, ILL. ;; ....................................i............... .......................................t I I M..... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAMI SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Trf. MOHAWK 4707 PROLETAREC 3E TlSldt MU NA5 Pr.Lt.r.r M«v 26. Ift43 Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago, III. V pr a tanje krajevnih sves ali | in tajništvom. Članskih izkaz-central Neka na£a podnuinica je oni dan vpraàala ta urad, bi bilo prav, da postane ona nekakšna jcentrafla ali krajevna zve-*a vaeh v njej zastopanih organizacij in da dobijo te vsaka nojo podružnično številko, ker 4>i se s tem izdatno pove-ialo število naših podružnic. Ker imamo še več takih podružnic. ki bi lahko na tak način ojačile moč svetove hrbtenice, in ker je zadnjič tudi élan našega izvrševaln^ga odbora dr. Kem iz Clevelanda sprožil slično idejo, se nam zdi umestno, da se v tej koloni ms-to pogovorimo o tej stvari. V pravil^ za naše podružnice je v točki, ki se peča s krajevnimi zvezami, med drugim ¿apisano tudi tole: ' "V manjših naselbinah se podružnice lahko združijo v krajevne zveze, če vidijo, da bo tako njihno delovanje lažje in koristnejše. V velikih pa je takih krajevnih zvez lahko več, če se to zdi članstvu u-mestnejše in koristnejše. Krajevne zveze imajo svoje odbore, za katere veljajo enake določbe kakor za podružnice." Smisel teh določb je to da ni ustanavljanje krajevnih zvez ali podružničnih central, če že hočete, s podružničnimi pravili prav nič v navzkrižju. Toda na prvi pogled bi se morda zdelo, kakor bi se ne metalo delati narobe, oziroma kakor bi si podružnica, ki nam hoče ^povečati število naših podružnic, ne mogla dedovati na to, da bi iz nje nastala krajevna zveza ali podružnična centrala. To pa se zdi le na videz neprimerno o Rd. v Cleveland^ O. V istem času so nam poslale svoje prispevke sledeče naše podružnice: St." 3, Pittsburgh, Pa., $87.06; štev. 16, Aurora, Minn., $50.00; št. 21, Cleveland O., $200 ; št. 38, Acmeta-nea. Pat, $50; Št 46, Brooklyn, N. Y., $12.85; št. 47, Pueblo, Colo., $5. Ob priliki, ko se je prijavila podružnica dtev. 49 SANS, La Salle, III., je nam poslala $300. Podružnica št. 38 SANS je nam sporočila, da je njen sedež v Ac.metaneji. Pa., ne pa v RusseUtonu. kakor je bilo to prej" poročano v tej koloni. Italijanski vojaki v Tnnisiji in v L.bljl m bftt • svnJiaM »«miki«J t»**rili anlo ne sadov olj »i, pa »o mnogo-k jo porabili prvo priloinoet, da »o ao podali, kodi«! Anfloioai ali po Amorttanom. Lo Fmnaosov ninio jo rod». r tv| • )1 4r\» m*p Vit i- Slovenski ^ POROČILO 0 FINANČNEM STANJU 30. APRILA Bilanca v banki ($1919.55) in res roki $5.08) 27. feb. 1943 $1,*24.5& Ookodki r «aren in aftrilni Podvuinica itev. 1. SAJN8, Detroit, Hich. ... »» tt 2 tt .. Chicago, HI. ............... 50.00 >• tt 6 H Ely. Mina. IC* .., 17.60 . M tt 7 tt Little Falls, N. Y—...— 586.00 ft tt 8 »f Wait Newton, Pa. ---------- 1S.80 ft tt 6 >• Willock, Pa. _________—_______ A6.07 ft tt 11 tt 1 Ambrid^e,i Pa. 58.00 ft ft 16 ft Wast Aliquippa, Pa......... 51.00 ft tt 15 ft Sprinf firld, «11------------ 11.56 ft M 17 M Uniontown, Pa. ».......... 76.00 ft tt 19 tt Sm Francisco, tal if. 25.00 / ft tt 2à M Virden, 111. ................... 21.26 ft ft 80 t* Sharon. * Pa. . 200.00 ft • t 31 M Pueblo, Colo. ...............— 14.00 Federacija SNPJ, Chicago, M...----„ Undtvo Iter. 1 SNPJ, Chicago. 111. I spremembe in dodatki našega imenika I spremembe in dodatki na-^ lega. imenika ae bodo pošiljali našim listom na koncu vsakega meseca. i Dopisovanje i tem uradom Vse dopisovanje, ki je v zvezi s tem uradom, naj se naslavlja takole: « . Slovenian American National Council, 3935 W. 26th Street, Chicago, III. v. . , ... A • « Popravek Zadnjič se je pod naslovom "Shodi, seje, sestanki in prireditve" vrinila v zadnjem odstavku, kjer se poroča, da se bo dne 30. maja popoldne u-1>rizorila Jontezova drama "Z vero v vslajenje" v Ameriški čečk» dvorani na 18. cesti v Ohicagu, neljuba pomota. Tiskano je, da se bo to vršilo pod pokroviteljstvom čikaške postojank^ št. 2 JPO^S. Pravilno bi se moralo gladiti "črka-*ke postojanke št. 8 JPOSS." M 10« " Cklcago, 111..................... M 10« •• Imporial, Pa. „J:___________________ «10« " (Gospodinjski odsek) —........, * " 192 " Milwaukee, Jtfis____________ . " 288 M Člani in drugi v Frederick» towau, P»........--------------------. " 944 " Sheboygan, Wia. .„............ M 442 w Cleveland, O. ..................*....... " «10 " So. Chteago, ill,....................... JP0-8S iter. 2«. Indianapolis. lad. ............................ JPO-SS itev. 33, North Brsddoek, Pa..........................' Slovenska dobrodelna sveia. Cleveland, O...................... Druitvo itev. 8 SDZ, Cleveland. O.....................4.':.*. " " M * Cleveland, O. ____________ " 80 • Fsirport Harbor, O. Ameriška bratska tveta, Ojr, Minn..._____1...... Druitvo iAev. 18 ABZ, Bagfaley, Pa M 1«« * Indianapolis Ind. ............... - 200 " Ely. Minn.......................... Društvo štev. 3 KSKJ, Joliet, 111 ......................( Druitvo itev. 72 KSKJ, Ely, Minn._________________________ Podružnica itev. ft S1Z, Barberton. O........ .«uaoslovmnaki narodni dom, Ely,- Minn...... .Slovenski dom, Johnston, III......................... Društvo Loška dolina, Cleveland, 0........................ Društva SNPJ, ABZ, KSKJ in S2Z, Duluth, Minn. Društvo Prenv. Imena, JoKet, HI., $26, «lani $2«..... Nabrano med rojaki v Imperialu, Pa. Nabrano med rojaki v dilf Mine, Pa. ..................... \»brano med rojaki v WiU, IU. .................. Na*>iano na shodu v Jolietu, III. 18. aprtla............. Poslano gl. predsedniku SNPJ •« »r ■»,»«» .«j. ... »•■«j».«—».^...■r.*.... Propagandne tiakovine (Problem of Trieste) Stroški eksekutlvnih sej SANS................................. časopisi ......—.........«h................... Stroški depuUHjf v W»sbington i.. Potni stroški biviars tajnika ............... ...v... vivi^gS) IK/HIKH Uredniški »troški (Problem o( Trieste)....................... 50. 100.00 56.00 19.33 21.5« 109.60 li:50 270.80 2.18 43.92 326iK) 4.00 . .21 249.47 6.00 00 Skupni Skupni isdatkl ...... Roin* blagajna Bančna bilanca 30. aprila Simrpatiziram s Sovjetsko unijo kot zmerom. Nikoli pa še nisem odobraval taktike ameriških komunistov in je še danes ne. Največ Škode so napravili unijskemu in posebno Še delavskemu političnemu gibanju v Ameriki. Ako Rusija ne prejema v tej vojni dovolj ma-3,942,94 i terijala iz Amerike, n« prav ---dolžiti samo kapitalizma vse krivde, ker jo ?pa&a dobršen del tukajšnji komunistični stranki. Znano je, da je učila produkcijo ovirati in napadala potšiljatve zaveznikom. To taktiko je spremenila šele, ko je Hitler v Rusijo udaril. * • Dvotimoet, ki jo priporočata dva slovenska frančiškana, ne more koristiti skupnosti. Dvotimost v njunem pomenu besede pomeni dve organizaciji v tekmi druga z drui#o in ena proti drugi. Taka dvotjr-nost je prav tako — ne prestrogo rečeno — nepravilna, kakor je nepodteno služiti dvema gospodarjema. 1,337.42 21.38 4,508.77 Pregled ▼••k dohodkov in isdatkov SANSa Skupni dohodki od decembra do 30. aprila___________ $«,991.2« Skupni isdatki od i. decembra do 30. aprila...........»... 2,4« 1.1« $6,867.52 Bilanca --------------......$4.630.10 Opomba: V računu s dne 27. fetrarja Je bilo pomotoma isputteno it se-snnma druitvo "Sokol" It W. Alicpiippe, P*., ki je darovalo našemu narodnemu svetu $100.00. Vsota J« bila všteta med dohodki, ki so do 27. februarja anašali $3,048.32; drugače je bU račun pravilen. Droštvo "Sokol" naj i.am oprosti to pomoto. J«M«ph Zalar, blagajnik. rovaki, voda pa jim je shjfžila za elektrarne in v druge pogonske namene.JA nekaj tisoč bomb iz ameriških in angleških letail jim je »zbilo ves njihov planirani red ¿z reda. | Tako vidimo, da prirodne zava-! sile lahko store neizmerno ftko Mirke C. Knkel, pomožni tajnik. do, kadar se sproste, a še večjo uničevalno moč pa ima človek, kar dokazuje pozivno ta vpojna. To i>o prenehalo, ko se ckdbele zedindjo za sodelovanje» namesto da se bi kar naprej oborniževale druga proti dmiflri. Dokler bodo ljudstvo reševale razne dinastije, zamejrfe in nr/umojne vlane, fašistični in drugi samo postavljen i voditelji, se bodo vojne nadaljevale in ves svet bo trpel, vojaki pa uimirali na bojnih poljih. In civilno prebivalstvo. I^e ko se IjucMva sama odločijo za svobodo ki vzajemnost, si jo bodo priborila s svojimi močmi « Ker se zavezniki bore za demokracijo, bi bilo zelo der mokratično, če se bi priho\Tiiu. To bi bila torej ipovsenf katoliška monarhija. Že dostikrat so v raznih Mitih pisali, *!a je Vatikan zelo cfret za to idejo in da sodeluje s Habsburžani in'drugimi reakcionarji za to katoliško federacijo veliko duhovščine in tudi hrvatski kvizling Ante Pa-velič. Poznejša poročila pravijo, da so se temu delovanju pridružili celo nekateri visoki politiki v naši deželi. "Katoličani v tem dedu Evrope bodo najJaglje shajali v skupni deželi," je njihov argument. A kam pa bodo katoličani v novi Avstro-Ogrski poslali Češke svcbodcfmlalece, in pa slovenske ter hrvatske partizane, če jih je res kot listja in trave? * Največja žrtev borbe s a demokracijo je nad «to tfaoč tistih Spancev, ko so se po neuspeli vojni za obvarovanje Španske demokratične republike zatekli v varstvo Francije. Tu pa so postali jetniki in še bolj potem v Afriki, na tisoče pa so jih vrnili v Španijo, da se diktator Franco maščuje nad njimi. Mehika je bila pripraviljaj $3.00.) (Poslala Katherine Kraint.) Rock Spri»«*. Wyo. Po $1: Anton Starman in Frank Grom, skupaj $2. (Poslal John Jereb.) ClovoUnd, Oh »o. Magige Tancek $1.25. (Preostanek naročnin^ O. G.); po $1: Joe Gregorčič, Joseph j Lever, Virecenc Klemenčič in Frank Sik; John Krebel 15c, ^tupaj $5.40. (Poslal John Krebel.) Chicago, III. Neimenovana $6.70. Po $1: Valentin Mesetz in Peter Swolâak; Joe Hrovat 40c, skupaj $9.10. » , Lyon«, 1U. Martin Potokar $2.00. (Ker se ni mogel udeležiti veselice v pxid Proletarca 28. Btrwyn, lil. John Gornik 10c. Girard, O. John Kosin $4; John Tancek $1.50 in Frank Režek 50c, skupaj $6.00. Parkkill, Pa. Frank Podboy $1.00. Detrok. Mick. Anton Potokar $2; Johrt Zornik $1.50, skupaj $3.50. Collinwcod, O. Jos. F. Dum 60c. Pittbburg, Kant. John Cizerle $1. (Poslal Antion Shular.^ Lat robe. Pa. Po $l:,Andy Bertl (Darragh) in Mary E. Fradel, skupaj $2. (Poslala Mary E. Fradel.) Clovatand, O. Po $5: Joseph Ko-drič, Rose Jurman, Matt Mesec (ns-mesto venca Mike Cvelbarju), Ivan Baibnik, Louis Zorko, Frank Klemenčič in Anton Babich, skupaj $35.00. (Nabral Ivan Bahnik, izročil Louis Zorko.) Likrary, Pa. Matt Dermotta $2.00. Lorain, O. M j ry Krtich $1.00. Skupaj $78.70, prej&nji izkaz $430.45, skupaj $509.15. Priredba v prid JP0-SS in Sansa v Chicagu 30. maja Prihcdnjp nedeljo se vrli v Chicagu v CeSko-ameriški dvorani na 18. cesti velika prireditev v prid slovenske relifne akcije in pa SANSa. Prične se ob 3. popoldne.' Vstopnina je SOc. Program ie. objavljen na 3. rt rani v tc*j flevilki. Shod krajevne organizacije Sansa v Detroitu Krajevna organizacija Sansa v Detroitu sklicuje shod, ki Ae bo yrM\ v nedeljo 30. maja ! v Sl-oven-vkem narodnem donui na John K. Govornik bo Etbin Kri tan. • >mtmm»mmmmi»mmim POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kitocycleb. Vodi jo George Marchotv -Un-—y-— ¿.V^"'-:- mmmmmhihimiiiiiih PRISTOPAJTE K I ; SLOVENSKI NARODNI < ► PODPORNI JEDNOTI ! * * i ; NAROČITE SI DNEVNIK | : "PROSVETA-1 Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 ; | ^Ustanavljajte nova društva. • • Deset članov j« treba aa ! ; novo druitvo. Naslov ta list in J ; ta tajniitvo je: < 2657 S. Lawtidale Ava. CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUKGEON 3724 West 26th Mreet T^l. Crawford tilt OFFICE HOURS: 1 <90 to 4 P. M. (Except Wed. and fen.) 6:30 to 6:30 P. M. . (Except Wed., Sat. and Sun.) Ret. 2216 So. RUieway Ave. .Tel Crawford 6440 If ne answer — Cal Austin 6700 Število solunov se manjša ,V Chicagu \)t meseca maja f bnovilo licenco 6.922 točilnic opojnih pijač ali nad ti-o<< manj kaker ii>ws» bilo v minulem letu. '6 ....................Ill ! BARETINCIC & SO« POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 \ 424 Broad Stre^ JOHNSTOWN, PA. f^ ■■ ■ — ..... . ■...............t—----— — 9 A Yugoslav Weekly Devoted to the \ Interest of the Worker» I OFFICIAL ORGAN OF ■' J. S. F. And It* Educational b Bureau proletarec EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE - . . COMMONWKAl.nl NO. 1663. Published Weakly el 1301 Se. Lawadale Ave. CHICAGO, ILL., May 26, 1943. VOL. XXXVIII. Labor in North Africa In « Hcnm*, French North Africa can be considered the first territory to be liberated from the Nasi yoke. Of course, neither Morocco nor Algvrb was actually occupied by the Germans. But both area» were governed by a French government which was dominated by Germany. They therefore belonged to the sphere of German influence. The landing of Britiah and American troops, last November, freed these areas from German domination. Our experience there is. therefore, a kind of preview of the process of liberation which is to some in Europe itself. In French North Africa we can see its blessings and we can also see its difficulties and compilations. Many problems have already arisen in French North Africa, and some of them have attracted much attention and been much discussed. But one very important problem seems to have been completely overlooked. That if the North African labor problem. This oversight may have very unpleasant consequences, not only because the problem of labor in the lib. Hp ted countries has an immediate importance for working men and women, but also because It it a true touchstone of the application of democratic principles. The labor movement needs democracy. True. But democracy also reeds the labor mqvement In fact, modern democracy is unthinkable without an independent labor movement The dictatorships have been well aware of this fact. In order to destroy the foundations of democracy, they first destroyed the labor movement. It is logical, therefore, that the reconstruction of independent labor movement should be one of the first steps in re-establishing democracy. So far it has been impossible to obtain any reliable information about the present state of French lebor organizations in North Africa. Before the defeat of France, the North African unions were a part of the French labor movement. They had never been very powerful, but neither were they negligible. In 1937, at the high of the development of the French labor movement, the Algerian unions had a membership of 118,000. Before and during the war in France, there was some decline in membership. The latest figures me not available. The Vichy government destroyed the independence of the French labor movement. The unions ceased to represent French labor effectively, but they did not ceaae to exist. Word has come that General Glraud has permitted the unions in North Africa to resume their functions, but nothing is known about efforts to revive them effectively. • . The 'thing to remember is that Algeria is not a colony but an integral part of France. Its unions are therefore an integral part of the French labor movement as a whole. The reconstruction of the French labor movement in Algeria would therefore be a very important step towards \he re-establishment of democratic government in France. It would give the French labor movement new hope and would strengthen still further its determination to liberate France from the Nasi yoke.—The Montana Labor News. I THE MARCH OF LABOR tkt NATIONAL BLACK MARKET IMPERILS ÎHE NATION'S WAR EFFORTS The Danger of Hysteriq ashamed." Poet." was "Pathetic" Lunch Boxes Made Her Ashamed "When I looked into these pathetic lunch boxes, I was Agnes Meyer, wife of the very rich publisher of the Washington 1 at the entrance to a. bituminous coal mine near Uniontown, Pa. "Tell those folks in Weehington to give us enough to eat, at the right prices, and we'll go along," said one miner. "But if they can't make good, we've got to have more money. We are not going to wait long for an answer." And then they showed Mrs. Meyers their lunch boxes, and she was ashamed! Ashamed that in this country, where we are talking about feeding the world, we can't give essential war workers enough to eat. Mrs. Meyers heard the same complaint in other war production centers. She believes we have plenty of food, but that there is "lack of intelligence" m its distribution. She predicts that unless Washington stops "four-fush-ing" we will have "food riots." What is the government doing about it? Nothing much. The mosC hopeful move so far made by 0. P. A. Is the snnouncement j that it will fix prices and count on the American housewife to be "her own policeman." This newspaper urged that policy a yeer ago, but the "big wigs" of 0. P. A. were too busy budding up a huge bureaucracy. Including thousands of young lawyers, most of whom were trying to sidestep the draft — Labor. SANS Appeals to Winston Churchill fc 4 On May 16 Etbin Kristan, president of SAN8, submitted the following letter to Mr. Winston Churchill, Prime Minister of Britain: ' /' i The Right Honorable Winston Churchill, The White House, Washington, D. C. Dear Mr. Churchill: As president of the Slovenian American National Council, the undersigned feels it is his duty to do what he csn to help achieve justice for a nation whieh is on the verge of being exterminated while fighting a most desperate battle both for its own survival and for world democracy. The Slovenian American National Council which was duly elected by the Slovenian National Congress December ft and 6, 1942, at Clevelend, * Ohio is the only mouthpiece that can freely speak for the .Slovenes who with the fall of Yugoslavia became the victims of German nasism and Italian fascism. For over s thousand veers they have been struggling »tgainst the same powers: German , -irvd Italian aggression. The boundaries of thqjr lands were squeesed from century to century, their num» tor was reduced, their unity was disrupted, they were cut off from the rest of the Yugoslsvs. But against the unceasing pressure and on-lis ugh ts of Incomparably strongsr forces they managed to survive, to •»reserve their nationality, to develop n noteworthy culture, to continue Mieir fight for unity snd life. Now the Slovens* are facing the blackest hour In their history. You know how ruthlessly ths forces of "7- evil, Italian no less than German, are at work in order to put this small nation out of existence. The properties comprising whole provinces have been confiscated, the population forcibly deported, children taken from their parents, peasants and workers enslaved in German and Italian factories, mines and fields. Thousands of patriots have been killed, hundreds of villages destroyed, countless women made victims of white slav-ery. You also know that in spite of all this the Slovenes are still fighting both secretly and openly in their homeland and in the ranks of the United Nations. Among them sre thousands of Slovenes from the so-called Venezia Giulia, the Littoral, that is essentially Slovene but came under Italian rule after the first world war-—« price paid by the filies to Italy for her participation in the war against Germany and Austria-Hungary. | But there la no earthly reason why the Slovenes should be sacrificed this time. The United Nations with whom the Sloveneé are fighting do not owe Italy anything The Italian government did not wait for the arrival of fascism in order to start a policy of oppression and extermination. With the annexstion of the Slovenian snd Croatian parts began the forcible Italianizaron through the closing of schools, destruction of cultural end social institutions, penalties for use of the Slovenian language, confiscation of peasant holdings, deportations of Slovenes and mass importations of Italians. AH the Slovenes could expect if Italian rule in^the Littoral should be continued would be an extension of that policy, salted with revenge. , The Slovenes are regarded as one of the most cultured European peoples. Illiteracy among them Is practi- John L. Bids for Power' John U Lewis has stirred lebor to the depths by asking the A. F. of L. te readmit the United Mine Workers to membership. The effort is not a new one. Lewis' one-time bitter enemy and present best friend, "Big Bill** Hutcheson of the carpenters' union, bee been urging the federation for »•any Won ths |o take the mineworkers back. It was he who presented the Lewis application In this movement four purposes may be seen: .. * want the added strength that will come to him in the mine wage eeittftfersy if he can get rid of the "lone wolf label and win A. F. el L. support. 2. Lewis hopes to gain control of the A. F. of L. and dominate American labor. 3. Lewis hopes to join with those A. F. of L. leaders who are hostile to the C. L 0. end bresk up the anity movement between the two big labor organisations. 4. Lewis and Hutcheson. conservative Republicans in politics, hope to turn the A. F. of L. against the Democratic perty in the 1944 election. The first of these objectives has been pmrtially gained by Lewis merely by applying for admission. The others cut so deeply into controversial polkiss that it is impossible to forecast the federation's action. A political conservative like Matthew Woll might welcome an alliance'to swing the A. F. of L. against the New Deal; Democratic Dan Tobin of the Teamsters' Union would like that John P. Frey of the metal trades has little love for Lewis, but would be glsd of e chance to hit the C. I 0. One cannot visualise President William Green voting himself the role sf canary to the Lewis cat . * The return of Lewis might split the A. F. of L. in two. The powerful machinists' union, which has been moving toward industrial unionism ae a result of organising the aircraft industry, is holding a referendum now on withdrawal from the federation. Those who vote to lesve would slso vote to join the C. I. O. Both the machinists snd some of the smaller unions object to features of A. F. of L. leadership whl< h would be greatly intensified If Lewis came in. Finally, the rank and file of federation members are far more progresses politically than leaders like Hutcheson. Woll and Lewie. An effort to convert the A. F. of L. into an appendage of the Republican party in 1944 might start things Messrs. Lewis snd Hutcheson would be unable to finish. Certainly, the members of the A- I* should act with their eyes open. Success for the Lewis-Hutcheson political movement qrould insure the election of a national administrate hestile to union labor. A speedy reunion of the A. F. of L. under the leadership of Green snd the C. I. 0. under that of Philip Murray would come close to insuring election of a national administration that would be friendly snd fair to labor. — The Chicago »Sun. cally unknown. More books were published per capita in Ljubljana than in any other city on the continent Their scientific schievements are high. Why then should unity and liberty be denied them? A united Slovenia as part of a new democratic federalized Jugoslavia and a Balkan Union wbuld become a bulwark against the traditional German and Italian aggressive tendencies.. » "F. D." APOLOGIZES FOR BOND SALESMEN The other dsy President Roosevelt apologised to President Enrique Pcn-aranda of Bolivia, who cams to Washington as the guest of our government In the days prior to the stock market craah of 1929, Americans banks and bond houses sent their representatives racing ever Latin-But In spite of all their enormous j Amerjca, urging the various govern- Admission that racketeers hsve "horned in" on the nation's food supply to an extent that threatens the war effort came Xrom the Department of Agriculture, the Office of Price Administration, the Office' of Program Coordination and the Office of War Information. The black market has become "Big Business," a report jointly issued by these agencies said. All phases of the racket are described in such detail as to indicate that the government is familiar with the evil, even if little has beeu done to eradicste it "The results have been easy, though alarming, to see," the report declared: "Prices have skyrocketed, and many cities hsve reported serious meat shortage» for which racketeer are to blame. Government purchasing agencies have not been able to buy all the meat our aoldiers and our allies would like—food that ia as necessary to them as bullets. "Our civilian workers on the home front «re being chiseled out of their fare shsre of the meat supplies. Honest packers snd meat dealers are losing their trade to the racketeers. "Over and above the actual meat which has been lost, great quantities of strategic by-producta are gone forever. "Potential aurgical sutures, adrenalin, gelatin« for military photographic film, hides for lesther, tankage. fertilisers and bone meal, as well as hearts, livers snd other edible meet, are but a few of the items lost when the black marketeers operate." The amesing boldness with which racketeers flout the law is recited in j grim detail by the report. "We've seen them operate in tires, gasoline and other scarce items." it said. "Now they have moved in in full force to deal in meats. "Motorized rustlers travel the range lands at uigbt. shooting animals where they find them, dressing them on the spot and driving aany with the carcasses in the rear of the truck. "Shady buyers travel the byways of the more settled country, buying live animals from farm to farm at over the market prices. They then dispose of them to illegal butcher», or set up in business for'themselves. A deserted country road will serve, or a vacant warehouse at the edge ef town. "Retail butchers whose desire for meat is greater than their patriotism have bought meat at high prices, to parcel it out to housewives at higher rates." Consumers are urged to assist in wiping out the racketeers by refusing to purchase meat that does net carry a government stamp, or to pair higher then ceiling prices. "If a dealer is profiteering." the report nays, "it is pretty good evidence he obtains his supplies from the black market." The action of the Japanese government in executing ths ëÈttftred American fliers was a cruel and inexcusable breach of international Is but the attempt of the government snd the press of the United SU^St te whip the people into a state of freniscjf hysteria was hardly a credit to a great democracy. Newspapers reported that the people were gripped by * '.'savage rage." Having a lot more respect for the common sense of the plain people of America than do some editors and government officials, we would say that the average American was bitterly indignant, but at ths same time » ery much in control of himself. No people tortured by paroxysms of savage i Age csn have the cool, grim determination which is indispensable to a nation engaged in' a worldwide struggle agsinst diabolically efficient ! enemies. The campaign to incite nationwide hysteria took the form of a demand In some quarters for the destruction of all Japanese cities, for the cnnihilation of the entire Jn|*nesc race, or for the internment of Japanese living in the United States, none of whom had the slightest thing to do with the sordid sction of the Japanese government. Typical of some of the more inflammatory commente by public officiate who should know better was the demand by Sen. Tom 8tèwart, Tennessee Democrat, for the iniem-n»ent of all persons of Jspsnese ancestry living in the United States. "I do not believe," said this statesman, "that there stands upon thé free soil of the United Sûtes of America one single, solitary Jap, ens single, solitary person with Japanese blood in his veins, but whst there rlands a man who will stab you in the back. Show me a Jap and I will show you a person completely full of treachery and deception." This kind of dangerous drivel is unworthy of a Senator ef the United States. His blanket indictment of all men and women ef Japsntse ancestry. including citizens of the United States, is totally unsupported by any facts, end hia lust for revenge aginst men, women, and children who rad nothing whatever to do with the executions sounds uncomfortab'r like the Nazis technique of terrorising and impriaoning friends snd relatives of German refugees who aid the Allied cause. ||The United States can best show its loathing of the cruelty and lawlessness of the ruling Japanese militarists by proceeding grimly with the job we have hardly begun—the job of carrying the war. to Japan ànd bringing the conflict to a victorious conclusion at the earliest possible moment The mass internment of men, women, and ehlldrea of Japanese ancestry would not shorten the war by a day or save the life of a single American boy. It would launch this country on a wave of hysterical intolerance whose end no man could foretell.—The Progressive. « . _ _ < War For Freedom . • * * * The half of million miners who were ready to strike to protect their "standard of living" are as vigorously opposed to fascism as sny apoplectic editorial writer, and self-righteous federal official, any soldier la ths field of battle. In fact, more so, since many a mining town is nothing but s fascist microcosm. > ' • < *': But to the miner— and to sny exploited worker—fsscism begins at Lome and must first be crushed at home. The miners and the auto workers, the garment workers and others who supported them were and are fighting the basic fight against fascism. A war for freedom cannot be won by men who are not free—Hree politically and economically. The miners have demonstrated the truth of uhat Socialists have long said: That industrial democracy must be el-tended at home now, that the war will have meaning for the millions wbo are sweating and bleeding in proportion as K becomes s war for socialism. —The (Socialist) Call. IN THE WIND THE NATION sacrifices In this war end In the past they have not received one word of promise, of sncouragement from the leaders of the United Nations. And they are getting afraid for their fu-tuse. Their hopes sre waning. They are a small nation. But it would be fatefull if any democratic nation should lose faith in justice. Therefore, In this dark hour, I appeal to you, the leader of a great nation ftmous for its love of liberty: For the sake of the future peace, let the Slovenes know that they are not fighting in vain! By doing so you will not only earn their deep gratitude but add strength to the forces of the United Nstions on very Imports nt battlefields. 8incerety, Fotvths Slovenian American National Council: ETBIN KRISTAN, President. It was s grand trait of the old Roman that with him one word meant both honor and honesty. menu to float 4oans. They hesiuted at nothing, including bribery of officials, to put over these deals. Practically all the loans are in de% fault Americans, who purchased the paper, have lest 76 per cent of their Investments, which toUled hundreds of millions. Only the financiers profited. They teok their rich "rake-off" at the very beginning. Bolivia was one of the victims, at>d President Penaranda assured "F D." that his people has not forgotten. The peoples of other Latifi-American countries eleo have good memories. That one reason why we find it neefesaary to work so hard now to convince them that we are really "good neighbors" and not a lot of "sharpers" Intent on exploiting them.—Labor. ■ i e THE EXPERT A prominent man was asked to give hia definition of an expert. His answer wee succinct: "An expert is one who mm complicate simplicity." ri%'' .. '" STEEL MAGNATES' LAME ALIBI Senator Brewster of Maine warned the Senate that the steel moguls who sold defective ste#l plates to the government are carrying on a campaign to discredit the Truman Committee, which exposed their crookt Tliey are receiving the assistant of irany newspapers and some men tn public life. Their alibi is: "The government rosily suffered no loss. No lives were sacrificed. The higher-ups in thu steel companies did not know what was going on." Of course, that's all rubbish. No one knows how msny lives might have been aacrificed if the Truman Committee bed no! caught the crooks before they were able to consummate their conspiracy. The members of the committee are entitled to the thanks of the Republic, but what are we to say about the officers of the Navy De partment and Maritime Commission who apparently didn't know what was going on, or if they did, failed to intervene.—Labor, Investors in wsr industries need not fesr the economic consequences of the peace. SUndatd and Poo re's Industl^l Reports offer these words of cheer in a special supplement on General Motors: "Business concerns which have been at all careful in framing their war-production con-tracU will not be heavily embarrassed by cancelations. The. government will be ombarraaeed. The Uxpayers will be embarrassed. But not necessarily stoclcowners. Contracts have been drawn that way. as they should have been." USO. The rest of the committee esr-ried on and raised enough to cover expenses, which were leaa than $800. Festung Europa: The official organ of the Dutch Nazi Elite Guar ! tells of the trouble the Guard had at one of its recent parades; "The marchers repeatedly had to break ranks to turn the heads of the citizens the right way.** 93,000 WORKERS ARE KILLED IN MISHAPS Pittsburgh, • Pa.—Industrial acci dents in 1942 were, many times greater then those susteined by the nation's armed forças during ths same period, according to >Benjamin F. Feirless, president of United States Steel Corporation. 'He said the country lost $M,000 persons last year in industrial ac cidente and sppealed for the con servatfon of manpower through eli mi nation of unnecessary mishaps. Elimination' of Dr. Harold Rugg's texbooks from the public schools of San Francisco, boasts Advertising Age, was "a direct result of the efforts of the Pacific Advertising Association's school committee." Gerald L. K. Smith, in The Cross and the Flag, makes the most cogent argument against $ly Cukbertson's World Federation Plsni "As might be expected, he spesks with a Russian accent was bom in Rumania, and is a great admirer of the philosophy of Karl Marx." The first two counts of the indictment are true. As for the third, in 1932 Culbertson published a book entitled "Red Russia Against the World." The 1940-41 edition of "Who's Who in America" lists it in Culbertson's bitfgrsphy; the 1942-43 edition does not The inquiring Photographer of a New York newspaper recently asked an ensign in the Waves how she felt about having dates with service men who are not officers. "I don't mind." she said. "I believe in democracy— but don't you print that! I might get into trouble." It was not printed. There was a litle flurry behind the scenes of recent "Town Meeting of the Air" broadcast from Pittsburgh when its local sponsors learned that the topic would be. "Should the President of the United Stetes have a fourth term?" George A. Rtackmore, chairman of the Westinghouse Air Brake Company, resigned as chairman of the sponsoring committee, and Dr. Jamea H. Greene, executive vice-president of the Pittsburgh Chamber of Commerce, resigned as a committee member. They said the program was a Democratic trial balloon. Both withdrew the money they had collected for the meeting some |1,600, and turned It over to the SLUR ON COAL MINERS IS HIT BY ROBERTSON i- ■ II ( An sttempt by former Senator-Ed ward R. Burke of Nebraska, now spokesman for Southern bituminous coal operators, to question the patriotism of United Mine Workers' leaders brought a sharp rebuke from the three-man panel hearing the coal wage case. / . , Elected to the Senate as a Democrat, Burke finally deserted bis party, because it backed Roosevelt's "New Deal." At Mo»4sy's panel session he chsrged that Miners' had given no consideration to "sacrifices in older that the war may be won quickly." Morris L. Cooke, panel chainnan. declared the remark had no place in the proceedings and aaked D. B. Robertson, labor member, whether he thought it ought to be deleted. Robertson replied sharply: "If any one in public life, representing either the operators or miners, believes the workers In UiH country are not paying the supreme price and making every possible sacrifice to help win the war. 1 think it would be well if the public knew how he felt about it "Most people know what the workers are doing towards financing and fighting this war snd It doesn't matter what anybody slse says about it because the facU have been established." Burke hastily bscfctracksd. insisting he didn't question the patriotism of the miners. 2,991,287 EMPLOYED BY U. S. GOVERNMENT Wsshington, D. C.—Clvilfcsn em ployment In the executive branch of the Federal Government totaled 2,-991,287 on Msrch 31, 1941, a net Increase of 1,0*5,218 or 66 per cent, over the 1,9211,074 recorded at the •Hid of Msrcb, 194S, the United States Civil Service Commission di-1 • k "d.