Katoliški shod v Brpžirah, V že davno zavzeti Urekovi Irdnjavi v Brežicah se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. od 6 tisoč broječe množice obiskani katoliški shod. Zbirajoče se ljudske množice so pozdravile nckatere hiše v Brežicah z zaslavami, zelenjem in cvetlicami. Slovesni sprevod se je začel ob 10. uri od kolodvora na obširno dvorišče grajščine gro- fa Attemsa. Sprcvod so otvorili biciklisti in takoj z; njimi je bila godba iz Koslanjevice, Orli in Orlioe i/ vseh bližnjib krajev, izobraževalna društva, niladinsk organizacije, Marijine družbe z zastavami, razne drug cerkvene organizacije in ogromna nmožica moških i. žcnsk iz vseh sosednih krajev Štajefske, Kranjske i! Hrvatske. Na zborovalnem prostoru je pridigoval č. g. di VValland, ravnatelj salezijanskega zavoda na Rakovniku, sv. mašo pa je daroval č. g. brežiški dekan Mešiček. Po končanem cerkvenem opravilu je predlagal preu sedstvo shoda predsednik pripravljalnega odbora g. Arlič in so bili sprejeti kot predsednik: narodni poslanec Josip Škoberne, kot podpredsedniki Fran PodTirs ski iz Globokega, Maks Habinc iz Brežic, Martin Kc zinc iz Sevnice in kot tajnik pa rajhenburški župni , g. Tratnik. Kot prvi govornik je nastopil g. dr. Korošec, ki govoril o položaju katoliške cerkve v naši državi i . izvajal: Katoliška cerkev v Jugoslaviji ima v sebi dovolj življenske moči, kljub temu, da vladar ni naše vc re in je vlada proti nam. Zgodovina nas uči, da je ke toliška Cerkev cvetela cclo v tistih krajih, kjer so vladarji nastopali proti njej, ako so bili katoličani budni Ako pa hočemo katoličani v naši državi živeti in m razvijati, potrebujemo neomajeno svobodo kat. cerkve. To hočemo katoličani in nič drugega in zato zahtfvamo tudi cerkveno avtonomijo v državi, da se drugoverci ne bodo vmešavali v naše katoliške zadeve. Zatn prosimo danes svoje škofe, da se krepko zavzamejo ?¦.< samoupravo Cerkve. Zahtevamo od vlade, da sklem s Sv. stolico sporazum; bojimo se, da ima to odlašnaje vlade slab namen, toda sledili bomo tej zadevi s paznim očesom ter videli, kdo da noče verskega miru \ naši državi. Naša najboljša trdnjava je katoliška družina. Al < bomo imeli dobre, krščanske družine, se nam ni treb i ničesar bati in se tudi razkristjanjenje šol in družl >•:• ne bo posrečilo. Kdor hoče dobiti vojsko, se mora organizirati, ihčenši z mladino, ki izstopi iz šole. Ker je danes v javnem življenju vse tako razkosano na sto in sto drobcev. zato so uspehi v javnem življenju tako težko dosegljivi. Zato je treba organizirati katoliške bataljone proti vsem neprijateljem kulture in napredka. Brigati se moramo tudi za gospodarsko in socijalno plat in strniti v krepke vrste kmete, delavce in obrtnike. Kadar so >e katoličani brigali za delavno ljudstvo, je Cerkev cvetela. Tudi političnega življenja se moramo katoličani udeleževati. Politika se briga za vse javno življen]1, zato se moramo tudi mi za politiko brigati. Proti vsem pritiskom je treba sklenjenega in krepkega odpora in potem se nam ni treba bati. Za dr. Korošcem je govoril o zahtevah katolieanov z ozirom na ureditev šolskega vprašanja g. profesor Vesenjak, ki se je zavzemal za pravico staršev, pri ooločcvanju glede vzgoje otrok. Danes odločajo v šolstvu vsi mogoči činilelji samo slarši in kiščansko ljndst^ j nima besede. V imenu hrvatskih katoličanov je pozdravil zboro valce hrvatski narodni poslanec g. dr. Janko Šimrak. ki je govoril o nalogah katolikov pri reševanju delavskega in kmetskega vprašanja. O mladinskih organizacijah je govoril urednik \z Ljubljane g. Smodej in povdarjal dejstvo: Čigar h<mladina, tcga bo bodočnost. Kakršna bo slovenska mla dina, takšne bodo družine, takšna bo usoda naroda in domovine, takšno bo pri nas življenje v Cerkvi in h ven nje. Ko pri izstqpu iz šole napravi mladi človek svoj prvi korak v svet, se odloča po navadi vsa njegova bodočnost, se začne kresati njegov značaj. Da ga cibvarujemo polno nevarnosli, ki preže nanj in vzgojimo poštenega člana človeške družbe, ga je ticba v duhu in zahtčvah sedanjega časa spraviti v dobro, krščansito mladinsko organizacijo ki mu more nuditi veselja kobrazbe, vzgoje krepke volje, pa tudi telesa. Po končanih in živahno odobravanih govorih je še izrazil rajhenburški gospod župnik svoje veselje nad sijajno uspelim katoliškim shodom v Brežicah in prtčital običajne in soglasno sprejete resolucije. Vcčernice in posvilitev presv. Srcu se je vršilo v cerkvi, ker je začelo deževati. Posavčanom pa vsa čast in priznanje, ker so na I vse hvalevredno mnogoštevilno obiskali katoliški sho i. kjer so pokazali javno, da se verska zavest v Posavju močno uviga in raste.