IZ HO8JULA
Spomini, dolgi desetletja
Srečati svoje nstnike po petdesetih in več letih in z njimi drobiti spomine iu davno otroštvo, na skopna šoklui leta, je ujbrž dogodek, ki ga čtovek ne doživi ravoo vsak dan.
Tembolj so se pred dnevi razživeli starejši občani Horjula in okolice, letnik 1914—18, ko so v domači gostilni po dolgih letih zopet segli drug drugemu v roke in ob priložnostni zakuski razpletli svoje spomine na čas, ki je že davno za njimi. Prijateljsko kramljanje je sledilo kramljanju, pomešano z dobršno mero šaljivosti in preSemosti, lci je dala srečanju 5e poseben pečat.
»Vsekakor smo generacija, ki je dala skozi najvei vodstcv,« je Segavo zasolil slavje Julc Velkavrh, ki je tudi sicer prevzel vse breme organizacije.
NakljuCje je to pot hotelo, da so se najstarejši udele-žcnci, letnik 1914, rodili prav ob začetku prve svetovne vojne, najmlajši, letnik 1918, pa ob njenem koocu. V tem času se je v ožji Horjulski dolini rodilo 165 otiok, od katcrih jih je danes živih le še 83. Prav zato je bil mik ponovoega snidenja, razumljivo, 5e toliko večji.
»Naravnost pretresljivo je, ko človek takole sreča svoje sošdce in vrstiuke po tolikih leCih,« je ob tem ganjeno zavzdihnila ena izmed udeleženk. »Sama nisem videla nekaterih od teh že vse od šolskih let. Kar ne morem verjeti, da bi bilo res. A vendar so res vsi pravi, le malo starejši so kot so bili nekoč, in zame jc sre&nje že s tem veL kot doseglo svoj namen. Srčno si le želim, da bi ne bilo zadnje.«
-      .             BRANKO VRHOVEC