Mnfót&o in üpravnisfuo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
ixhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon èt. »IS.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 55.
Maribor, dne 19. maja 1918.
Moms listo:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... i	K
Posamezne številke »0 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik V.
Obsodba liberalnega dela.
Šoštanj, 17. maja 1913.
Petek, dne 16. t. m., je bil zopet nesrečen dan za liberalno stranko. Na ta dan je sklicala Zjadruž-na zveza v Celju v svrho pokritja dolgov posojilnice v Šoštanju vse, tudi že izstopivše člane, v Šoštanj na ustmen pogovor. In pri tem pogovoru so slišali celjski mladoliberalci, pred vsem predsednik Narodne stranke dr. Kukovec, od strani kmetov tako gorke, da jim bodo še dolgo zvenele po ušesih,:	slišak
so obsodbo svojega gospodarskega dela.
V naslednjem kratko poročilo:	Že v petek do-
poldan je bilo zbranih precejšnje število prizadetih članov, kateri so burno ugovarjali'govoru dr. Kukovca, ki je vodil zborovanje, kot zastopnik Ziadr. zveze v Celju. Popoldne se je število prizadetih še znatno pomnožilo, ker so dospeli tudi tisti, kateri so bili poklicani za popoldan. 'Tudi drugih radovednežev se je precej nabralo in prišel je tudi pozneje dospeli nemški odvetnik dr. Petritschek kot zastopnik nekar terih kmetov.
Ob burnih in ogorčenih klicih zbranih je pojasnjeval dr. Kukovec, kako j,e nastal dolg in kon-štatiral na tozadevno (Vprašanje, da znaša nepokriti dolg okrog 100.000 K, mogoče tudi do 200.000 kron, ker, kakor se je izrazil, še dolg natančno še ne more dognati, češ, posojilnica ima (še posestva.
Pravil je,koliko so posamezniki že obljubili prispevati in koliko brezobrestnega posojila hočejo dati nekatere posojilnice. Ker so bili kmetje čedalje bolj razburjeni, je kratkomalo zborovanje zaključil, ne da bi podelil besedo gospodu Steblovniku iz Šmart-na ob Paki, ki se je že med njegovim govorom oglasil k besedi.
Vsled tega so zborovalci burno protestirali in gospod Martin Steblovnik, nbčelnik kmetijske podru-žgice v Šmartnu ob Paki, je povzel besedo ter izvajal približno sledeče:
Kot načelnik kmetijske podružnice v Smurimi ob Paki — (dr. Kukovec: Kaj pa to sem spada?) prosim popolnoma, gospod doktor, ker je pri tem prizadetih mnogo članov naše podružnice, — in kot pooblaščenec, si štejem v dolžnost, spregovoriti nekaj besed. (Živahno pritrjevanje.)
Ko sem se peljal danes sem v Šoštanj, sem se spomnil bešed našega pesnika: „Kaj pa je treba bilo?“ Té besede veljajo tudi danes vam, gospodje liberalci! Ali je bilo treba danes tega sesta|nka, ali je bilo treba klicati uboge, zmučene kmete, ali je bilo treba tega poloma, katerega je doževela nekdaj tako bogata in ugledna posojilnica v Šoštanju? Ne, tega ni bilo treba! Da je res lepo uspevala, spričuje veliko število poklicanih in tukaj zbranih članov, v-kljub dejstvu, da se jih veliko niti poklicalo ni. In zakaj so se poklicali?! Odgovarjam takoj: Poklicali so se zato, da bi poravnali dolg, katerega so napravili ljudje, ki so imeli tukaj mastne službe, katerih delovanje pa ne zasluži druge besede, kakor škandal. Da, kakor so ljudje delali, to je že naravnost škandal, da večji biti ne more. Sedaj kličete ubogega kmeta trpina semkaj, ko bi bilo treba plačati lepe svote denarja, katere so se tukaj zapravljale. V-prašam pa vas, gospodje, zakaj niste klicali teh-le ljudi tudi takrat, ko se je na veselicah in volilnih shodih pilo sladko vince, ko je od miz tekel šampanjec in so se zapravljali stotaki in tisočaki s krvavimi žulji pridelanega in prihranjenega kmečkega denarja!, Takrat niste poznali teh ljudi, takrat ste poznali le par izbranih gospodov in ti so se zabavali na stroške sedaj na robu propada se nahajajoče posojilnice v Šoštanju! Še več! Ti ljudje so hodili po shodih hujskat zoper „'klerikalno“ stranko in so govorili lepe besede v korist liberalcev. Pa tudi to Še ni bilo zadosti! Širokoustno so izjavljali:, da delajo za narodne namene in tako zapravili v enem dnevu čez 600 K! Tako dela liberalna stranka! (Dr. Kukovec: To ne spada k stvari!) Da, tudi to spada k stvari, ker vspeh tega „najrodnega“ dela vidimo danes, ko je nekdaj lepi slovenski trg Šošjtanj postal eno izmed najhujših nemškutarskih gnezd na Spod. Štajerskem.
Tako brezskrbno se je tukaj, gospodarilo z denarjem kmečkih žuljev. In tega gospodarstva ni videla Zadružna zveze v Celju! Ona,, ki bi v prvi vrsti bila dolžna, skrbeti za red v posojilnici, je postopala sama skrajno malomarno, kar priča dejstvo, da se niso storili proti takemu gospodarstvu nobeni koraki, vkljub lemu, da je bil revizor Ziadružne zv. v Celju še posebej na to opozorjen. Gospodje imate včasih sicer lepe besede za ubogega kmeta, toda za njegove koristi se ne brigate! (Dr. Kukovec: Jaz
sem se dosti trudil, pa zdaj ne storim ne koraka več.) V vaših pismih grozite kmetom s sodnijo, a tistih, ki so polom zakrivili, ne vidite. Tako dela ta stranka za napredek in blagor slovenskega naroda!
V imenu člana, katerega zastopam, in kakor mislim, tudi v imenu vseh tukaj zbranih, povdarjam sledeče :
1.	Vso izgubo posojilnice v Šoštanju naj poravna Zadružna zveza v Celju, vsled malomarnih revizij.
2.	Dokler se ne določi strokovnjak, ki bo stanje posojilnice temeljito pregledal, tako dolgo nočemo ničesar storiti. Strokovnjaka morajo določiti člani.
3.	Le na podlagi tega pregleda naj se napravi pameten načrt za sanacijo.
Kmetje so besedam govornikovim živahno pritrjevali, nakar je povzet besedo nemški advokat dr. Petritochek, ki je povdarjal v bistvu tisto, kakor že predgovornik, le da je še posebej opozoril na premoženje tistih članov, ki so bili ob času napravljenih dolgov člani načelstva in nadzorstva in pri tem seveda napeljeval vodo na svoj mlin.
Revizor gospod Kunej od Zadružne zveze v Celju je pozneje očital gosbodu Steblovniku, češ, da sta bila s Petritschekom zmenjena, nakar mu je pa zadnji kratko odvrnil: Ga nisem niti poznal!
In vspeh tega pogovora, tega zborovanja? liberalna stranka je doživela zopet velik poraz; kmetje v celem, šoštanjskem okraju so razburjeni in prestrašeni, slovensko zadružništvo bo trpelo posledice, korist od tega pa bodo imeli zopet Nemci in nemškutarji ne le v Šoštanju, temveč po celem Slovenskem. Heil, dr. Kukovec ! ! !
JLifeeralna revščina.
Reveži so našli liberalci, v resnici velijki reveži. Ce ima človek le nekoliko dobro srce, se mu morajo usmiliti. (Toliko se pehajo liberalni generali, da bi si pridobili vsaj nekoliko pristašev, a vspehov ni. ljudstvo jim osle kaže. Usmilili so se za to tudi nam včeraj, ko smo videli, kako, je;tnjihovl shod v mariborskem Narodnem domu tako klaverno smrft storil. S koliko železno vstrajnostjo so ves zadnji čas agitirali za ta shod. Poleg neštetih notic in drugih vabil sta mu pripravljala pot uvodni članek v zadnjem
PODLISTEK.
Vrnil se je . . .
(Velikonočna povest. Spisal R. Bende.)
Stari, srebrolasi grobar Marko je slonel ob oknu svoje uborne bajte in se zamislil v mrki mrak. Kraj njega je stala njegova žena, priletna, a Ijubez-njiva.
„Pojdi, Marko, kmalu bo ura odbila sedmo, da ne pozabiš pri podružnici pozvanjati k jutrajjšnjemu prazniku.“
Stari Marko se je zdrhnil.
Sanjal je. Njegove misli so zaplavale v megleno daljo, iskajoč nekaj izgubljenega . . .
Prestrašil se je, ko ga je pahnila žena iz lepih sanj tako neusmiljeno nehote v topo sedanjost. Pogledal jo je z velikimi, steklenimi očmi.
„Zopet si mislil nanjf?“ dejala je vprašujoče, kakor da razume njegovo bol. Pa saj jo je razumela-razumela kot mati , . .
Starec je samo pokimal), otrl si dve solzi iz zmučenih očes in se betežno dvignil.
„Marko, danes je ravno deset let, ko nas je zadelo tisti zlo . . . žalostno velikomoč sva imela takrat . . .“
Starec je nemo pokimal, vzel klobuk in se o-krenil.
V najbližji soseščini je ležala podružnična cerkev. Radostno, kakor vsikdar, ga je sprejela tudi še nocoj, Marka, starega znanca.
Ko je stopal polagoma po ozkih, zavitih stopnicah v zvonik, so se mu vrnile misli, katere je že mislil najraje — misli o izgubljenem sinu . . .
In ko je trudno prištorkljal do zvonov, sesel se je kakor v onemoglosti na stolček in bridko za-plakal . . . Roke, žuljave, svedok trpljenja, so zakrivale na zunaj starčevo bol; zakril si je z njimi razorani obraz.
V zvoniku je zabrnelo, kakor hi se nekdo kje splašil. Ura je bila sedem. Neznatna sila je prebudila starca iz omotičnega sna. Vajen težkih zvonov, je začel z velikim zvonom.
Daleč naokrog so se razlili pevajoei zvonovi, kakor pesmi iz bajnega kraljestva večnega j miru,, kjer caruje večna ljubezen, kjer zadobijo odpuščanje vsi, kateri ga iščejo, glasovi iz onih sfer nadzemske in skrivnosti polne večnosti, ki vzbuja v človeku u-panje v nesreči, ki navdaja, dušo človekovo s čudovito domišljijo, glasovi, ki vzbude v duši vse lepo in dobro, bajajoč človeka s slikami neznane sreče, da, rojen v prah in blato, za par bežnih trenutkov zar hrepeni v višave . . . zahrepeni . . .
Starec, ki je pozvanjal k velikemu prazniku vstajenja,, se je zopet zamislil. Vože zvonov je trdneje ovil krog žuljavih rok; v prsih mu je trepetalo zmučeno srce in kakor v snu je preživel znova trpljenje zadnjih let.
Kako često je stal kraj njega njegov Janko in mu pomagal, kolikokrat je splezal, (uren kakor veverica v stolp, kjer so viseli zvonovi. Na tej klopicij je čepel marsikaterokrat, hoteč slišati skrivnostno in sladko bajko; pri tej linici je slonel in gledal v cvetače livade krog cerkve.
Mnogočesa se je domislil sivi Marko, kako vse drugače se je zgodilo, kakor je mislil in njegova dobra ženka!
Tarn doli pod cerkvico, kjer so samevale vrbe žalujke, se je valila reka, velika in deroča, skrivajoča v sebi skrivnost grobarjeve boli . . . Na zelenem poljskem produ, pod. valovi je bil grob tisočerih nad ljubečega očetovskega srca ...
Zvonovi so obmolknili. Zatrepetali so zadnji zvoki, polagoma, in utihnila. Na stolpu je nastala tišina . . .
Stari Marko je s solzečim očesom motril širno planjavo, lepo v pomladnem razkošju, sanjajočo v miru pomladnega večera. Nehote je zasanjal svojo
srčno sanjo in ko so se njegove misli zatopile v one dni, je začul, kakor trepetajoči zvok vmirjenega zvona:
„Moj Janko, zakaj si mi to storil?“
Nad selom je že sanjali večer. Ves nebesni svod je že žarel, kakor v pričakovanju velikega dne.
Betežni starec je zapustil svoje .zvonove in kakor sleherni večer, obiskal je tudi nocoj vse te tihe grobove.
Počasi, skoraj opotekajoč, se je lazil po poti, posuti z drobnim kamenjem. Obiskal je sleherni grob in našel vse v redu.
Pod velikim križem je obstal in trepetajoč, kot bi nečesa iskal, se je zamislil:
„O valovi, vrnite mi sina, če tudi mrtvega, — tako pa ne vem, kje bi pomolil za njegovo dušo . . . Ko bi vsaj med temi grobovi bil njegov grob, sleherni večer bi jaz molil zanj!“
Z vzdihom, pritajenim, polnim ljubezni, je zapustil mrke grobove in šel proti svoji bajtici.
* *
*
Grobar in njegova žena sta ravnokar odvecer-
jala.
Za hip sta postala oba, kakor začudena. Ozrla sta se.
Moteč večerni mir, proseče in milo, je zastokal pod oknom glas bolnega dtoža — enkrat — dvakrat.
Spogledala sta se začudeno, vendar se ni nihče upal česa vprašati. Oba je objelo neznano čustvo, kakor temna slutnja bližajočega videnja in vendar ni nihče mislil na to.
Sivi Marko se je dvignil izza mize, vzel sve-tilnico in palico in počasi, previdno lezel proti vratom ...
Grobarjeva žena pa je ostala, prisluškujoč tik vrat . . .
— Kdo je?— vprašal je grobar Marko v nodi tavajočega.	(Konec prih.)
„Nar. Listu“ in dolgovezna klobasanja v sobotnem „Slov. Narodu.“ In efekt? Steli, večkrat smo šteli včeraj udeležence zborovanja in ko smo največ na-Šiteli, smo prišli do 50. In še ti: razun par naših somišljenikov sami generali, sami taki, od katerih se Čuti vsak rojenega za voditelja, a ljudstva — nikjer. Pokažite nam trdosrčneža,. ki Odi se ne zjokal?! Resnici' na ljubo pa bodi povedano, da se liberalci niso jokali. Ne mogoče radi prevelike trdosrčnosti, ampak radi krotke udanosti v usodo:	oni štejejo u-
deležence na svojih „velikih“ shodih, vedno samo po desetoricah. Da imajo prav, so jih izuč(le že razne volitve.
Otvoril je liberalno mizerijo dr. Kukovec, Izrazil je veselje nad obilno udeležbo (?) in potem govoril, kakor zna le on:	človeku se prične zdehati!
Razkrival je svoje modrosti o zunanji, notranji in domači politiki, a razkril ni nič novega. Tudi kar je povedal o obstrukciji, je že večkrat premleta stvar: liberalci so še vedno 'v službi nemškega) nacionalizma. Dr. Božič je ostal tudi včeraj zvest sam sebi: ostal je znanstvenujoči narodni gospodar, ki opravlja politiko kot — šport. Kar je povedal o Itrializmu, spada po brihtnosti in tehtnosti pod šifro: če bi še ne bil iznajden „pulver“, dr. Božič bi ga gotovo iznašel. Dr. Gorišek bi bil moral govoriti o liberalni organizaciji, toda rekel je, da te ni in se je fzato — spravil na naše duhovnike. Z!nano je, da se pri dr. Gorišeku konča vsa modrost s .„farjem.“ Po nekaterih bajkah se je zgodilo to tudi včeraj. Druge nesreče ni bilo. Stibler je pobiral stopinje za svojim šefom dr. Božičem. Bil je srečen, da je v Mariboru, zato je bil izredno pohleven. Bal se je samo na trenutek, ko si bo moral zažvižgati: Muß i denn, muß i denn zum Städtle hinaus . . . Kejžar: mož dobro govori in rad govori, zato je govoril tudi včeraj. Ker je hotel imeti nekaj originalnega, se je spravil na St. Ilj. Povedal je, da bodo obrambo meje prevzeli sedaj v roke liberalci, kajti klerikalci ne store nič. Se napisne črke na Slov. Domu so napravili premajhne. Dr. Sernec Janko je bil izredno interesanten. Povedal je, da so Celjani za ,„Narodni List“, ki je po dr. Kukovčevih zagotovilih pred koncem) tega posvetnega življenja, žrtvovali že .mnogo tisoč, a pristaši izven Celja ne dajo nič. 'Ti samo pišejo: pošljite nam toliko in toliko izvodov, a plačajo ne. Dr. Kukovec je tem jzvajanjem dodal svoj poper: Plačal sem že 1Ò.000 K za „Nar. List“, od nalvzočih bi tudi lahko vsak dal) vsaj 1000 K. (Dr. Rozina se smehlja.) Da ima stranka vsaj enega poslanca v deželn-zboru, je v prvi vrsti moja zasluga: ob času volitev semi plačal vse plakate. Težavno je zlasti radi prirejanja 'shodov. Shodi veliko stanejo, toda stroški se ne povrnejo. Za kakih 40 shodov smo prejeli samo 40 K. (Zatajen medklic: Niso bili več vredni.!) Dr. Fermevc govori o obstrukciji. Ker je pa v politiki velik lajik, nastane precejšnja konfuzija med slogaši, štajerčijanci in liberalci, ter je konečno dr. Kukovec primoran, da mu da primerna navodila. Iz plojaltož-ja si je izposodil slogaški dr. Fermevc tudi našega Brenčiča, kar pa liberalcem tudi ne bo nič pomagalo. Dr. Rosina, ki svojih političnih zmožnosti tudi še ni zakopal med staro šaro, je vzel v delo liberalni „Branibor.“ Ce bi ga bili slišali ljubljanski liberalci, bi mu gotovo ne bili hvaležni. Mi nočemo biti hudobni, zato samo rečemo: „Branibor“ kaže najlepše, kako je vse liberalno obrambno delo za nič. V
Ob koncu se je sklenilo ustanoviti vseslovensko napredno stranko, h kateri bi se naj priklenilo še tudi napredne Hrvate in Srbe in dr. Kukovec je dodal še svoj zaključni blagoslov:	liberalna mizerija
je bila ob splošnem nezanimanju pokopana, R. I. P.
Državni zbor.
Petkova seja zbornice je bila tiha in mirna. Vršila se je debata o poročilih legitimacijskega odseka skoraj pred praznimi klopmi. Zanimanja ni bilo nikjer opaziti. Ministrski predsednik, ki bi imel že v torkovi seji podati zbornici poročijo o našem zunanjem položaju, si je to v zaldnjem trenutku premislil. Zbal se je pikrih kritik, ki so mu žugale od vseh parlamentarnih strank in bo podal svoje poročilo v torkovi seji, ko se prične debata o prvem branju budgetnega provizorija. Za ministrskim predsednikom bo po sedanjih dispozicijah govoril naš državni poslanec dr. Korošec. Nato se bo razvila velika politična debata, v kateri bodo vse stranke zar vzele stališče napram naši zunanji politiki. Debata bo trajala cel teden in še v prvih sejah prihodnjega tedna.
Hrvaško-slovenski klub.
V seji HrvaŠko-slovenskega kluba dne 15. t. m. je poročal dr. Korošec o konferenci načelfai-kov. Pri tej konferenci je dr. Korošec, kakor znano, odločno zahteval, naj vlada čimpreje vse potrebno u-krene, da bodo odpuščeni rezervisti iz aktivne službe. Glede finančnega načrta je zastopal stališče, da naj zbornica reši finančni načrt v celoti, ne pa samo posamezne dele, kateri so morda všeč tej ali pa oni stranki. Le če je rešen ves finančni načrt, more stopiti v. veljavo službena pragmatika. ITo pa je mogočo še v tem zasedanju, ako imajo stranke dobro voljo. Klub je podpisal interpelacijo na vlado zaradi, dvobojev v armadi. V prihodnji seji v forme bo klub
zopet izvolil načelstvo, ker je sedanjemu potekla začasna poslovna doba.
Odpust rezervistov.
^Militärische Rundsogau“ od dne 17. t. m. je pooblaščena izjaviti sledeče: Danes dobe vsa korna poveljstva od 1. do XIV. kora odlok, glasom katerega se imajo odpustiti vsi rezervisti letnikov 1909 in 1908. O,d zadnjega letnika se nahajajo rezervisti le pri kavaleriji. Odpuščeno bo skupno okoli .35.000 vojakov. Dalje je bil odrejen delni odpust nadomestnih rezervnih letnikov 1910 in 1911, skupno okoli 15.000 mož. Skupno število vseh rezervistov in nadomestnih rezervistov, ki bodo odpuščeni, znaša okoli 50.000 mož. Le v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji se odpust rezervistov za enkrat Še ne izvrši.
Galicija.
Po poročilih listov bodo volile gališke kmečke občine dne 30, junija, mesta dne 3. julija, trgovske in obrtne zbornice dne 4. julija, veleposestvo pa dne 8. julija.
Dogodki na Balkanu.
Med. zavezniki.
Belgradska „Politika“1 poroča: Rusija in Francija sta v Sofiji ,in Belgradu dali razumeti, da v slučaju, če se Bolgarija in Srbija mirno ne pobotati, ne bosta nobeni dovolili posojila.
V Skadru.
Kakor poročajo iz Cetinja, sta sklenila črnogorski {general Bečir in angleški admiral Burney, sledeči dogovor:
1. Crnogorski častniki, ki imajo nalog, da odpravijo iz Skadra vojni materijal, ki tvori črnogorski vojni plen, smejo stanovati v mestu, nositi orožje in smejo obdržati tudi svoje ordonance.
1. Crnogorski vojaki, ki naj odpravijo ta materijal iz mesta, ne smejo v mesto z orožjem.
3.	Do končanega transporta vojnega materijala bodo nekateri črnogorski častniki skupaj s častniki mednarodnih čet imeli policijske pravice.
4.	Tako dolgo, da se dobe poštni, brzojavni in carinski uradniki, bodo črnogorski uradniki v teh treh službenih panogah izvrševali službo.
5.	Admiral Burnay sme v slučaju potrebe zahtevati pomoč črnogorskih vojakov, ki so zaposleni pri, transportu.
Požar v Skadru.
O požaru v Skadru prinaša „Secolo“ zelo zanimivo poročilo. General Bečir je pred svojim odhodom iz Skadra odločno dementirai napram posebnemu poročevalcu omenjenega lista, da bi bili Crnogorci krivi požara. Povedal je, da je dobil dva dni pred izbruhom požara anonimno ovadbo, da je v neki lekarni v hazarski črti skritega mnogo orožja in municije. Lekarna je bila last bratov Ascicco, znanih albanskih agitatorjev. General Bečir je poklical nato starejšega brata k sebi ter ga dolgo zaslišaval, nakar je naročil, da naj pazijo vojaki na njega. In drugo noč nato je izbruhnil v lekarni požar, ki se je hitro razširil. Vsled požara -so {eksplodirale tudi zaloge mpnicije v lekarni, oba lekarnarja pa sta izginila. Požar je tudi dokazal, da jn bilo v bavarski črti mnogo orožja in municije.
Turške finance.
„Daily Telegraph“ je dobil poročilo iz Pariza o problemih, ki se bodo pokazali iglede turškega finančnega položaja pred mednarodno komisijo. Pred vsem gre za odstranitev visečih dolgov Turčije v znesku okroglo 500,000.000 frankov, ki jih je kontra-hirala Turčija od izbruha vojne z Italijo; k temu pride še 475,000.000 frankov starejših visečih dolgov. Nadalje se mora bilanciraft! redni proračun Turčije, ker niti najbolj izkušeni strokovnjaki ne vedo, koliki so bili deficiti zadnjih dveh let. Zla letos se računa deficit na 175 do 200 milijonov frankov. Turčija pa bo imela sedaj izredno velike stroške, ki obremenjujejo izredni proračun: reorganizacijo vojske in mornarice, vojaška obramba Carigrada, grad-ba cest, železnic, pristanišč, vodno-gospodarske z-gradbe, reforma uprave v vseh panogah, za kar bo treba povprečno, če tudi ne naenkrat, ene milijarde. Evropa bo morala Turčiji posoditi tolike zneske, da se je že pojavila misel evropske finančne kontrole nad Turčijo z vphvom ne samo na prejem in upravo dohodkov, marveč tudi na določitev proračuna. To bi med drugim (tudi pomenilo, da bi Evropa za svojo kontrolo vplivala tudi na določitev vojaškega proračuna. Ni verjetno, da bi Turčija tak predlog sprejela, tudi če bi velešile garantirale Turčiji, da je ne razdefe, kar pa je tudi dvomljivo. Turčija pa bi bila morda pripravljena, določiti mirovno stanje svoje vojske., z ozirom na zmanjšanje stroškov za vojsko, na 100.000 mož in reducirati vojni proračun na 125 milijonov, mornariški proračun pa na 37 ali 38 mil. V ostalem bodo turški delegati sprejeli evropsko finančno kontrolo, ki pa bi prenehala, kadar bi Turčija gospodarsko in administrativno konsolidirala.
Raznoterosti.
Konstantinova slavnost. Dne 18. t, m. se je
vršila v kn.-šk. dijaškem semenišču v Mariboru z vso slovesnostjo 16001etnica od cesarja Konstantina
Velikega v Milanu razglašenega odloka. Slavnosti so prisostvovali skoro vsi p. n. gospodje stolnega kapitelj a, več vlč. gg. duhonaikov jz Maribora, nekaj celo od daljnih krajev, gg. bogoslovci, , g. ravnatelj dr. Tominšek in nekaj druge odlične gospode iz mesta ter več izvensemeniških dijakov. Med slavnostjo so prišli v veliko veselje in navdušenje navzočih prevzvišeni gospod knezoškof dr. Mihael Napotnik, ki so vkljub napornemu opravilu kanonične vizitaci-je, ki so jo vršili ta dan pri Sv. Majgjdaleni v Mariboru, počastili to slavnost, s svojo navzočnostjo. Slavnost še je vršila nad vse pričakovanje izborno. Dijaki kn.-šk. dijaškega semenišča so proizvedli svoj bogat spored — -slavnošt je trajala nad tri ure — z vso razumljivostjo in veselim navdušenjem, tako da so njih ekscelenca v svojem nagovoru. rekli, da so storili morebiti čez svoje moči. Natajnčno oceno celega sporeda priobčimo v prihodnji številki.
Na včerajšnjo trojičko nedeljo, dne 18. maja, so ekscelenca prevzvišeni snapastir spravili kanonič-ko vizitacijo pri Sv. Magdaleni v 'Mariboru. Pri veličastnem slavoloku ob 'Tržaški cesti ob 8. uri zjutraj spoštljivo sprejeti in pozdravljeni od duhovščine, šolske mladine in vernega ljudstva so po slovesnem v-hodu v cerkev služili sveto mašo, potem v pretresljivi pridigi na podlagi svetopisemskih besed:	Daj
mi duše, drugo vzemi (Gen. 14, 21) in z navedkom presunljivin resničnih dogodeb globoko ganjene poslušalce oupminjali, da naj skrbijo za rešitev svoje dragocene, ker od nebeškega Očeta po božji podobi in podobnosti ustvarjene, od božjega Sina odrešene in od Sv. Duha posvečene, edine, neumrjoče duše, ter so naposled po izkušnji šolskih otrok opravili molitve za rajne. Ker je v magdalenski župniji 45 šolskih razredov, je izkušnjal trajala do 1. ure popoldne. Udeleživši se tudi popoldauske službe božje so prevzvišeni pred odhodom obiskali usmiljene sestre v deželni bolnišnici ter jih v prisrčnem nagovoru iz-podbudili, da naj vztrajajo v svojem težavnem poklicu, češ, trojni njihovi žrtvi, odpovedi glede na svet, starše in lastno voljo, je zagotovljeno tudi trojno plačilo, mir, ki ga svet dati ne more, srčno veselje, ki je posledica požrtvovalno delavne ljubezni do Boga in do bližnjega, in pa združenje z Bogom na tem in na drugem svetu. Po podelitvi sv. blagoslova so se prem. knez nemudoma podali v kn.-šk. dijaško semenišče, kjer se je od 5. do 549. ure vršila Konstantinova slavnost.
Iz davčne službe. Davčni nadoskrbnik Anton Rohrer je šel na daljši dopust na jug. Med tem časom ga bosta nadomestovala nadoskrbnik Reicher in oskrbnik Postružnik.
Mesta suplentov za prihodnje šolsko leto. V Štajerskem uradnem listu se naznanja:	Profesorske
kandidate s skušnjo, ki so že dovršili predpisano leto za poskušnjo, in ki žele nastopiti službo kot sup-lentje na kaki državni srednji šoli, ali na učiteljiščih na Štajerskem za šolsko leto 1913-14, se pozivlje, da vložijo tozadevne prošnje, opremljene/ po predpisih ministeri.)aline naredbe z dne 22. junija 1886, štev. 19192 (ministrski naredbeni list stran 144) najdalje do dne 20. junija t. 1. in sicer, če so sedaj že v kaki službi, predpisanim službenim potom, i,nače pa neposredno na deželni šolski svet za Štajersko v Gradcu.
Naročniki protialkoholnih spisov naj z naroč-bo ob enem pošljejo tudi dotični znesek v znamkah; pri večjih naročilih ni treba pošiljati znamk, ampak se jim dopošlje poštna položnica. — Protialkoholno društvo „Sv. vojska“ v Mariboru.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh za — — nemški Schulverein! Predsedništvo nemškega šul-vereina je povabilo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na občni zbor društva. Grof Stiirgkh sicer na občni zbor ni prišel, vendar pa je poslal temu društvu, kakor poroča „Neues Wiener Journal“, tisoč kron! Ali je to mogoče? Ministrski predsednik da podpira najbolj izzivajoče in napadalno nemško društvo? Bil bi to nedosegljiv škandal!
Taki so naši zavezniki! Na binkoštno nedeljo so prišli v Trst obiskat svoje brate slušatelji ljudskega vseučilišča v Rovigu v Italiji. Tržaški Italijani so svoje mile in drage goste kar najprisrčnejše pozdravili in jih pogostili. Zivečer so se. gosti odpelja-
li.	Komaj pa je bil parnik oddaljen od obrežja kakih 50 metrov, so začeli laški gosti s huronskim v-pitjem in krikom zasramovati z najhujšimi psovkami Avstrijo, našo vladarsko rodbino in peti znano O-berdankovo pesem. Guli so se slava-klici Oberdan-ku, o katerem smo pred kratkim, povodom obravnave na Dunaju proti Sterletu, poročali, da je nameraval atentat na našega cesarja in je bil obešen v Trstu, slava-klici Sterletu itd. Tako so se ločili prijatelji iz Italije od naših gostoljubnih tržaških, bratov. Res, iz srca smo lahko veseli naših Jaških zaveznikov.
Žrtve „Glavne“ ali liberalno gospodarsko delo. Cenitev Karel Florijanovih posestev v Kranju z žirom 300.000 K je te dni končana. Vsa posestva so cenjena na okrog 160.000 K. V kratkem se bo vršila ge sodna cenitev gospej Heleni Plavišlarjevi spadajočih posestev. Grozne so nesreče, ki so jih zakrivili liberalci !
Lepa zmaga. V Libučah pri Pliberku so pri občinskih volitvah zmagali katoliško-narodni Slovenci v vseh treh razredih. 'Živeli naši volilci! Napori nasprotnikov so bili zaman, sramotno so pogoreli!
Ali to ni veleizdajstvo? V soboto, dne 17. t m.
zvečer se je vršilo pri Götzu v Mariboru veliko slavlje v spomin osvobodilnih bojev 1. 1813. Govoril je pastor Mahnert. Med drugim je izrekel tudi naslednje, za patriotizem naših Nemčevi značilne stavke: „M i Nemci bomo le/teda j ostali zvesti Avstriji in njeni d i h a s (t i j i, če bo Avstrija gojila in podpirala nemštvo in protestantize! m, sicer pa ni izključeno, da uberejo Nemci druga p o -t a.“ Za danes radi pomajnjkanja prostora samo pribijemo, da je bilo pri teh „patriotičnih“ izlivih navzočih veliko čaistnikov in c. kr. uradnikov. Da bi bili ogorčeni, nismo opazili. Ce bi Slovan tako govoril, bi prišel na gavge.
Iz južne železnice. Za aspirante so sprejeti: Friderik Fanedl iz Rimskih toplic, Vladimir Gomilšek iz Hrastnika. — Prestavljeni so: Bruna Stiimpll, provizorični pristav, iz Spodnjega Dravograda v Maribor korojški kolodvor; Rajmund Payner, prist., iz Velikega Florijana v Maribor koroški! kolodvor; Bertold Rotter, pristav, iz Spodnjega Dravograda v Bruck; Albin Lešnik, pristav, i iz Zaloga v Laški trg; Franc Sobotka, pristav, iz Celja na Dunaj južni kolodvor; Jože! Kubiček, pristav, iz Pragerskega na Dunaj. — Umirovljen je višji revident v Mariboru Alojzij Hildenreich.
Podpornemu društvu za slovanske visokoŠolce na Dunaju so v času od dne 1. aprila do dne 16. t. m. darovali: 150 K: kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani; 113 K 84 h: slovenski telovadni odsek na dunajski univerzi kot čistt dobiček' prireditve od dne 6. marca 1913; 100 K: tržaška poso-, jilnica in hranilnica; po 50 K,: Edmund Kavčič, ve-letržec v Ljubljani) (od dijaških užigalic) in trgovs-ko-obrtna zadruga v Trstu; 40 K: posojilnica]v Logatcu; po 20 K: Jadranska 'banka v Trstu, okrajni zastop Ormož, Josip Dobida, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, okrajna posojilnica in hranilnica v Skofji-loki, dr. Jakob Pirnat v St. liju pri Velenju; po 10 K: dr. Jakob Žmavc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, pokojni Božidar Stillar, profesor v Kalugi na Ruskem, dr. Gregorij Pečjak, gimnazij alni katehet v Ljubljani, dr. Miroslav Ploj, senatni predsednik na Dunaju; po 5 K; inženir Ignacij Sega v Ljubljani, dr. Alojzij Kraigher, zdravnik pri Vv. (Trojici v Slov. gor.; 4 K: Alojzij Pavlin, živinozdralvjnlški nadzornik v Ljubljani; po 2 K:	dr. Stefan Kraut,
•sodni svetnik v Novemmestu, dr. Matko Heric, sup-lent v St. Pavlu na Koroškem!. Vsega skupaj 671 K 84 h. — Društveni odbor potrjuje z iskreno zahvalo prejem tega zneska in ponaylja svojo prošnjo, naj zlasti denarni zavodi in javni zastopi ob sklepu računov ne pozabijo dunajskih visokošolcev. Darovi se naj pošiljajo na naslov prvega blagajnika: gospoda dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, I.. Bräunerstrasse 10.
Kako se dožene temperatura prihodnjega dne? Eno uro pred solnčnim zahodom se spodnji konec termometra tesno ovije z mokro krpo kake prav tenke tkanine (muselin ali fino platno), tako da je krog-ljica z živim srebrom pokrita. Krpa, ki se preje pomoči v čisto vodo, se lahko priveže z nitjo. Nato se termometer obesi na prosto v senco. Temperatura, ki jo nato pokaže, je srednja temperatura prihodnjega dne, to je neovit (suh) termometer bo drugo jutro ob 8. uri kazal v senci isto temperaturo. Tla način vremenskega prorokovan j a je v 80 odstotkih vseh slučajev popolnoma zanesljiv, v *20 je pa treba računati z netočnostjo.
Kapucinski red je razširjen po celem svetu in obstoji iz 54 redovnih pokrajin, v katerih živi 5302 duhovnikov, 1122 klerikov, 244 novincev, 2955 bratov lajikov, 240 kandidatov i'n 176 redovnih tretjeredni-kov. Red ima tudi 41 misijonskih postaj v vseh delih sveta, kjer deluje 698 misijonarjev in 255 lajikov. Kapucini imajo sedaj enega kardinala, 6 nadškofov in 16 škofov. Kapucini so pri našem ljudstvu zelo v časti in imajo na slovenskih tleh sledeče samostape: Celje, Lipnica, (Krško, Skofjalloka, Celovec, Gorica in Sv. Križ na Vipavskem.
Štajersko®
Maribor. Preselitev c. kr. okrajnega glavarstva mariborskega v uradne prostore, nahajajoče se v novem uradnem poslopju, cesta v park, I. nadstr., se vrši od petka, dne 23. maja, do soboto, dne 31. maja 1913. Ob teh dnevih se, izvzemši neodložljive slučaje, ne bo poslovalo s strankami. Občinska pred-stojništva naj to takoj in ponovno razglasijo' ljudstvu. .	: ;	, i. j;
Maribor. Opozarjamo še enkrat vse naše somišljenike na občni zbor podružnice Slovenske Straže, ki se vrši jutri, torek, ob 8. uri zvečer, v prostorih Zadružne zveze. Prosimo vse somišljenike v mestu in okolici, da se gotovo udeležijo važnega zborovanja. Govori dr. Leskovar.
Maribor. Glasbeno društvo priredi v soboto, dne 24. maja, na vrtu Narodnega doma koncert v prid podravske podružnice ; Slovenskega planinskega društva. Opozarjamo že danes slavno občinstvo na o dobrodelno prireditev. Ta prireditev je naš odgovor na izzivalni „Blumentag.“
Maribor. Pes je vgriznil učenko Elzo Lockey, hčerko višjega revidenta Lockeyja, ko je šla prejšnji teden v šolo v Koloniji, skozi Watt-ulico. Pes ni imel
nagobčnika in je Elza precej ranjena. Čudno, da sedaj, ko je pasji kontumac, vendar še letajo večkrat psi brez nagobčnika po ulicah. Opozarjali smo že enkrat na to in znova zahtevamo, da se napravi že red!
Maribor. Francosko burko „Sladkosti rodbinskega življenja“ so vprizorili včeraj igralci ljubljanskega gledališča na odru našega Narodnega doma. Igralci Bukšek, Povhe, Molek, igralke Bukšekova, Juvanova in tudi ostali so izborno pogodili vloge. Smeha je bilo obilo. Obisk je bil bolj slab. Danes pa gostujejo Ljubljančani v Ljutomeru. Jutri zvečer so zopet v Mariboru, kjer igrajo dramo „Nepošteni.“
Maribor. Včeraj se je vršijla pri nas tombola v prid Schulvereina. Udeležba je bila precej slabej-ša, kot lansko leto, kljub temu pa je napravil« Scliul-verein gotovo dober skupiček. Žalostno je posebno, da je bilo med udeleženci toliko Slovencev. Ce si šel ob času tombole čez Zofijin trg, si slišal na vseh straneh slovensko govorico. Ce si sami sebi kopljemo grob, moramo poginiti. Skrajno neumestno je pa tudi, da se je tombole, prirejene v nacionalno napadalne namene, udeležilo obilo vojaštva. Proti temu odločno protestiramo.
Maribor. Na Konstantinovi slavnosti v mariborskem deškem semenišču je včeraj, dne 18. t. m.
. nabrala gospodična. Tonika Ribič za Slov. Stražo 12 K 34 v. Živijo!
Hoče. Včerajšnja prireditev, krasno uspela. Dr. Hohnjec navdušeno govoril. Več prihodnjič!
Sv. Rupert v Slov. gor. Vesela družba na igo-dovanju dne 7. t. m. se je zopeit po šentlenartski podružnici spomnila Slovenska Straže z darom 20 K. Slovenci! Ne zabite svoje narodne dolžnosti, zlasti pri veselih prilikah!
Ruše. (Premalo dela.) Naša c. kr. žandarmerija kaže v zadnjem času nekam čudne manire. Postavila se je v veliko nasprotje z ljudstvom, ki nevoljno gleda, kako mogočno se obnaišajo vi župniji razni t it ular-st r ažrn eš t ri Tisovec in drugi. Ob priliki sv. birme in ob sprejemu ekscelence mil. gospoda knezoškofa bi bili ruški župljani redko slovesnost še radi povzdignili, kakor je bilo do sedaj v navadi, s streljanjem. Dobili so si za to potrebno dovoljenje od c. kr. okrajnega glavarstva in jamstvo in nadzorstvo je prevzel gospod Jakob Marin, posestnik, občinski odbornik itd., v Rušah. Vse je bilo pripravljeno, a glej si modro glavo! Kar je (dovolilo c. kr. okrajno glavarstvo, je prepovedal jJTltularwachtmeister“ Tisovec. Čudijo postopanje! Ali je gospod c. kr. o-krajni glavar Weiss dal tajno povelje, da se streljanje prepreči, — kar bi bilo pač skrajno čudno postopanje, ■— ali pa je orožnik nad okrajnim glavarjem nadzornik. Resnica je, da se je hotelo streljati na prostoru, kjer se je to delalo od pamti,Vek a ; resnica je, da je bilo zadostno preskrbljeno za varnost; torej upravičeno razburjenje ljudstva drugi dan, ko se je razvedelo, kake modrosti uganja Tisovec. Ruški župljani in vse okrožje bo vsled tega proti tem gospodom primerno postopalo, ker si sitnarjenja od nobene strani ne more pustiti dopasti; zavedamo se sicer pravic,, ki jih ima žandarmerija, ne pozabimo pa pri tem tudi njenih dolžnosti, seveda vse do gotove meje. Streljavcem nagajati ni težko, malo težje je pa seveda vloviti razne tatove mesa itd., ali pa priti Še pravočasno na kraj mesta ob pretepu, ali (podobnih slučajih. Gospodje namreč, kakor pravijo ljudje, cele dneve nimajo drugega posla, kakor edino to, da hodijo na pošto in počivajo doma v svoji kasarni, ali pa uživajo lep mir pod domačo streho. Naj c. kr. okrajno glavarstvo malo pobrska v te razmere!
Koroško.
Naši Orli — vrli vojaki. Zadnji „Mir“ piše; Bivši član 'Orlove organizacije na Koroškem, sedaj vojak, je pisal svojim bratom Orlom v domačem kraju to-le značilno pismo: Lahko si mislite mogoče, da sem se odtujil od Vas in od Orlovske organizacije, ker sem tako dolgo molčal. Nikakor ne ! Imamo namreč zdaj vsak dan celodnevne vaje, ker so prišli že rezervisti na orožne vaje in sem zvečer že preveč utrujen za pisanje. Danes pa, ko sem na straži poleg smodnišnice in nimam razen par ur, katere moram stati na straži, nobenega dela, sem se namenil pisati Vam par vrstic v vspodbudo za nadaljno delovanje.' Dragi bratje, kako rad bi bil v Vašem krogu in z Vami telovadil, tako pa moram tukaj sam deiati tako naporne vaje. Prosim Vas, dragi bratje, nikar ne opustite te prepotrebne stvari, kajti marsikateri izmed Vas bo izkusil, koliko je pri vojakih telovadba v pomoč. Tudi orodja se pridno poslužujte, ker poleti je tudi pri vojakih vedno telovadba. Dober telovadec pri vojakih kmalu pride naprej, častniki imajo zelo radi gibčne fante in to v prvi vrsti telovadce. Ubogajte načelnika, dokler je pri Vas, ker tudi njemu kmalu poteče čas in vstopiti bo moral v vojaško službo. Berite marljivo /„Mladost“, ker ta list bo Vas izobrazil tudi duševno. Priporočal bi Vam, da telovadite največ kot mogoče, ker le redna telovadba krepi ude. Tudi jaz moram telovaditi vsako jutro enkrat prosto, drugokrat z orožjem. Sedaj pa sklenem moje pismo in upam, da si bo vsak zapomnil moje besede in se jih često spominjal. Končno še enkrat vse skupaj iskreno pozdravljam in Vam voščim vesele binkoštne praznike. Vaš nepozabni brat
N.	R.
Tinje. Slovenska krščansko-socijalna zveza priredi v četrtek, na praznik sv. Rešnjega telesa, v proštiji popoldne po blagoslovu ženski shod. Govori podpredsednik zveze. Žene in dekleta, udeležite se v obilnem številu !
Železna Kaplja. Izobraževalno društvo priredi na lepo nedeljo, dne 25. maja, zborovanje s sledečim vsporedom:	1. Govor o dogodkih na Balkanu.
2. Gledališka igra: „Zdaj gre sem, zdaj gre tja.“ 3. Gledališka igra: „Oh, ta Polona!“ Vstopnina ponavadi. — Odbor.
Poroka. V Velikovcu se je poročil živinorejski inštruktor gospod Fr. Ma/vhler z gdč. Al. Melcher. Obilo sreče!
Razgled po svetu.
Konkurzi mažarskih magnatov :	Iz Budimpe-
šte poročajo: Trije mažarski aristokrati, grofi Pavel Szapary, Aladar Karacsonyi in Emerih Degenfeld so napovedali konkurz. Aristokrati so prišli oderuhom v roke.
Nesreča na morju. Iz Paimpola, departement Cots-du-Nord na Fraincoskem, poročajo, da se je jadrnica „Fourment“, ki je začetkoma meseca februarja odplula s 26 ribiči proti Islandu, potopila z vsem moštvom.
Žensko gibanje na Tlurškem. V Turčiji se zadnje čase močno širi žensko gibanje. V Carigradu izhaja list, katerega urejujejo same ženske. List se imenuje „iženski svet.“ Tam pišejo: Me branimo svoje pravice, kakor moremo in prosimo žurnaliste. naj pustijo prosto pot našemu gibanju. Moški so z nami delali vedno slabo in so napravili iz nas sužnje. Pričakujemo odpomoči za trpljenje tolikih, dolgih let!
Velikanski požar v Požunu.
Pretečeni petek, ob dveh popoldne, je izbruhnil v Pložunu, v starem delu mesta, v ulici Petöffy, strašen požar, ki se je vsled silnega vetra naglo razširjal.
Ko se je posrečilo alarmirati požarno brambo, je bilo že 20 hiš v plamenu. Prebivalci teh hiš so bežali na vse strani in klicali na pomoč. Alarmirana je bila takoj vsa garnizija, vse tovarne so ustavile delo in vse je odhitelo na lice mesta.
Vojaštvo je obkolilo vedno bolj se razširjajoče velikansko pogorišče in pričelo takoj z obširno pomožno akcijo.
Z Dunaja so takoj telegrafično poklicali na pomoč požarno brambo in (reševalna, drušjtva. Odšli so takoj trije oddelki : prvi z avtomobili, drugi z vlakom in tretji z avtomobilom. Tudi oddelki reševalne družbe in vojaštvo se je takoj 'odpeljalo iz Dunata v Po-žun.
Ob sedmih zvečer je bil pogled na mesto silno žalosten. Male hišice takozvanega starega geta, koder so stale že okoli 300 do 400 let stare hišice, so gorele z velikanskim plamenom in silni gositi dimi so se valili po požunskih ulicah. Vojaštvo je popolnoma obkolilo pogorišče in brizgalke so delale z neumorno naglico.
Požar se je bliskoma razširjal. Ob treh popoldne je bilo 6, ob pol štirih popoldne že 90 hiš popolnoma vpepeljenih. V hišah so prebivali večinoma — sami delavci.
Nesrečni ljudje so zbežali na ulice in pustili v hišah bolnike in stare ljudi. Vojaki in gasilci so ponovno z lastno nevarnostjo reševali zaostale otroke, starce in bolnike iz gorečih hiš. Bolnike so takoj odpeljali v garnizijske in druge bolnišnice.
Cela požunska posadka je bila na nogah. In’ fanterija je nosila na nosilnicah bolnike in onemogle, artilerija in pijonirji so podpirali gasilna društva. Nadvojvoda Friderik je takoj prispel na lice mesta in se aktiJno udeležil reševanja. j
Oddelki dunajskih gasilnih društev so branili pred vsem novo mesto, kamor je orkanski vihar neprestano zanašal iskre. Več važnih javnih poslopij v novem delu mesta je začelo tleti in gasilna (druuš^va so imela dosti opravila, da so preprečila v novem mestu izbruh še obsežnejšega požara.
Popoldne so se razširile vesti, da je v ognju več ljudij zgorelo. A pozneje se je dognalo, da je bil ubit le en otrok, ko se je podrla neka hiša. Izmed rešenih jih je mnogo, ki so oboleli iz strahu, ali pa se zastrupili vsled silnega dima, Cesar je naročil, da ga od ure do ure informirajo o vspehih reševalne akcije.
Požar je vpepelil cele ulice in nad 10.000 ljudi — večinoma delavcev — je brez strehe. Vpepeljena je tudi stara katoliška cerkev sv. Miklavža. Mrtva žrtev je do sedaj le ena, ranjenih in obolelih pa nad 300. Skoda je velikanska.
Pozno na večer se je posrečilo ogenj lokalizirati. Ker pa je nevarnost, da na pogaišenih krajih zopet izbruhne požar, je vojaštvo vse prebivalstvo iz gorečega dela mesta in okolice.
Ustnica uredništva.
Cenj. gg. dopisnikom : Radi preobilice gradiva pride nekaj dopisov prihodnjič. Oprostite.
Gostilna
s trafiko in trgovina, 1 uro cd Maribora na okrajni cesti Maribor Ptuj, jako prometni kraj, se vsem zemljiščem in premiò nirami, pod roko takoj proda. Pogoji ugodni. Naslov se izve v upravništvo lista.
se lepa, enonad-lvl VUQ stropna, vili podobna	£ 2»	obstoječa iz 6
zidana ■HSšClf sob in gospodarskega poslopje, 2‘/s orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v’prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiću, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70
Kdor hoče svoj
Irapilal varno in dobička-nosno naložiti, naj kupi lepo uovo, 2 nadstropno hišo, še 8 let davka prosto, v mirni, lepi legi v mariborskem predmestju. Plačilni pogoji ugodni. Proda so takoj. Več pove upravništvo našega lista.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenilo
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne'1, Graz
Jakominiplatz 14.
Služba organista in cerkovnika
pri Sv. Vidu niže Ptjju se razpisuje. Pojasnila daje župnijski urad.	111
Ekonom,
z najboljšimi spričevali, oženjen, doslužen vojak podčastnik, izurjen v vsaki stroki vrtnarstva, vinoreje, sadjereje poljedelstva, živinoreje ter drugih v to stroko spadajočih predmetov, išče službe oskrb-nikauakaki grajščini ali vele-posestvu.Kje pove upravništvo
V Ljutomeru iščem solnčno, snažno, večje stanovanje, oziroma celo hišo v najem za september. Ponudbe s pogoji se nat naslovijo glavnopošt-. no-ležeče Gradec, pod „Tivoli“, do najpozneje 23. V. 1913. -
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinček — ostal,	Kdor ne veruje — nam,
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Turnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržana. Vedno dobra kuhinja!
Fran Cobel, gostilničar.
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p* rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandai, čevljev za dom tar čevljev za birmo po naj nižjih cenah, čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni
Štefan Strašek,
prya največja zaloga obuval v Cslju, S „ldgasse Št.
Demetrij Glumač
Glav. delavnica Maribor, Kasarnska ulica 9
bakrar Podružnica : Ptuj,
Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu.
Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Kupujem po najvišji ceni staro kocino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste tečno in zelo po ceni. 98
Loterijske številke.
Gradec	14. maja 1913
Line	17. maja „
2 72 43 48	6
43 74 26	4 38
Razglas.
Trgovina s steklom, parertene m In kamenino
H&sfiCiemšek
Maribor* Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate zalogo steklene in porcelanaste posode, 'svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravita se najceneje izvršujejo !
M. Sabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnicnš hiši na Ringu.
Občina Trbovlje odda mlin s tremi tečaji in stopami Mlin je popolnoma na novo opremljen in edini mlin v Trbovljah.
Ponudbe naj se pošljejo na županstvo do dne 20. maja 1913.
Županstvo Trbovlje, dne 2. majnika. 1913.
92	Župan.
Franjo Duchek
svečar in medicar v Mariboru
¥šktrin hof ulica
pripbroča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
I m i
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkvi). Telefon št. 188»

PLANINKA,
Sezija od f. junija do 15. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčnatem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PM-
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Maribor,
Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celja
lastnik R. Diehl.
g SBBHDk-----------------------------------------------
I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora
®	registravamo zadruga z neomejeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se Bprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/,°/ , proti tri mesečni odpovedi po 4s/.°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da ki se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni 5°/o) na vknjižbo sploh po 5‘/*0/o. na vknjižbo m
po 5s/«°/o in na osebni kredit po 6°/,
a vknjiž o- Nadal;
varnosti po poroštvo
lalje izposojuje na i drugih denarnih
zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vBako soboto od 8. do 12. nre dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.