POŠTNINA PAVSAI Ilt iNA.
Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-■■■*■■ jine v srbohrvaškem narečju, »»imee
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/1. TELEFON ŠT. 174.
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24"—. Inserati po posebnem ceniku.
ŠTEV. 5.
LJTUBLJAN A. DNE 6. FEBRUARJA 1931.
TETO III.
Vsebina 5. številke: Članki: Drugi mednarodni velesejm v Pragi od 28. februarja do 8. marca 1921, — Nemško-avstrijske težkoče. — Naša industrija cementa. — NARODNO GOSPODARSTVO. - Iz malega raste veliko. (Povest. - Dalje.) —- Cene zadnjega tedna. — Novoustanovljena podjetja.
EKSPORTNA
ŠTEVILKA
JUGOSLOVANSKE
BORZE
v češkem in francoskem jeziku izide v nakladi
50.000IZVODOV
kbncem februarja t.l. ter se bo razli:	deljevala :::
ZASTONJ
obiskovalcem II. mednarodnega velesejma v Pragi. :: Kdor želi trgovskih zvez, najsibo za nakup ali prodajo, ne samo s trg. svetom Čehoslovaške, temveč tudi Francije, Anglije ter vseh ostalih držav, ki bodo zastopane na tem velesejmu,
NAJ INSERIRAVTEJ REPREZENTANČNI
ŠTEVILKI
Vsak inserent si je lahko svest popolnega upoštevanja s strani inozemskih kupcev ali ponudnikov.
Drugi mednarodni veiesej m v Pragi od 28. februarja do 8. marca 1921.
(Dalje.)
Usnjarska industriiija predela 150.000 sur o vi'i koi/. tedensko in napravi 14 mitijonov parov čevljev določenih za izvoz.
V	A netijo in Nemčijo se izvaža letno 1,000.000 inv'i.v rokavic.
O ih rob nq industrija izvaža */ie svoje produkciju v celi svet.
Iz Viitkovic, Idadma, Gemenkega in Zipskega okrožja pridobiva železna in jeklena industrija letno 3,000.000.000 kg surovin in voilfabntafctov.
Pri toliki množini železa in jekla se :]e naravno le» razvila strojna industrija.
Škodove tvornice v iPlzniju, delniško društvo Češko - Moravskih strojnih tovarn, delniško društvo Breitfeld in Danek, delniško društvo Zjcdi-njenih strojnih tovarn so ravno tako znamenite kakor na dobrem glasu po svetu čehoslovaške avtorooMne in dlektrotohničuu tvornice. Lndn-strijt poljedelskih strojev je že preje gravitirala k Rušiti in na Balkan in že so voj-ni minogo doprinesla k hitri obnovi -opustošenih ikrajev Evrope.
V	remiji glasbenikov Smetane in Dvoraka, Kubeljka in Destiianovo se je razvila za eksport dovolj močna industrija glasovirov, orgelj in in-striuimentov vseh vrst.
Igrače so našle v umetniških krogih mnogo zanimanja in se še danes mnogo izvažajo .pod tujimi znamkami.
Na severu in vzhodu Češke v Brnu .in na Slovaškem je odrasla že 100 let stara uvaževanja vredna tekstilna industrija.
Predilnice in tkalnice potrošijo VU mfllij. q bombaža, tvornice sukna 600.000 q volne in 30.000 centov lana. Ravnotako razvita jc industrija jute, konoplja in svile.
Češka, moravska in slovaška ročna debi, j čipke in veziva se dobro prodajo na Angleško in v Ameriko.
Moravska je središče izvozne konfekcije obleke' za gospode, gospe in otroke.
Iiz južne Češke sc izvaža velika količina fesov, iz Moravske pa */* producirane klobučine in klobukov.
Razume se, da .stoji tako odlični industriji na razpolago močna organizacija bančnih in pred-ujmnih posojilnic s 6 deželnimi denar,nimi zavodi ir./z državno banko na čelu, ki vse komcentrircijo milijardno glavnico.
50%
POPUSTA
na vseh čehoslo-vaških železnicah ugodnost in znižanje takse pri vizumih, nakazila za stanovanj a dobe obiskovalci II. mednarodnega
velesejmavPragi, ki se vrši v času od 28. februarja do 8. marca 1921.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Žetale iitimiie
za polovično vožnjo, znake, ki služijo namesto vstopnic za prost vstop k vsem prireditvam razstave ter nakaznice za stanovanja oddaja proti predpisani enkratni taksi čehoslov. K 30'—
Anončna ekspedicija
AL Matelič :: Ljubljana
Kongresni trg št. 3. :: Telefon 174.
lisa pojasnila brezplačno!
Milan Pugelj: Naša leta.
Znani pripovednik Pugelj je izdal v samozaložbi pod gorenjim naslovom izbor svojih novel. Knjiga obsega nad 11 tiskanih pol ter stane kupljena pri avtorju 28 kron, z ovojem in poštnino 1 K 50 v več. Naroča se pri pisatelju, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 7 11.
Cinkovo pločevino
cink (v blokih), cinkov prah predaja v poljubnih množinah
Državna cinkarna :: CELJE.
REKLAMNE ZNAMKE IN ETIKETE ZA OVOJNINO
v modernem slogu oskrbi
Jotna“ Ljub)iana,Rongresnilrg3
V vsaki množiDi kopi
[
oddala
pristno zajamčeni, tisti
oni firnež eno olje
lene tropine
„Montanistische Rundschau* „Tagt. Montan-Berichte* „Petroleum“
„Die Rohölindustrie“
„Tägl. Berichte Über die Petroleumindustrie“ „Zeitschrift für Eis- und Kälte-Industrie“
„Berg- u Hüttenmännisches Jahrbuch“
„Jahrbuch d. Techn. Zeitschriften Literatur“
lahko naročite v
Kranjska tovarna lanenega olja
Zalret a lomp.
Britof pri Kranju.
Anončni ekspedici j Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Nezlomljivi glavniki
elegantni, lahki kot pero, nezgorljivi. Konkurenčne cene!
Bogata izbira barv.
Predno kupite drugje, zahtevajte v Vašem lastnem interesu najprvo neobvezno ponudbo pri
Leipzig. Kammfabrik Küas & Co.
Leipzig-Eu., Schiebestraße 13 (Deutschland).
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
i z r a dj uj e Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Sennin ml., Taten poit Ümarno goro pri LjnMjani.
Vs'lcd teh činjeaiic je tudi razumljivo, da je imela misel praškega vzorčnega velesejma s pomočjo nekoliko požrtvovalnih osebnosti, ki s.) dobile pol nemoč od praškega mestnega županstva in od ministrskega sveta, že od začetka vsaj moralni uspeh.
Priporočamo našim trgovcem in industrij-cem, da se odločijo poseliti zlaito Prago. Imeli bodo dvojno korist, iniciiati'vno-flnorailin'O in materijalno. Poteg bogatih trgovskih in tud us tri jalni h vezi, ki rjih je ustanovitev nacijanakiih držav z Dunajem pretrgala, bodo imeli ipriložitost -videti krasne organizacije, podjetij, njihove proizvode in delo in bodo. ko pridejo domov, tako znanje -kur n a i p 1 o dro vi t e j š e uporabili.
In samo tisti, ki več zna, je tudi konkurenčno močnejši.
m —Mil Hill 11III III) llliirHUI 11 UMU I ul
„Jugoslovanska borza“ se pošilja brezplačno, ker se vzdržuje iz dohodkov inseratov, kateri pa imajo vsled tega veliko večji uspeh kakor v listih, ki so navezani le na krog plačujočih naročnikov.
TflBUrmilTlillllll II■MIMI lll■IH   ■lili—lili—»liIliIIH'MBllHIHirAllllll
Nemško - avstrijske težkoče.
Medtem, -ko se v Parizu -posvetujaj-o kako vladati Rvir-otp-i in pomoči Nemški Avstriji, se razvijajo na Dunaju dohodki v smer, ki pelje v ka-tastrofo. Nihče si sicer ne more .predstavljati, kakšna ib.o ta katastrofa -in kakšen bo njen ipo-tck, vendar postaja zgaraj' iž-i-v9jenje -vsak dan težje, doktor ne pride do — erupcije.
Trajajoče .stavkovno -gibanje javnih .nameščencev, katerih zadnja 4 dnevna stavka se jc -odigrala nikomur v korist, publiki pa iv škodo, kaže, da je zavest dolžnosti in odgovornosti v teil kiriogiih -padla .na nrinimum.
Nevzdržne postanejo razmere še bol-j. ko h ■ vedejo .likvidatorji avstro-ogrske -banke in re-.pa-raicüjsika komi sija artikel 206 mirovne pogodbe na ta način, da (preprečijo v -likvidaciji sc nahajajoči banki izplačati zalpad-lie kronske in valutne dolgove i-n -vsa -bančna aktiva pridinžiij-o za razdelitev med nacijonalne države, ne da bi pri tem upoštevati pasiv iz nacijonainih interesov, 0 tem se navii vok ar vodijo razprave med zastopniki re-panaeüske komisije in fumkcijonarji ter itikvfcla-.tor!ji' Avstro-Ogrške banke na eni strani hi na dragi med holandsko vlado -vsled daljšega -kredita, niaciijonakvinti državami in zastopniki zraven zainteresiranih talk.
Nevzdržne so predvsem socijalne i-n tinanci-jeine posledice vedno večjega vstajanja meničnih tečaijov -in s tem .padanja vrednosti valute.
Ziijčetik-am novemibra je vlada »računala, da mora dodati pni itakratnih mertiöniih tečajih mesečno 900 imilijottov knon k in.abav.nii ceni moke in kruha. Jugoslovanska krona je notirala takra.; 2.81 i-n holandski g-bl-diimar 1-18.— kron nemško-avstrijske -veljave. Danes -notira -jugoslovanska krona 5.2 n. a. KTirol. goldinar pa 266.50 n. a. K. Nemška valuta je padlia -torej za polovico -svoje vredn-OSti. Dni današnjih ku-pčiiiah mora vlada dodati 1800 milijonov n. a. ikr-on k n-ah-aivni vsoti za moko v enem mesecu — -pri tem ne upoštevamo še mdkoliiko padca pšeničnih cen na svetovnem trgu — kar bi ipomenil-o na -leto novo Obremenitev nemšlko-avstni-jske irepitbil'ike saimo za moko 22 milijard n. a, kron.
V času, ko kažejo droge devize gotovo sta-bititeto ali se celo boljšaljo z izjemo poljske krone, pada avstrijska deviza s pospešenim tempom.
OST- EXPORT'
Organ für den :::: Waren - Austausch zwischen Mittelund Ost - Europa
List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo ::	::	::	::
Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bolgariji, Jugoslaviji,
izhaja v Berlinu.
Zastopstvo: Aiionüna Ekspedicija AL MATELIČ, Ljutiliaoa.
lioiigresni trg 3.
f Š
" O
to
JUŽ
-4 a ® c
B"
cr
«a
n<
m
5S
Z
P3
ii h
tž 3 2. 2 g
n § 1 E' 'S:
3 e »• n p ►a
®.-Ö	E ^ 2 «
T — — a A o O'
Prodaju se:
tiriolaine pile
sabencin-motorom 6HP
jedna željezna stražnica
(Drehbank), 1 komplet.
stolarska radionica.
M. Tomažin:: Ljubljana
Pred Prulami S3.
Zastopstva
stroke prevzema trgovska agentura v Ljubljani. Ponudbe na Anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana.
Štora d. z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za pardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d.
Delavnica za glasbene instrumente
Biata fianiaitif.
telje. Gosposka ulita 38
Edina izdelovalnica glasbeeih instrumentov v Jugoslaviji.
Otioški! potka
se sprejemajo
v popravilo.
Naslov v upravi
Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Csa pasjaimkeifea o II. Me^ynapOAHOM Bejie-Bamapy y Ilparn
raeae Boanee, BirayMa, crana h t. ä. aaje AnonuHa. eKcnegmuija A JI. MATEJIITR, Jbyß/baHa, KoHrpecnn rpr 3.
Kdor išče
oskrbnika, gozdarja, zastopnika v lesni stroki, pohištvom itd , naj sporoči svoj naslov upravi lista.
Manjša vila na deželi
pol ure od Ptuja ob glavni cesti, hlevi, mlad Sadovnik, njiva na prodaj. Dopisi se prosijo pod ,Jap‘ na upravo lista.
tovarna gonilnih jermen
Scbultz & Kaplan, Fulda (Deutschland).
Istotam se sprejmejo tudi izvežbani zastopniki.
In transmisijske trakove
Lepilna sredstva
(Klebstoffe) za kartonažne tovarne, plakaterske zavode, litografije, tovarne kuvert, etiket in zavitkov
v vsaki množini na prodaj.
Naročila nasloviti na
ANONČNO EKSPEDICIJO AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3.
se z zunanjim svetom, ter obiščite II. mednarodni velesejm vzorcev v Pragi od 28. II. do 8. III. 1921.
SEZNANITE
zato je potrebno, posebno za TRGOVCA da ga pozna! Najlepša prilika se nudi vsem o priliki II. mednarodnega velesejma vzorcev v
Pragi dne 28. II.
Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v
„OST-EKSPORTU“
listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504. — Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
za takoj, nastop. Upoštevajo se le prvovrstne samostoj. moči.*) Sprejme se tudi proti dobri plači perfektna steno-grafinja in strojepiska. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo željene plače pod „SAH“ na upravo.
*) Prednost absolventi trg. akademij, samci.
Velepodjetje išče
KNJIGOVODJO
KORESPONbENTA
(slovensko, hrvatsko, nemško)
BLAGAJNIKA
Najobčutnejše se to kaže pri visoki draginji nemške. jugoslovanske in češke krone.
Te države — Jugoslavija, Češka in Nemčija -. ostanejo slejkotp-rej najvažnejše importne de-
žele za Ncmško-Avstri-jo. Pni tem pa je državni nabavni urad za devize v zadnjih mesecih zamudil nakupiti na trgu večjo devizno količino.
Pred predajo svobode v devizni trgovini e država iroateata precej deviz Beograda, Prage n Berlina, s katerimi je krila doslej državne potrebe im dajala večkrat trgu devize na razpolago. Tudi ta zaloga sc mora v najkrajšem času izčrpati, če sc je ne napolni v kratkem času z entent-»imi krediti.
Ni si mogoče misliti pri tem sitnih posledic padfca nemSko-avistrijsIke krone, če bi morala v nasprotnem slučaju vlada nakupiti tuje devize baiš takrat, ko že itak raste vrednost tuje valute. Vlada bi sama svoji •(kroni zadala malto .manj kot smrten .Udarec.
Povpraševanje dunajskega trga po tujih devizah ,po večini ne izvira iz efektivne potrebe.
Glavni vzrok povpraševanja je beg posestnika n omiško- a vs teijske krone pred krono samo.
' Divja igra) valutnih verižnikov nima nobene zapreke, ker ije devizna centrala odpravljena.
V	januarju je že marka poskočila od 9,16 :ia 13.67, češka krona od 4.12 na 5.12, švicarski frank od 101.25 na 124 in dolar od 670.25 ha 780.50. Madžarska krona, ki je stala nekoliko nižje od n. a. knome, je poskočila na 1.37, edino poljska marka notira n. a. K 0.76, v zadnjem času 0.89 In reprezentira najslaibši denar na svetu.
Zdi se, da so Poljaki vrgli velike vsote svoje marke na dunajski že tako izpuimipani trg, tla si tu nakupijo drugih deviz.
Efektni trg kaže za različne vrednostne papirje velike tečajne (poviške, nekaj tednov nazaj zopet nera-zumljivo pa rayidno vstajanje papirjev južne železnice.
V	Splošnem se mora reči, da ne pridejo katastrofalna gibanja na valutnem trgu do istega izražanja na trgu ajkcij. Mogoče, ker menda ves Dunaj tigra ravnokar v valutah in •nima dovolj denarja, da ga angažira v efektne špekulacije, pred katerimi trna vsled ta'pidnega vstajama in padanja kolikor toliko strahu.
K temu članku, povzetemu h »Frankfurter Zeitung«, bi dostavili, da je :po našem mnenju sedanja valutna in finančna kriza samo en del živi jenske nomo-žttdst.i Nemške Avstrije in njenega glavnega mosta in da je samo cn del d.cmoot'-ranja Dunaja, ki ni sposoben v današnjih prilikah brez ogromnega zaledja voditi enakega gospodarskoga življenja, kakor pred svetovno vojno.
Pri naročilih se blagovolite sklicevati na „Jugoslovansko borzo“.
Naša industrija cementa.
iNaš cement je bil pred vojno dosti .znam po svetu. Ta panoga naše industrije -se je začela prav lepo razvijati.
Beočiinska tvornica v Sremu je s -sv oj ton cementom oskrbovala ne samo domače kraje, ampak je izvalžala na Ogrsko, Bolgarsko in v Romunijo. Ravnatako so imele lokalno uadproduk-cijo slovenske in dalmatinske tvornice cementa.
Danes se, kakor v drugih industrijskih panogah, opaža zastajamje (produkcije tudicementni stroki. -Razvoju te (industrije bi morali (poklicani faktorji dbnnjti posebno ipažnjo, ker .imamo doma
Niže cijene, dok traje sadanja zaliha!
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih I - Cijena po komadu njem. M —'45, —'50, — *55, —‘60: nadalje nudjam moje podvezače marke WTVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 ram široke počinjene M 1'40, pomjedene M V50, posrebrene M 2*10, po-4» crnjene M 1‘70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu.
Traže se prodavači i zastupnici!
Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0.34.
Memeler Strasse 76/1. v.
čitajte
Jugoslovansko
borzo!
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
v začetnem obratu z obširnimi prosto-sledi za K 150.0001— Sprejme se tudi družabnika. — Dopisi resnih kupcev se prosijo pod „velika bodočnost" na upravo lista.
premogovnik
Proda se vsled pomanjkanja obratnega kapitala
tvornica slamnatih in volnenih klobukov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
slamnate torbice (cekarje) predpražnike j vse različne slamnate
izdelke priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naroibo
FRANJO CERAR
Vsakovrstne
GAZELA MILO
Prva jugoslovanska milarna in svečarna preje';?. SEEMANN, Ljubljana — Vič, nudi
konzumne in cerkvene sveče, lekarniški vosek, kadilo i. t. d., po najnižji ceni. Zahtevajte vzorce.
e
/
Štev. 5.
Stran 4.	/	JUOOSLOVANSKABOR Z A
—-------------------------1
Inserate |
za vse
tuzemske in inozemske časopise
sprejema
Anončna expedicija Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Domača tvrdka.
Solidne cene.
Velika izbira izgo-
Ljubljana
Prešernova ulica 9.
Hajnovejši kroji. Točna postrežba.
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata
za krojače v kosih in na metre.
Od kakovosti ustne vode je odvisno
ZDRAVJE
ZOB
zato zavračajte vse potvorbe in plagijate ter zahtevajte v drogerijah
EDINO
ODol

urami-PLAKATE' 'TSEKLAMHE-RI/BE-lamUTKE-VAR/TV-ZNAHKErTMEHA-DI' PLOMB- MODERNO-OVOJ NINO-ETIKETB .KLtfEJE-O/KRBI
Al,O H/V
UUBLvJANA
kohg^evnptrg^
dovolj surovin in kor -bomo fabrikat mri obnovi zemlje in gradnji novih velikih prometnih Ihifj kar uajibolij potrebovali.
Na ozemlju naše države se nahaja 13 tvornie cementa. Njihova kapaciteta iznaša okrog 100.000 vagonov na leto. Od te količine proizvaja- tvornica v Beočinu nad lU, ostalo odpade na drugih 12 tovarn.
Vzroki so podobni onim drugih industrijskih strok.
Tvornice trpijo v prvi vrsti pomajkanje premoga, ki so ga dobivale prod vojno večji del iz inozemstva. Slabe prometne prilike z inozemstvom, velike valutne razlike, zastoj lindustrij v importnih državah in končno ponftinjkanje delovni!] sil in slabo pavDnaševamje po cementu im ce-metnim materitjalam so v .bistvu isti vzroki, kakor v ostalih industrijah.
Ostale tvornice se nahajajo v Trbovljah, Zida-, f nem mostu, Mojstrani v Sloveniji, na Hrvaškem v Podsusedu, v Srbiji v Pnpdvau, Ralji, Riplju, v Baranji v Beremendu, v okolici Splita okrog o manjših podjetij.
Pred i vojno se je produciral roman in Portland cement. Po svoji kvaliteti ni praiv nič za-ostajiil za iproizvodi drugih držaV — tudi v bo-, doče se nam kar se vsaj kvalitete tiče, ni treba 'babi konkurence.
Za tci pa *so iK-jm zaenkrat potrebni šc tujci — strokavnjaki, posebno za nova ipodjetja.
Vsa cementna .industrija danes ne daje niti ene tretjine iprodiucirane ' količine pr od vojn ega časa.
Beočrnsko tovarno so poizkušali kupiti angleški kapitalisti. Nenadomestijitvo iškodo bi pri tem utrpelo narodno gospodarstvo, če bi se prodalo tako' ogroqnno podjetje s tako iabomim fabrikatom tujcem. Tvornica ima še prednost cene--nega transporta po vodi — in vse druge pogoic še -inasočncga razvoja. Čudno se mami zdi po-nianjkanje podjetnosti lastniikov delnic, ki ibi za začasno večji kapital! prodali delnice, -namesto da bi sami s svojim delom izbili oni dobiček, ki bo pad V! -podi e t nemili, nad našim človekom visoko stoječema Angležu . v rake. V vseh takih in podobnih slučajlli nas je dokazov naše inferiornosti sr-aun in težko nam je ipni srcu.
V vašem lastnem interesu je, da inserirate v „Jugoslovanski borzi“, ki je razširjena po vsej Jugoslaviji.
Narodno gospodarstvo.
IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA.
V doglednem času bo začela Indija, Avstralija in Angentinija z izvažanjem pšenice in koruze. Nova poročila o žetvi Avstralije in Argen-tiiiiio so zelo dobra, ravno tako iz Indije, k: bo mogla izvoziti 400.000 ton pšenice. Prevozni tarifi padajo še naprej, kar ugodno vpliva ni us -ešne izglede inozemskega žita. Tudi cene žitu samemu so padle na svetovnem trgu, tako da je n. pr. naša koruza že daleč ostala iznad svetovne paritete. Radi tega naš izvoz žita slovo čisto stagnira. K temu pripomore v ne malem obsegu naš promet, ki je po dvemesečni pavzi ostal odprt samo 10 dni.
Vendar moramo postaviti izvozno carino kot glavni vzrok stagnacije izvoza.
Zadnjih dni se je mnogo pisalo po časopisih o reviziji carinskih tarif. Ministrstvo zove
EKCnOPTEPH!	EKCHOPTEPH!
II.
METdVHAPOJTHH BEJIEBAIHAP V HPAEH
OA 28. cj)e6pyapa Ao 8, Mapxa 1921.
y cnopaayMy ca paBHaTejBCTBOii-II. Me$)yHapoAHor BejieBaraapa y lipani H3AajeMO HELUKO-cDPAHUVCKM EKCnOPTHM BROJ »JVrOCJlABEH-CKE BYP3E«
y 50.000 npHMepaKa,
k oj h h c ce BESn/lATHO pao/taBaTii noceTimpHMa BeueBamapa y Ilparn.
IIoniTo he Taj Bamap noceTi-rai TproBijH pcjior cBCTa, Hajyrojjjiraja je npnjiHita, Aa iraiHH eKcnopiepn h hm-iiopiepn na^y Bese ca H3BaH>iL\t cbc-tom. 6 ti.n o 3a npoflajy h jih iiaityn.
MncepaTH y noMCHyroM eKcnopr-HOM 6pojy dHtie ofl Hajsehe sarnHocTH!
DpMjaBMTe ce o.qMa koa AnoH^He eKcne^HLtHje A^. Maxe^nh, Jby6^>aHa, KonrpecHH xpr 6p. 3
(rioaofle/icHie 3a II «eijyHapoaHH ee/ieBauiap y IIparH).
riziDtinjedroiDOiniiDO pl-«Die (risbe, note) pnteinnelz-rabliive, dakle oikada nado-mjestkapotrebie stati. ploRe
Zabtleeajti cjenik i marki razmrsiin tiska
Glaeno zastopstva za djiln kraljevtii OB
BMIffi MII
menda !>oedme strokovnjake iz industrijskih in trgovskih knagov na anketo v s vrh o	revizije
vseh carin.
liftarnji List« predlaga tej anketi sledečo revizijo carinskih postavk za žita, mlinske izdelke in sočivja.
I.	Žito:
n) Koruza, ječmen, oves, proso itd. za J00 kg 15 dinarjev;
b) pšenica in rž za 100 kg 60 dinarjev.
II. Moka in otrobi:
a)	Pšenična in ržena moka za 100 kg 30 dinarjev;
b)	koruzna in ječmenova moka za 100 kg 10 dinarjev;
c)	otrobi za 100 kg '5 dinarjev.'
HI. Sočlvle:
a)	Fiždl za 100 kg 15 dinarjev;
b)	bob za 100 kg 5 dinarjev;
c)	grah »n leča za 100 kg 15 dinarjev. .
To bi bili glavni artikli našega izvoza, a oni, ki jih tu nismo naivedli, naj bi se tem primemo taksirali. Zgornje ipostavke bi bile približno polovico manjše od dosedanjih. Edino mlinski izdelki bi ostali vsled zaščite mlinske industrije taksirani po prejšnjih taričih. Ce ostanejo namreč iste carine pri nezndetem žitu in pri moki, bo inozemstvo od nas raje kupovali žito kakor pa mlinske proizvode. To moramo imeti pred očmi.
FINANCE.
Državni budget 1920—1921.
Številke državnega proračuna kažejo za leto 1920/31 približno 16 -milijard kron izdatkov in 15,000.536.7-11 K dohodkov.
Proračun je razdeljen na 20 poglavij:
1. Vrhovna državna itpraiva rabi 3 milijone. 855.679.884 K in -sicer -splošna potreba 1,380.000, . j provizorni parlament 9,053.900 dinarjev, državni dolg 48,900.000 dinarjev, ministrsko predsediii- I
Iz malega raste veliko.
Prosto po nemški trgovski povesti »Vom Stift zum Handelsherrn“ od Fr. W. Stern-a.
(Dalje)
Če pomislimo. 4a se tu zd-olej preliva kri — lahko rečemo — od bitke na Kosovem — torej par sto let — je naravno, da je v karakterju ostalo nekaj sledi teh borb. Pa to vse bo mirna doba n delavno življenje ublažilo -in konično izbrisalo. Zato ne moremo dovolj poudarjati na drugi strani, da si naša industrija in trgovina mora najti pota v Vojvodini in Srbiji, ker je to naše -in v tem oziru — navzlic italijanski Reki smo gospodarsko bolj svoboden in velike bodočnosti vreden in zmožen narod.
x V Skopi j v..
Že stari Rimljani so ga poznali in vedeli ceniti, ker ga je narava kar najbolj raskošno obdarila. 'Obkoljujejo, ga prostrana, plodna polja, po katerih teče Vardar s svojimi • pritoki, a visoke planine', polne -rude, in nekdaj pokrite z gostim: gozdovi ščitijo samo mesto od vseh strani. Od prirode ima Skoplje vse predpogoje za lep razvoj. Posedaj mu težka usoda -ni dala onega, kar Ih. lahko postal v novi svobodni državi. Pet :p-ik-aih vekov je Skoplje robovalo. V teh strašnih petstoietih -o -kakršnem razvoju ni govora. Kruti Osmanlija je zadržal ves -tok življenja. Ko danes poseti-te Skoplje središče Makedonije - - k pridete na obale valovitega Vardarja, kjer je za snoval spretni Rimljan prve temelje liodočcg-.' |
štvo 381.380 din., državni odbor 226.000 din., glavna kontrola 1,157.428 din., dvorna p-isann 990.550 dinarjev, podpora invalidom 304,758.835 dinarjev.
2.	Mhnisterstv-o pravde potrebu e 176,146.241 kron.
3.	Ministerstvo prosvete 635,685.113 kron.
4.	Ministerstvo vere 51,638.160.
5.	Ministerstvo notranjih del 156,540.000 K.
6.	Ministerstvo narodnega zdravija 279,050.432 kron.
7.	Ministerstvo zunanjih poslov 30,407.520 K.
8.	Finančno ministerstvo 2,812.880.952 K.
9.	Ministerstvo vojne in mornarice 4 milijonte 483.218.240 K.
10.	Gradbeno ministerstvo 420,810.481 K.
11.	Prometno ministenstvo 1,299.099.550 K.
12.	Poštno in brzojavno ministerstvo 485 milijonov 509.330 K.
13.	(Poljedelsko miin-isterstvo 224,625.170 'K.
14.	Ministerstvo gozdov in rud« 426,128.078
kron.
15.	Ministerstvo trgovine in industrije 67.045.848 K.
16.	Ministerstvo prehrane 16,980.120 K.
17.	Ministerstvo za socijalno skrb 297 milij. 683.078 K.
18.	Ministerstvo za agrarno reformo 175 m'-lizon-ov 480.960 K.
19.	Mini-sterstvio za konstituanto 1,816.152 K.
20.	Rezervni kredit 82,000.000 K.
INDUSTRIJSKE VESTI.
Nova tovarna za drože.
Tovariti špirita M. Fischt sim-o-vi iiz Kreke v Bosni se bo nanovo zgrad-ila tp ,priklopila tovarna za drože. Tovarna ši je nabavila že,najmodernejše stroje. Pri nas je drožna industrija še nerazvita, -čeprav nam ,zanjo ne manjka predpogojev. Naj večja t vornica. se nahaja sedaj v Savskem Marofu, potem ena pri Mariboru. Velika tvornica Ankotov-a se urejuje v Zagrebu.	j
mestai, jasno .razberemo nemško modrost, našo slavo in turško sramoto.. Silen kameniti most, divno delo rimskega graditelja, še danes spar,a desno obalo Vardarja z levo: dvatisoč let služi že ta most človeku — in služi triu še danes.
Preko kamenitega mosta se pride v turški del mesta.'
Tipične turško predmestjje ne kaže niti sledil zapadne kulture. Hiše so tako gosto nasujanc, da ne veš, kje začenja ena in kje neha druga. Ulic je t Hko, da se jim ne ve števila. Ozke, potkiko-v a:, e z -velik Im ostrim kamenjem	kaldrma,
pod katero tako trpijo noge — tečejo na vse strani. Oživljene niso vse enako. Samo v onih ulicah, kjer se je -nastanila trg-o-viiti-a, je velika g-nšeča. Trgovine se nahajajo posebno v turškem delu. Na stotine je tu malih obrtnikov in trgovčičev, njihove trgovine so prava krama, ki vse vsebuje, kar producira zapad tin izdeluje istok.
V srpskom delu Skoiplja so ulice moderno zidane, široke:	Večje trgovine, bančna in doga
podjetja rastejo iz tal. Danes še ni gotov gradbeni načrt Sko-plja. Zato se še malo zida. Vendar ima novi mederni del Skopflja svojo veliko bodočnost.
Po teh ulicah mrgoli kmetov in kmetic iz skopske -okolice. Nekateri iz gora iž ' sela Črne gore (radi tega jih nazivajo Črnogorce) obrnejo pozornost nase s svojimi belimi volnenimi in Li-neniiirti oblekami. Ti so- ostali skoro vedno svobodni. radi tega je -njihova narava mnogo veselejša. kakor kmetov iz skopske okolice — -ravni-] ce. Ti čivdjije imenovani pa so živeli jadno
Metalurgična industrija v Mariboru.
Pod-ružnica Jadranske banke v Mariboru, dr. Hinko Hinkovič in drog so dobili -od ministrstva trgovine d o volj eni e za osnovanje delniškega društva »Kovina« v Mariboru. -Društvo bo izdelovalo, kupovalo in prodajalo proizvode iz bakra, železa, medi in drugih kovin, kable, električni materijal, postavljalo bo električne malprave, kupovalo rudiniike -itd.
Delniška glavnica znaša 2 in pol milijona kron. Razdelila se bo v 12.000 delnic po 200 K. Glavnica se more povišati na 6 milijonov.
i
POLJEDELSTVO.
Statistika svetovnih žetev v zadnijh letih.
»Grain, Seed and Oil -Reporter« -prinaša podatke zedlnjih treh let Iznosa svetovne žetve in jih primerja zadnjim mirovnim letom 1913. Števila pomenijo milijone ton.
Pri-dela'-o se je na celem svetu:
v letih	1920	1919	1918	1913
Pšenice	75'8	74'2	75'5	1090
rži	14'9	13'6	15-3	61-3
ovsa	47'9	46'3	46'8	74'2
ječmena	20-1	19'3	21.5	39'2
koruze	110-6	93'3	106-5	90-7
Gibanje cen na najvažnejših trgih v 1. 1920 sledeče:	_______
	20. jan.	30. aprila	31. dec.	
Pšenica Chicago		256	173	cfs za bushel
Pšenica v Argentiniji	14-15	22'55	17-70	peso za 100 kg
Rž Chicago	201-/4	257-/2	156	tis za bushel
Koiuza Chicago	1355/8	1727/s	67 V,	tis za bushel
Oves Beilin	2540			Mark za 1000 kg
življenje v bednih hišicah okrog begovskegn imetja čitluka-. Bili so večni suživi svojih b"-g,oiv. Čivdjije marajo nehati, čifluiki morajo propasti. To je v interesu ne samo njih ampak tudi nas vseh. Trgovec namreč dostikrat pozablja na sledečo činjenico, ki se je v zgodovini mnogokrat izkazalo pravo. Kakor naj skrbi trgovec v prvi -vrst', za prospeh svojega podjetja, talko naj ne pušča v nemar svojega konzumenta, svojega odjemalca. Trgovina propada vedno tam, kjer propada konzument. Od revnega kmeta, meščana, delavca, trgovina ne -more imeti dobičkov, ki bi jih mogla v prospeh in razvoj novah možnosti dela za nov naraščaj nalagati. Dohrio situiran! konzumenti več kupujejo, imajo večje potrebe. Že radi tega -naj trgovec v lastnem interesu sku ša pomagati dvigniti konzumenta na višjo kultur no gospodarsko stopnjo.
V polni meri vdiajo te besede za našega kmeta v Makedoniji To je sicer -problem države — -pravilna rešitev agrarne reforme — ki pa bo koristil vsem stanovom Jugoslavije, razven -par veleposestnikom.
Sk-dplj-e je obdano, kakor smo že rekli, od vseh strani s planinami. N-a severu - zapadu slavna Ša-v - planina. Na menih vzhodnih obronkih jv zasekana „Kačaniška klisura“, po tej kotlini teče rečica Lepenka. Kačaniška klisura tvori prelaz na Kosovo polje.
Nekatere teh planin so gole, nekatere sežejo visoko v nebo s svojimi vrhovi (Jakupica 2530 luctriv) (Tjubotni 2510 m). V sredi leta so pokrite dostikrat s snegom.-
Stran (i.
V novem letu cene v Ameriki in Argentiniji niso do zadnjega časa pad-ale naprej.
SVETUJEMO
Vam, da v lastnem interesu takoj naročite inserat za
eksportno številko
„Jugoslovanske borze“, ki izide ob priliki otvoritve
H. mednarodnega velesejma v Pragi.
PROMET.
Regulacija Pesnice.
Da se od izliva do Moškaujc že izvršena regulacija Pesnice obvaruje nadaljiiih poškodb, jc ptujski -okrajni zaistop v zvezi s ptujskim okrajnim glavarstvom vloži! iprdšnjo pri dež-elni* vladi v iLjubljanii, da se že .nastale poškodbe nemudo ma popravijo. Deželna vlada je po strokovnjakih pr ugledala vso regulacijo ter napravila proračun za popralvila. Ta proračun znaša 125.000 K, od katerega krije državni prispevek 50%, okraj ormoški in ptujski pa drugo polovico.
Nova regulacija pride v izvršitev, ko bo rc-giilirana struga popravljena in zavarovana. Projektirana regulacija je določena iza najnevarnejši del, to je od Mdškanjc do Pacinja. Kdor A imel! kdaj priliko videti široke poplave Pesnice v tem delu, se jc začudeno vprašal, zakaj se je z ruguladijo tako dolgo .odlašalo. Na kilometre širokosti -je stala voda čez travnike in njive ter uničevala pridelke. Ves promet je bil ustavljen. Take poplave so se vršile v letu tri do štirikrat in še več.
Deželna Vlada je končno uvidela potrebo ter
Vidika planinska masa, ki se razprostira po bližnji in daljni skopski okolici je velikega gospodarskega pomena. Tod se nahajajo velika a navadno še ne raziskana skladišča raznovirstivh rud. Da so te rude res v velikih množinah v planinah, nam govore različni dokazi, tako ,gct>di-namski procesi, vulkanske erupcije, petrogratski materijal; itd.
Po gorah se nahajajo po nekaterih mest.h gosti grozdovi, sestavljeni iz bukovine, hrasto vine. jesena in javora. Zastopana je prav dobro smreka in jela. Za ekonomsko silo teh krajev jc velikega pomena planinska flora. Po planinah sc razprostirajo širni pašniki, ki hranijo nešteviim; črede ovac. Od živinorejskih krajev naj omenimo v prvi vrsti skopsko Črno goro, v tem oziru prednjači ta okraj celemu Balkanu.
Kakor v tem okraju, tako so predpogoji za razvoj živinoreje dani celi -Makedoniji. Navzlic temu se nahaja živinoreja v bednem stanju. T-.-velja v polni meri z® živino, kakor 'konic hi govedo, ki zahteva večljo «ego, posebno v zimi. O kakšni izbiri «ase tu ni govora. Hlevov ne poznajo, tako da sc nahaja živina celo zimo p-.-d vedrim nebom, če sam živi,noret ec ne deli svojega stanovanja ž njo: celo zimo dobiva živina po nekoliko slame, sicer si mora sama izkati trave pod snegom.
Nekoliko boljše se skrbi za drobnico, za ovce iti koze. To pa iz navadnega vzroka, ker ta vrsta živine ne rabi skoro nobene nege. Vse se to nahaja še v primitivnem staraju. Kulturno višje stoječi deli Jugoslavije — Srbflanci, Hrvati in Sh>-
JUGOSLOVANSKA borza
se odločila k temu, da se ta poplavam najbolj podvrženi dd Pesniške doline zboljša in Pesnica regulira. Za ta sicer kratki kos Pesnice je proračuni enih 14 milijonov kron. Vsako leto bi se izvršilo nekaj regulacije, kakor bodo pav sredstva na razpolago. Pričeti se namerava že letos z delom. Država je obljubila prispevka 90 odstotkov, ptujski okraj pa mora kriti 10.
Za koliko sc bo podražil trboveljski premog.
Trboveljska družba ilzjbtvlja, da se bodo izdatki družbe vsled zvišanja mezd zvišali pi 100 milijonov kron letno in da družba niti četrtine tega ne more sama prenesti. Na tej podlagi bi se zvišala cena premogu za 800 K pri kvlntalu. Najobčutncjše bo to zvišanje za železnice, ki porabijo dnevno 180 vagonov lin bi znašalo zvišanje stroškov nad 52 milijonov kron, katero zvišanje bodo železnice seveda prevalile na prebivalstvo z ■zvišanjem tarifov. To zvišanje ipa bo .posebno nas Slovence, ki moramo dovažati žito iz Banata, najbolj zadelo.
Cene zadnjega tedna.
Mednarodni žitni trg.
V	Zedinjenih državah Severne Amerike PJ-
daijo zapet cene. Zaloge na javnih skladiščih so za 20 milijonov bušio v manjše kakor jamsko leto isti čas. Privatna poročila pravijo, da -je snežena odeja zadostna in da bodo žita lepo iprezimila.
Iz Argentinije so prišla ipirva po-roičila uradne cenitve žetve. Pšenice sc je pridelalo manj, ovsa iti lanu več kakor lansko leto. Izvoz pšenice se vrši polagoma. Nejasen položaj je ustvarila namera 'Mlade vlpeijati izvozno carino, ki ipa ne bo jako visoka.
V	Avstraliji razpolagajo z velikimi prebitki. Indijska žetev je bila prav slaba.
venoi. so poklicani, da s svobodo prinesejo našim bratom nov, moderen način odgoje živine.
P.i .ravnih, .prostranih njivah, ki jih napaja Vardar s 'svojimi pritoki Tresko in Lepencem, raste poleg vseh vrst žita tobak in opij. Tobak jc monopoliziran. Z opijem so nekatera bančna podjetja napravila že mnogo dobička-nosnih kupčij.
Polja so dovolj suha. Samo v .jugovzhodnem delu se nahaja mnogo močvar. Zato ga zvovejo Blato ali Blatija. Tod se razlivajo Vardar in nije-govi pritoki v pomladnem in jesenskem deževju v velikih masah in pretvarjajo Blatijo v vffliko jezero in blato, kjer se nahaja, središče in izhodišče mušice Anopheles- — nositeljice simo ratz-širjene bolezni malarije.
Ko .pride .poletje, ki prinese v skopski okolici ntznostv) vročino, se nekateri deli polja izsušijo, po drugih mestih ostane še vode »n blata. Ta barjanska voda izhlapeva pomešana z dušečimi plini, ki Napolnjujejo okolico in ovirajo dihanje. Posebno neprijetno je, ko piha veter in vzdiguje oblake prahu nad celo skopsko okolico. Samo Skoplje .se bori z velikimi težkočaimi .proti tem pralni. Vsak voz ga vzdigne toliko množino. Ja pokrije in se vsede na obleko človeku. Navzlic mariiivemu škropenju ulic, se to ne da odpraviti, ker je solnčna vročina -tako močna, da naenkrat osuši ceste.
Ta polna, pokrita z vodo in blatom, niso ugodna za poljedelstvo. .Livade in ipašniki služijo v prvi vrsti živinoreji. Skopski dželebdžije (živinski trgovci) pripeljejo semkatj živino na pašo. «
Štev. 5.
Novo ustanovljena podjetja.
Jakob Dermota, trgovina z čreslom. — Železniki.
A. Rasberger, trgovina z gramofoni in tgod-benimi avtomati. — Ljubljana.
»Lana« tekstilna tovarna, družba z omečem) zavezo, tekstilna industrija, nakupovanje sirovhi zanjo in prodaja tekstilnih izdelkov. — Zgoša. Lovro Kokalj, trgovina z lojem. — Kropa.
M. Koki, trgovina z mešanim blagom. — Kranj.
Mediclnalna drogerija in kemična industrija B. Šinkovec. — Kranj.
Opekarna Mengeš, Milan Jenčič in drugi. —
Pristava pri Mengšu.
Franc Telban, trgovina z deželnimi pridelka
—	Sojvodnče.
Jernej Mrak, trgovina z deželnimi pridelki.
—	Kokrica pri Kranju.
Anton Kržišnik, trgovina s konji.— Žirovnica na Gorenjskem.
Marija fiötzl, trgovina s klobuki in modnim bi igom. — Ljubljana.
Franc Jaklič, prodaja piva. — Med,vode. Mihael Kostajnšek, trgovina z mešanim blagom. — Št. Peter pod Sv. Gorami.
Hrovat & Komp., trgovina z materijalnim blagom. — Ljubljana.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Braslovčah, zadruga-. - - Braslovče.
Posojilno društvo za župnifo sv. Ano v Slov. Goricah, r. z. z o. z. —- Sv. Ana v Slovenski!) Goricah.
»Narodne Novine« br. 3. od 5. januara 1921.
Stojan Tanič, trgovina cipelarskom robom. Zaigreib.
Sandor Beck, trgovina kožam, postolarskim potrepštinama i sirovom kožom. — Bjelovar. Tereza Žižek, proizvadjanje ulja od koštica.
—	Grabov Potok kod Bjelovara.
Hrvatska seljačka zadruga u Tomašu. To-
in,ii| kod Bjelovara.
Živini nenavadno dobro prija drobna, bela sol, ki se je nabora vsako jutro po travi, ko se osuši rosa. Sicer pa so to pusti kraji, kjer me vidiš niti ljudi niti hiš. V tej smeri pelje železnica ob Vardarja na Gjeogjeli, zadnji postaji na naši zemlji in krene nato .proti Solunu.
Na tem potu srečamo zanimive kraje. Eden izmed njih Veleš, ki se nahaja v veleški Klisuri, jc živahno mestece. Ti kraji, kakor Skoplje, 'imajo poleti silno vročino. Par mesecev tod sploh ni dežja, niti oblakov, samo solnce in solnčna vročina, ki daje 'možnosti za rast različnih eksotični!) rastlin.
Trgovci iz Skopi ja, Velesa. Kavadairca, Pri-lipa itd. posebno mlajše, agilne generacije, dobro poznajo severozapadne kraje Jugoslavije in radi vidijo slovenske in hrvaške goste v svoji ožji domovini. Zelo so postrezi ji vi, radi dajejo vse potrebne trgovske in druge .toformaotie. tako da upeljava v te kraje daleč ni tako težka, kakor si človek to predstavlja, ko še doma sedi, premišljuje in sanja o bodočnosti.
(Dalje prih.)
, Inserali v „Jugoslovanski borzi“ imajo vedno najboljši uspeh ter zaležejo najmanj toliko, kakor da bi oglaševali v dveh drugih listih.
Gospodarsko društvo kao zadruga u Ivanovom selu. — Ivanovoselo.
Ernest Fischer, trgovina kožom, postolarskim potrepštinama i ručnim radom. — Brod n./S.
Dragutin Schreiber, trgovina mješovite robe.
- - Osijek.
Emanuel Engel, trgorvina drvima. .— Vinkovci.
Prva jugoslavenska tvornica vagona strojeva i mostova d. d, u Brodu n./S., iarad i opravka vagona, lokomotiva i mostovskih konstrukcija, proiavodnjom mašina, svakom vrstom saobraćajne opreme i svim industrijskim granama, koje stoje u vezi sa gornjim proizvodima. —- Brod n./S.
»Decos«, medfunarodno trgovačko d. d. Zagreb, podružnica Brod n./S. — Brod n./S.
Industrija drva d. d. u Zemunu. — Zemun.
»Narodne Novine« br. 4. od 7. januara 1921.
S. Turkovič, trgovina čilima, tekstilnom i ma-nufalktumom robom. —■ Zagreb.
Dr. Franjo Huth, tehnička poslovalnica, zastupanje industrijalnih poduzeća, uredjenije tvornica i onih sirovina, koje su iza tvornički pogon od potrebe. — Zagreb.
„Orao“ zadruga za izdavanje novina 1 knjiga.
Zagreb.
Gospodarsko društvo kao zadruga u Plško-revcima. — Piškorevci.
KOLEKTIVNI OGLAS ANONČNE EKSPEDICI-
JE AL. MATELIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI
TRG 3. TELEFON 174.
11	Bilard za karambol in keglje s keji in kroglami na prodaj.
12	20.000 zabojev v veiikos:i do 20 X 23 X 23 in 25 X 23 X 23 cm takoj na razpolago.
13	Registrirna blagajna na prodaj za 6000 K.
14	Steklena stena za predelitev pisarne, lepo izdelana se proda.
15	Vpeljana agentura z manufakturnim blagom išče za povečanje družabnika z 1 mil. K.
16	Lastnik trgovskih prostorov išče kot družabnika izkušenega trgovca z nekaj kapitalom.
17	Zastupnike u Beogradu traži tvornica u Sloveniji.
14. Manometer se proda.
19.	Blagajna št, 2. naprodaj.
20.	500 umetniških razglednic se proda.
21.	Salonska oprava, stara okna s šipami in vinska Met z vsem potrebnim inventarjem se proda.
22.	Razni stroji novi im rabljeni za predelavo lesa in železa fco. Dunaj se ceno dobavijo.
23.	Vezna žaga (Bandsäge) čijdo železna, stružnica (Diokenlidbelmasohine) Idkoimobila 20 do 30 HP, janmenik (Schmdllgatter) 24. stružnica 2 m, stroj za rezanje pločevine, stroj za kovanje pločevine (Elechtenzmaschine), vrtalni stroj (Bohrmaschine) zia roko in pogon se kupijo.
24.	Bela sol večja množina ,na prodaj. Pomaranče sc nudijo po ugodnih cenah.
26. Stara okna rabliIva za manjše stavbe se prodajo.
26.	Umetniške razglednice na prodaj.
27.	Vinska klet s popolno opremo se proda.
28.	Salonska garnitura na predaj po ugodni ceni.
SAVEZ
medju pojedinim državama ima uspjeh jedino onda kad nije samo na papiru, nego se veze i praktično izvedu te
! ojačaju !
Češka industrija i trgovina lako konkurira svetskoj, zato tražite veze s njome. Najbolja prilika zato se nudja na
II. medjunarodnom velevašaru u Pragi.
1
HajflnaHe ultramarlnovo __ ■ -_ _	■ | ,.
v krogljlcah In prahu ::: Ijj |	11
SAMO ENGROS NUDI E Turin lastna Izdelovalnlca ■« * Urlll|
PRI VPRAŠANJIH ZADOSTUJE POLEG NAVEDENA ŠTEVILKA.
1	Kompletna spalnica za eno in za dve osebi, 1 obednica (politirani turnir, skoro novo) na prodaij, e v tl. tudi v posametzirih kosih.
2	Plemenski Janci (Bergamaska) na prodaj.
3	Lahke vožnje za trgovsko blago se prevza me za Ljnblgano.
4	Kupi se: a) hiša v Ljubljani, b) pisalni stroj, c) decimalna vaga, 200 do 250 kg, d) pisalna miza, e) telefonski aparat, f) steklenice za fina vma in olja.
5	Vinski sodi se prodajo.
7	Osnutke modernih razglednic za bodočo vc-likonoč in binkošti, oskrbi umetnik.
8	Lokal se išče v Ljubljani (sredini mesta),
posestnik bi se evtl. lahko udeležil kot družabnih dobro idoče obrti.	* t
9	Špecerijske stelaže se kupijo.
10	Za prodaju lanenog ulja i firnisa tražlimo u Srbiji i Hrvatskoj sveze s solidnim firmama. Prodaju se zastupstva.
Inserat! v „Jugoslovanski borzi“ imajo najboljši uspeh!
Albert Matijevič
odpremničtve.
Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
Kdor oglašuje, ta napreduje.

Immmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnmmrpmmmmmmmmm
	i ■ im s m <1	Izhaja mesečno
„p	lilVA	dvakrat.
JV		Naročnina letno
revija	za gospodarstvo,	K 120"—, za na-
politiko prosveto in javno		ročnike „JUTRA“
:: ::	življenje.	::	::	samo K 60'--.
		Naročila sprejema uprava, Ljubljana, Sodna ul. 6.
ImmmmmuiLuiULUuiuiunuLuuimuiuiuuiiuuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiLuuii
KOLESA MOTOCIKLE VSO OPREMO
NUDI S SKLADIŠČA
«ih um
LJUBLJANA
aOSPOSVBTSKA 14
vioovA ul. It. s
Jugoslovanska tovarna glavnikov in drugih celuloidnih izdelkov pri Ljubljani
<%><%><%>
začne z izdelovanjem glavnikov, patentovanih dvojnih glavnikov, lasnic, patent, dvojnih lasnic in drugih celuloidnih izdelkov, koncem prve polovice leta 1921.
Ročni menjalnik
s zavarovanjem, na dva pola. 260 Volt, do 400 Amperov.
Tovarna električn. aparatov za jaki tok
SCHEIßER & KWAYSSER
d. z o. z.
Wien XIII'2 AL, Linzerstrasse 16
APARATI ZA
NIZKO IN VISOKO NAPETOST.
Ceniki in ponudbe brezplačno.
Iščem kompanjona (-ko)
v svrho ustanovitve prvovrstnega elegantnega
v Ljubljani.
Oni, ki imajo lokal v sredini m esta, prednost. Točne ponudbe pod „Elite“ na upravo lista.
Friziranje '..“n1 lil 3.-?. 1. :: dam in :: olga smerkol
..... začasno
mani cura Nu
Čitajte naš tednik!
„CHOCOLAT IMPERIAL“
Vodstvo tovarne čokolade in likerjev od trapistov, Rajhenburg ob Savi, priporoča svbje proizvode v različnih oblikah.
twveiwm v
terpentlnovo čistilo za čevlje razpošilja
glavna zaloga
H. Trebar — Ljubljana
Sv. Petra cesta 6.	Telef. 539.
lipealiiji Kinki pisati stroj
UNDERWOOD
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod većih narndžaba popust.
Stavbišče ob kolodvoru
(gramozni svet) pripravno za zgradbo	i
tovarne na prodaj.
Dopise pod „Lob“ na upravo lista.
sprejema v popravilo (vulkanizacijo) vse vrste avtoplaščev in zračnic. — Kupuje vsako množino gumijevih odpadkov, zračnic, plaščev i. t. d. po najvišji ceni. Informacije daje tvornica „VULKAN“ v Kranju, oziroma IMPORTNA IN EKSPORTNA DRUŽBA
„ATLANTA“ V LJUBLJANI,	v
TVORNICA CIGALETOVA ULICA 1. DRUŽBA Z
GUMIJEVIH IZDELKOV
OMEJ. Z AV. V KRANJU