"*T sl O ilo Čez nekaj dni bomo obrnili poslednji list na koledarju, se morda ob tem ozrli po letu, ki si ga bomo v marsičem zapomnili in se z nostalgijo spomnili novoletnih praznovanj - takih, kot so bila včasih. V poslavljajočem se letu so se nam mnogi dogodki po naši domovini kot mora vtisnili v spomin, spet drugih se :bomó z veseljem spominjali. A naj je bilo leto dobro ali slabo, vredno se ga bo spominjati po tem, da se od njega poslavljamo, v gmotnem pogledu resda siromašnejši, zato pa v duhovnem smislu bogatejši za mnoga spoznanja, ki 1 nam bodo dragoceno vodilo za naša ravnanja in delo v prihodnosti. Prav zato se zdi jutrišnji dan svetlejši in prijaznejši od današnjega. In takega si ob letošnjem novem letu vsi skupaj iz dna srca tudi želimo! Uredništvo Sistem zagotavljanja kakovosti v podjetju Brez kakovosti ni kupcev Kakovost, -bistveni element gospodarske učinkovitosti, je osnovno načelo vseh uspešnih organizacij doma in v svetu. Konkurenčna sposobnost, širina tržišča in stopnja razvoja nacionalnega gospodarstva postajajo v razvitem svetu vse bolj odvisni od stopnje obvladovanja kakovosti v najširšem smislu. Dolgoročno gledano ni mogoče računati na uspešen razvoj in prodor v Evropo in svet, če ne bomo gradili svoje prihodnosti z obvladovanjem kakovosti in s ciljem, da zagotovimo kakovost. Obvladovanje kakovosti izdelkov in storitev je glavni adut pri prodoru in plasmanu na tržišču, kar nedvomno velja za razviti zahodni trg, in bo imelo odločilno vlogo po letu 1992. Obvladovati kakovost pomeni razviti, načrtovati, proizvajati in servisirati kakovostni proizvod, ki je najbolj ekonomičen, najbolj uporaben in vedno zadovolji potrošnike. Da bi ta cilj dosegli, moramo vsi v podjetju sodelovati in pospeševati obvladovanje kakovosti, vključujoč najvišja vodstva, vse sektorje v podjetju in vse zaposlene (K. I). Da bi dojeli ta nov odnos do kakovosti, moramo nujno sprejeti spremembe, ki označujejo sodobno tržno gospodarjenje in obstoj na svetovnem trgu. Take zahteve so tudi nas vodile k odločitvi, da s pomočjo specializirane institucije, ki se ukvarja s sistemom zagotavljanja kakovosti v podjetjih, to je Bii (Biro za industrijski inženiring) pristopimo k izdelavi poslovnika o zagotavljanju kakovosti. Poslovnik kakovosti je dokument, ki definira pot za dosego ciljev. Cilj je optimalna kakovost j izdelkov, ki jo zahteva tržišče. Poslovnik kakovosti definira tudi organizacijo funkcije kakovosti. V novejšem času veliko prispevajo k razvijanju ènotnega sistema kakovosti. Najpomembnejša mednarodna organizacija za standardizacijo je ISO (International Organization for Standardization). Naši jugoslovanski standardi šo v skladu s priporočili ISO, oz. njihovi prevodi. poslovodni tim strokovni tim za kakovost krožki za izboljšanje poslovanja — Kaj se v takem konkretnem primeru pričakuje od delavcev celotnega podjetja? Aktivna podpora vodilne in vodstvene strukture; od direktorja -vodje enot - neposrednih delavcev. Vodstvo podjetja mora pokazati svojo zavzetost za kakovost z določitvijo in dokumentiranjem ciljev politike podjetja. Vodstvo mora definirati odgovornost, pooblastila in koordinacijo vseh delavcev, ki vodijo, opravljajo ali preverjajo delo, ki se nanaša na zagotavljanje kvalitete. Delavci morajo uresničevati zahteve v skladu s tehnološkimi predpisi, kontrolnimi postopki in evidenco podatkov, take kakršne so. Specifično za nas je, da damo poudarek razvoju in konstrukciji orodij, ker je to 65 % vpliva pri zagotavljanju kakovostnega izdelka. Če vse to uresničimo, bomo imeli večje možnosti za pridobitev novih kupcev, reklamacije se bodo bistveno zmanjšale, kar jè tudi cilj teh naših aktivnosti. Moram omeniti še to, da se zagotavljanje kakovosti začenja in končuje z izobraževanjem. Izobraževanje mora biti organizirano v obliki proizvodne, torej se mora začeti pri vodstvu podjetja. Naj bo naš moto: čim večja kakovost ker BREZ KAKOVOSTI NI KUPCA, BREZ KUPCA NI DOHODKA, BREZ DOHODKA NI PERSPEKTIVE. dipl. phar. Blaga-Kazievska-Jerič Vlaganje v znanje Naložba, ki se bogato obrestuje Evropa 92 se približuje. Vsi skupaj si precej nedoločeno predstavljamo, kaj to pomeni za nas. Jasno pa nam je, da bo tudi pri nas slej ko prej prišlo do tega; da bo konkurenčnost med podjetji predstavljalo le še znanje in tveganje ter uspešnost povezovanja teh dveh elementov ter iskanje najboljših in najracionalnejših rešitev, ker ne želimo postati dežela revščine, so pred podjetji postalvjene mnoge obveznostg prav v smeri izobraževanja. Znanje je Ni poklica brez znanja, Steklar si ga pridobiva veliko let preden postane mojster, ker mojster mora znati vse. postalo ključni produkcijski element. Zaradi izredno hitrega naraščanja količine le tega postaja nepretrgano-izobraževanje življenjska nuja. V našem podjetju skušamo zasledovati te cilje, tako s štipendiranjem učencev in študentov, ki se redno izobražujejo, kot s spodbujanjem študija ob delu in funkcionalnega izobraževanja. Štipendiranje V tem letu imamo 83 štipendistov, od tega jih je 65 na srednjih, 18 pa na višjih in visokih šolah. Glede na smer šolanja pa je specifikacija naslednja: SREDNJE ŠOLE strojna usmeritev elektro usmeritev kemijska usmeritev steklarska usmeritev ekonom, ad. kornere, naravoslovna matem. družboslovna 21 Stipend. 13 Stipend. 1 Stipend. 2 Stipend. 17 Stipend. 7 Stipend. 4 Stipend. VIŠJE, VISOKE ŠOLE strojna usmeritev elektro usmeritev kemijska usmeritev ekonomsk. kornere, računal, inform, družboslovne 3 Stipend. 2 Stipend. 4 Stipend. 3 Stipend. 3 Stipend. 3 Stipend. Že vrsto let ugotavljamo velik razkorak med razpisanimi in podeljenimi štipendijami, Najmanj se učenci odločajo za steklarski poklic, zlasti za smer steklopihalca, na drugi strani pa vemo, da ta dela opravlja veliko delavcev, ki so z dopolnilnim usposabljanjem sicer pridobili določena znanja za ozko specializirana dela v določeni delavnici. Nimajo pa še večje širine znanja, nit| na strokovnem področju, še manj na področju splošnih znanj, da o računal- niško informacijski pismenosti sploh ne govorimo. Za preteklo šolsko leto smo razpisali 30 štipendijgza smer steklopihalec krogličar in predvideli oddelek v Hrastniku, prijavili pa so se le trije učenci, pa še ti so se potem, ko je oddelek v Hrastniku odpadel, premislili. V prihodnje bomo poskušali več storiti pri spreminjanju zakoreninjenega mišljenja staršev in učencev, po katerem na steklarski poklic gledajo kot na delo za manj sposobne učence, ki je naporen in za katerega včasih še sami kar težko najdemo kakšno svetlo točko. Za prihodnje šolsko leto v Steklarski šoli v Rogaški Slatini ponovno pripravljajo izobraževalni program za steklarskega tehnika. Program v tej usmeritvi bo precej splošen - soroden bo programS|za naravoslovno matematičnega tehnika, bo pa veliko povdarka na steklarski tehnologiji. Od tega programa pričakujemo, da bo dal idealno osnovo za nadaljnje šolanje na katerikoli tehničnjlusmeritvi. Diplomant takšne usmeritve bo imel vsa potrebna znanja za delo v našem kolektivu, saj bo dobro poznal steklarsko stroko, šolanje na fakulteti druge smeri npr. strojne, elektro ali kemijske pa bo dalo znanje s teh področij.? Nezadostno število prijavljenih učencev je tudi za šolanje na kovinski smeri. Pri učencih, ki se prijavljajo za te poklice, pa ugotavljamo, da so ti z najnižjim možnim učnim uspehom, ki še omogoča vpis na srednjo šolo, tako da se kasneje pojavljajo tudi velike učne težave in velik osip. Premajhno je tudi število kandidatov za šolanje na višjih in visokih šolah, za katere razpisujemo štipendije, zlasti na strojni in elektro usmeritvi. Na dru-. gi strani pa je število prijav za štipendiranje na vseh ostalih smereh preveliko. Zlasti to velja za tiste, ki se šolajo na ekonomskih in' družboslovnih usmeritvah, tako na V., kot na VI. in Vil. stopnji izobraževanja. V prihodnje tudi upoštevanje socialnih kriterijev pri podeljevanju štipendij za te usmeritve ne bo mogoče. Vemo, da so kasneje, ko diplomantom teh usmeritev razen pripravništva zaposlitve ne moremo nuditi, travme in nezadovoljstva še večja. Bolje je, da o poklicni odločitvi vsi skupaj - učenci, starši, šolski svetovalci in podjetja prej premislimo, uskladimo interese, tako da bodo odločitve takšne, da bo po diplomi tudi zagotovljeno delo. V naši službi se trudimo vsa leta šti- pendiranja držati stike z učenci in študenti, vključujemo jih v razne naše aktivnosti (športne, kulturne). Kadar se pojavi dodatna potreba za opravljanje kakšnih del, se najprej spomnimo nanje in jim omogočimo, da si prislužijo kakšen dinar. Enomesečno delo med letnimi počitniciami pa je že po štipendijski pogodbi njihova obveznost. Na štipendiste tudi ne pozabimo ob različnih priložnostih (steklarski praznik, novo leto). Sproti pa spremljamo tudi njihov učni uspeh in smo v stalnem stiku s strokovnimi delavci na šolah, ki jih obiskujejo. Marinka Anžlovar (Se nadaljuje) Prosilci stanovanj! V pripravi je nova prednostna lista Prijave pričnejo zbirati 13. 12. 1989 in do vključno 14. 1. 1990. Kandidati morajo predložiti naslednje: 01. Novo vlogo za stanovanje (v kateri je potrebno navesti priimek, ime, rojstne podatke in naslov); 02. Odločbo za sedanje stanovanje; 03. Osebni dohodek zakonca, če ni zaposlen v našem podjetju; 04. Dokazila o morebitni kronični ali težji bolezni prosilca ali družinskega člana; kot dokazila se upoštevajo le zdravniška potrdila, ki jih izda zdravnik - specialist (ne ambulantni zdravnik!) in v primerih, če gre za kronično nalezljive bolezni, zaradi katerih je v nevarnosti zdravstveno stanje drugih (otrok, zakonca) in če je nujno večje, boljše stanovanje, ali če gre za trajne in ponavljajoče se bolezni dihal, ki so posledica slabih stanovanjskih razmer (mrzla, vlažna stanovanja). Upoštevajo se le potrdila o stanju, ki je vezano na stanovanjske razmere in nova zdravniška potrdjla. 05. Udeležba v NOV, internaciji, mladi borci, ukradeni otroci. 06. Vojaški vojni invalidi 07. V kolikor delavec, katerega zakonec je zaposlen v drugi OZD, predloži potrdilo o najmanj 40 % sofinanciranju pri nakupu stanovanja, se delavcu prišteje 10 % od skupnega seštevka točk. Delavcu se priznajo ti odstotki pri izračunu tedaj, ko postane sklep o sofinanciranju druge OZD pravnomočen, ter je odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve s takim sklepom tüdi uradno seznanjen, ter če se sofinanciranje realizira v 2 letih. Vlogo mora delavec dostaviti osebno in sicer v 4. nadstropje Upravne zgradbe, pri tov, dreni Grmadnik, ker je potrebno dodatno izpolniti še vprašalnik. Vloge, ki ne bodo pravočasno dostavljene, ne bodo upoštevane. Komisija za družbeni standard in stanovanjke zadeve Predsednica Mihela GUMZEJ Plan delovnih dni za leto 1990 Strokovni kolegij Steklarne je tudi letos obravnaval in sprejel plan delovnih dni za naslednje leto. Letos prvič planiramo, za leto 1989 smo namreč šele naknadno, kot dela prost dan določili tudi božič. Tako bo na račun praznikov deset dela prostih dni (80 ur). Načrtujemo 264 delovrffl; dii'j ;(2.112 ur) in od tega ob sobotah 14 dni (112 ur). Skupaj plačanih ur je 2.184, kar je za 8 ur manj od seštevka prostih in delovnih dni, to pa je solidarnostna sobota, ki seveda ni plačana. Podrobnejši pregled je 'prikazan v tabeli. Iz tabele je še videti, da bo delovna solidarnostna sobota v marcu, tako kot običajno. Delovne sobote so prve v mesecu ali na prvi dve v mesecu. Izjema je december, kjer je planirana delovna sobota druga v mesecu in ne prva, ki sledi po prazniku dneva republike. Da bi bolje izrabili sklad delovnega časa bomo namesto ponedeljka 30. 4. 1990, ki je med praznikoma Dnevom OF in 1. majem edini delovni dan, delali soboto v maju. Tako bo v maju ena delovna sobota, v aprilu pa še dve redni delovni soboti. Izmed praznikov pade le dan vstaje 22. julija iri dela prost dan nedeljo in ni plačan. Igor Zalokar Tabela: Plan delovnih dni za leto 1990 MESEC Efektivne del. ure brez sobot Efektivne deL ure ob sobotah Plač. ure praz. in del. prost, dni Skupaj plačane ure SKUPAJ del. dni Januar 168 8 16 192 22 Februar 160 16 - 176 22 Marec 176 16 (s sol.) - 184 24 April 152 16 8 176 21 Maj 168 8 16 192 22 Junij 168 8 - 176 22 Julij 168 - 8 176 21 Avgust 184 - 184 23 September 160 16 - 176 22 Oktober 184 8 - 192 24 November 152 8 24 184 20 December 160 8 8 176 21 SKUPAJ 2000 112 80 2184 264 Sindikat v novi vlogi Več pristojnosti, a tudi več odgovornosti Sindikat naj bi s svojo prenovo posta» neodvisna delavska organizacija, na novo pa naj bi postavil tudi svojo organiziranost. Na republiškem sindikatu je bilo izdelanih nekaj različic, za našo delovno organizacijo - tako so se odločili na zadnji seji izvršnega odbora konference sindikata - pa je najprimernejša oblika organiziranja taka, da se steklarne povezujemo na ravni republike, nato v republiški odbor panoge kemije in nekovin in naprej v Republiški svet zveze sindikatov. Na ravni občine, oz. v občinskem svetu sindikatov naj bi v bodoče sodelovanje teklo le o tistih vprašanjih, ki zadevajo vse ljudi. Sindikat se je torej znašel v vlogi, ko za svoje delovanje dobiva večje pristojnosti, a tudi prévzema večjo odgovornost. Občni zbori še po starem V prihodnjih nekaj dneh bodo v vseh osnovnih organizacijah potekali občni zbori. V naši DO bodo verjetno opravljeni že do novega leta. Občni zbori bodo sicer potekali po ustaljenih delovnih redih, novost bo pravzaprav v tem, da bodo v sedanjih osnovnih organizacijah razmižljali o svojih delavskih zaupnikih, ki bodo člani izvršnega odbora sindikata delovne organizacije. Kakšna bo konkretna organiziranost sindikata v naši DO za zdaj še ni povsem dorečeno, odločili pa so se, da bi nujno morali imeti naslednje komisije: • komisijo za nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe; • komisijo za varstvo pri delu in družbeni standard; • in kadrovsko komisijo Še zlasti zahtevne naloge bo imela komisija za nadzor nad izvajanjem ko- lektivne pogodbe, saj bo morala na eni strani dejansko bdeti nad tem, kako se izvajajo določila kolektivne pogodbe, na drugi strani pa se bo nenehno srečevala z zahtevami podjetnika ali direktorja za še kakovostnejše delo. Kar v precejšnji meri se pojavljajo vprašanja, kaj sploh je kolektivna pogodba, kakšna je njena vloga. Najbolj splošno bi kolektivno pogodbo lahko opredelili kot dokument, v katerem so opredeljene pravice in odgovornosti delavcev podjetja na strani in podjetnikov oz. podjetjem (ki ga zastopa direktor) na drugi strani. Velik del teh določil je bilo že doslej zapisanih v posamičniflgpravilnikih, samoupravnih sporazumih. Sicer pa se tudi na področju sindikalnega dela demokracija šele začenja. Važno pa je, da bomo dojeli njeno vsebino in pomen, in pravočasno! M. K. Spremenjene obresti v hranilnici Odbor za poslovno politiko je na novembrski seji sprejel sklep, da bodo vloge v hranilnici naše delovne organizacije od 1. 12. naprej obrestovane po stopnji velikega R, to je kot za vloge, vezane nad 3 mesece pri banki. Novost je torej v tem, da k velikemu R ni več dodana 1/3 obresti, ki jih DO plačuje za najete izvozne kredite. Obresti pa bodo še naprej pripisovali mesečno. Za december znaša R 42,4 odstotka. Srečanje z letos upokojenimi sodelavci Ostanite zdravi in srečni Tradicionalno je, da se ob koncu leta srečamo s sodelavci, ki v tekočem letu zapustijo Steklarno Hrasntik in odidejo v pokoj. Letošnji četrti november je bolj dan, ko smo se poslavljali od vseh, ki ste v letu 1989 sklenili delovna leta in s tem stopili na pot še enega življenjskega obdobja - upokojitve. V imenu delovnega kolektiva Steklarne Hrastnik oziroma tistih, ki ostajamo v tovarni, se vam toplo zahvaljujem za delovni prispevek, ki ste ga z leti svojega dela vgradili v našo tovarno. Ko se takole poslavljamo, si običajno rečemo, da na tistih, ki ostajajo ostaja skrb za tiste, ki prihajajo. Upam, da smo v tem pogledu zadnjih nekaj let naredili precej, pomemben del k temu pa ste prispevali tudi vi. V težnji za napredek in razvoj smo posodobili tovarno, izpeljali organizacijske spremembe v tem smislu, da smo podjetje. Vse to pa ima en sam jasen cilj, da bi vsi, ki v tej tovarni delamo, živeli bolje in lepše in s tem tudi člani naših društev. Naše današnje slovo je prelomni tre-nuteK ko namesto dela ostaja njegov sad. Želimo, da bi bil ta sad, ki mu pravimo pokojnina vsaj tolikšna, da bi lahko z njim dostojno preživeli jesen življenja. Za čas, ki je pred vami, pa vam želim veliko zdravja in sreče in da to naše slovo ni za vselej. Želim si, da se še kdaj vrnete v tovarno, v kateri smo v zadnjem obdobju delo in razvoj zastavili tako, da bi se nam to vsaj nekaj prihodnjih let moralo obrestovati in da bi tudi vi lahko z nekaj ponosa rekli, da ste nekdaj delali v tej tovarni. Hvala vam za vse, kar ste dobrega storili za našo tovarno, obenem pa vam želim, da bi jesen preživeli zdravi in srečni. .. /z direktorjevega govora V letu 1989 so odšli v pokoj: 1. Ljudmila Belovič, izpihaika - 28 let 2. Jera Bohnec, urejevalka vzorčne sobe - 31 let 3. Marija Cigelnjak, vratar - 30 let 4. Dragica Doležalek, kontrolor stekla - 35 let 5. Fani Drečnik, kontrolorka stekla -23 let 6. Vinko Gračner, skupinovodja v ključavničarski delavnici!! 36 let 7. Adolf Haberl, izmenovodja - 35 let 8. Marija Hrnčič, pomožna delavka -26 let 9. Doroteja Hudi, referent kadrovske evidence - 35 let 10. Marjeta Jager, stroškovni knjigovodja II - 34 let 11. Maksimilijan Kaluder, skladiščnik orodja - 33 let 12. Irma Kaluža, čistilka Sl 1 let 13. Angela Kekič, pakirka steklenih izdelkov - 28 let 14. Borut Klančar, vodja stroja P - 38 let 15. Ivan Knez, nabiralec stekla - 32 let 16. Nedeljko Kneževič, vodja stroja E -33 let 17. Irena Kolšek, evidentičarka - 32 let 18. Gvido Kosem, skupinovodja v ključavničarski delavnici — 38 let 19. Franc Kreže, ključavničar - 38 iet 20. Pavla Kreže, izpihaika - 28 let 21. Marija Krpič, skladiščna delavka -30 let 22. Milan Lapornik, strojni steklarS34 let 23. Danica Marincel, čistilka - 30 let 24. Franc Najdenič, strojnik - 32 let 25. Helena Najdenič, kontrolorka stekla i 32 let 26. Jožefa Pust, pomožna delavka v brusilnici - 31 let 27. Ivan Roštohar, žerjavist - sušilec peska — 34 let 28. Pavla Rot, kontrolorka stekla - 28 let 29. Silva Rot, vratar S35 let 30. Berta Sadlar, vodja nakladalne skupine - 30 let 3T. Jože Smešnik, čuvaj - 36 let(umrl) 32. Anton Šmit, strojnik - 32 let 33. Silva Šmit, vodja nakladalne skupine - 32 let 34. Jožefa Tosič, brusilka - 28 let 35. Ernest Trbovc, premikač - 38 let 36. Vili Trinker, ročni pihalec - 32 let 37. Jože Velej, vodja operativne priprave dela - 38 let 38. Alfred Volfand, ročni pihalec ^32 let 39. Marija Vozlič, stroškovni knjigovodja I - 33 let 40. Milan Vujisič, kontrolor bolnikov -36 let 41. Frančiška Zemljak, skladiščna delavka 920 let 42. Otilija Zorenč, izmenovodja v kontroli - 30 let Stik rok sta pospremili dve želji: upokojenim srečno jesen življenja, članom delovnega kolektiva dobro in uspešno delo. Ko takole pomislim za nazaj, sem steklo in »fajfo« imei kar rad. Zdaj je pa čisto zares konec jutranjega zvonjenja budilke, žigosanja kartic, ampak časa bo vseeno premalo. Še na mnoga, predvsem pa zdrava leta. In naj bo čim več veselih trenutkov kajti veselje s seboj nosi zdravje. 25. december - dela prost dan Skupščina SR Slovenije je na seji zborov, dne 25. 9. 1989 sprejela zakon o republiških praznikih in dela prostih dnevih v SR Sloveniji (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 33/89). Po novi ureditvi so vsi republiški prazniki določeni v enem zakonu s tem, da sta kot praznika, vendar ne kot dela prosta dneva, na novo opredlejena 8. februar - Prešernov dna in 3. oktao-ber — dan slovenske državnosti, medtem ko je 25. december določen kot dela prost dan, ki pa ni hkrati tudi republiški praznik. Zakonska uveljavitev dela prostega dne, ki ni praznik, pomeni uvajanje nove kategorije v odnosu do drugih dela prostih dni, ki se vežejo na določene praznike. V zvezi s tem se pojavljajo nekatera vpražanja nadomeščanja manjkajočih delovnih ur ter upravičenost do nadomestila osebnega dohodka na ta dan. V primeru, ko zakon določa dela prost dan, ima delavec pravico do počitka na ta dan in mu ni potrebno nadomeščati delovnih ur, ki so sicer za ta dan planirane v okviru sklada letnega delovnega časa in se mu te ure upoštevajo v njegovo delovno obveznost. Zakon že sam s svojo opredelitvijo »dela prostega dne« določa pracivo delavcem, da ta dan ne delajo. Iz navedenega sledi, da je delavec upravičen tudi do nado- Žalostno, toda resnično. V pričakovanju zimskih radosti smo priča vse bolj vroče politične teme. Njeno razpoloženje se vse pogosteje prenaša , tudi na športna prizorišča. Če smo še, ne tako dolgo tega, s ponosom zatrjevali, da šport združuje, in da kot tak ne pozna meja, moramo žal ugotoviti, da vse več športnih prizorišč postaja kraj vse bolj grobih izpadov, ki s športom, tistim pravim, nimajo nikakršne zveze. K sreči nas tovrstne navijaške strasti še niso dosegle (upam, da nas tudi ne bodo), so pa vplivale, skupaj z drugimi razmerami, na to, da smo športu v zadnjem času namenili precej manj pozornosti kot sicer. Kljub vsem dogodkom, za katere bi vsi skupaj radi, da bi čimprej postali zgodovina, pa so naši športniki v svojih aktivnostih neovirani. Nogometaši in rokometaši so sklenili jesenski del prvenstva. Namiznoteniški igralci in igralke bodo to storili v teh dneh, strelska in kegljaška tekmovanja pa so prav v tem času na višku. Vse je nared tudi za tradicionajs) no vsakoletno športno zabavno prireditev na kateri bomo športniki in športni delavci Hrastnika položili svoj letošnji obračun. Ta sicer ne bo tako bogat kot zadnji, ko so naši športniki kar v treh panogah (namizni tenis, streljanje in kajakaštvo) osvojili naslove državnih prvakov. Bo pa vsekakor dovolj vzrokov za čestitke in za uspešno leto 1990. mestila osebnega dohodka za ta dan. Zakonsko podlago za navedeno stališče je najti še v dosedanji republiški zakonodaji in sicer z ustrezno interpretacijo rešitve zakona o delovnih razmerjih, ki ureja pravico do nadomestila osebnega dohodka delavca. Enako stališče glede upravičenosti do nadomestila osebnega dohodka je zavzel tudi odbor udeležencev dogovora, obenem pa se je opredelil tudi do dodatka za delo na dela prost dan, in sicer je delavec, ki dela na dela prost dan, upravičen do osebnega dohodka in dodatka, ki je odmerjen na enak način kot za delo v nedeljah in praznikih, to je najmanj 50 % na osnovi predvidene mesečne akontacije osebnega dohodka za polni delovi čas (stališče objavljeno v Ur. I. SRS, št. 36/89). Sicer pa je v pripravi nov republiški zakon o delovnih razmerjih, ki mora biti skladno z ustavnim zakonom za izvedbo ustanvih amandmajev k ustavi SR Slovenij sprejet najkasneje do konca marca naslednjega leta, v katerega bo mogoče in potrebno tudi konkretno ureditev vprašanja pravice do nadomestila osebnega dohodka posebej vključiti. Republiški komite za delo Povzeto po GV št. 45. Nogomet Nogometaši Hrastnika so prvi del prvenstva A-skupine Celjske nogometne lige končali z nesrečnim porazom v Brežicah, čigar avtor je bil izredno pristranski sodnik. Kljub temu Hrastničani še naprej ostajajo v boju za prvo mesto. Za dosego tega cilja pa bodo morali doseči tudi kakšno zmago v gosteh. Od devetih jesenskih točk so fantje v gosteh osvojili eno samo. To pa je, priznajte, premalo v ligi petih bolj ali manj izenačenih ekip. Pa si poglejmo še zadnja dva izida Hrastnik : Celulozar (Krško) 3:0 in Brežice : Hrastnik 3:1. Precej bolj uspešni so mladinci. V sedmih srečanjih so dosegli šest zmag in le enkrat so nasprotniku oddali točko. S trinajstimi točkami in odlično gol razliko 26:4 so tako premočno osvojili naslov jesenskih prvakov Celjske lige. Rokomet S porazoma v zadnjih dveh kolih — proti Radečam doma 25:29 in Trebnjem v gosteh 22:26, so rokometaši Dola zapravili vtis, ko so ga ustvarili po izredni seriji šestih 'zaporednih zmag. Kljub temu pa so obdržali še vedno zelo visoko tretje mesto, ki se ga pred pričetkom prvenstva v južni skupini druge republiške lige najbrž niso nadejali. Precej boljši kot zadnjo sezono so tudi mladinci, ki tekmujejo v republiški področni ligi. V tem delu prvenstva so osvojili 50 % točk, čeprav bi bil lahko z malo več športne sreče njihov točkovni saldo tudi za kakšen odstotek boljši. Streljanje Strelci so v novembru opravili dva nastopa v okviru prvenstva vzhodne skupine prve republiške lige in dosegli) polovičen uspeh. Steklarjevi strelci so pod dokaj neregularnimi okoliščinami klonilijv Slovenj Gradcu z 1453:1466 proti sicer favorizirani ekipi domače SD NTU. Zato pa so doma dosegli pomembno zmago proti nekdanjim republiškim prvakom iz Nor-šincev pri Murski Soboti. To srečanje so Delpin 371, Slanšek 367, Perko 364 ip Mohorko 354, dobili z 1460:1454. Strelci Rudnika so v gosteh premagali- ekipi Uniorja z 1452:1430, nato pa s skromnim dosežkom klonili proti ekipi NTU iz Slovenj Gradca z 1429:1465. Naj omenimo še lep dosežek strelcev Steklarja na tradicionalnem tekmovanju za Vukov memorial pri pobrateni družini Franc Lešnik-Vuk iz Hotinje vasi pri Mariboru. Na tem izredno kvalitetnem tekmovanju je bila prva ekipa Steklarja osma v konkurenci 32 najboljših ekip Slovenije in Hrvaške. Zmagali so strelci Kamnika z 1117 krogi, Steklarjevi strelci pa so nastreljali 1109 krogov. Med posamezniki velja pohvaliti odličnega Bogdana Slanška, ki je osvojil drugo mesto. Zmagal je Kamničan Repič s 478,0 krogi, Bogdan pa je s 467,6 krogi za 4 kroge prehitel tret-jeuvrščenega Maleca iz štorskega Kovinarja. Košarka Košarkarji Hrastnika tekmujejo v Vzhodni skupini področne lige kjer Sindikalne vesti Smučarski tečaj za otroke Služba družbene prehrane in počitniških domov je na zadnji seji sindikata spomnila, da se približuje čas počitnic. In da bi bilo prav, ko bi v tem času spet organizirali smučarski tečaj za šolske otroke; če pa snega ne bi bilo, pa bi za otroke vseeno lahko pripravili počitnikovanje, le da bi v tem primeru morali program zastaviti nekoliko drugače. Izvršni odbor konference je zamisel o letovanju podprl, saj je Hrastnik tako onesnašen, da je dobrodošel vsak dan, ki ga lahko otroci preživijo v čistejšem okolju. Nočno delo žensk Nočno delo žensk ostaja še naprej pod družbenim nadzorstvom, ki se kaže v tem, da je za vsako leto treba vložiti prošnjo pri Republiškem komiteju za delo, ob tem pa predložiti tudi zagotovilo, da je delavkam v nočni izmeni zagotovljen prevoz na delo, topel obrok hrane in napitek. V vlogi, ki sta jo Steklarna Hrastnik in sindikat kot sopodpisnik naslovila na republiški komite za delo, prosimo za dovoljenje da bi v nočni izmeni delalo 396 delavk, kar je za 35 manj kot v preteklem letu. poleg njih nastopa še osem ekip. Ekipa trenerja Alojza Deželaka si seveda ne obeta takšne vidnejše uvrstitve. V klubu so se namreč odločili za povsem drugačno taktiko. Odpovedali so se pomoči igralcev od drugod in se oprli na lastne moči. Zato niso obremenjeni z rezultati, njihov osnovni cilj je oblikovanje ekipe za prihodnost. Doslej so odigrali že pet tekem in ob štirih porazih dosegli eno zmago. Izgubili so s Slovenj Gradcem 79:82, Staršami 71:97, Preboldom 74:89 in Slivnico 69:110. Premagali pa so Kungoto s 104:72. Ženska ekipa, za kaatero nastopajo kadetkinje in pionirke, tekmuje v Vzhodni skupini druge republiške lige. Iz istih vzrokov kot fantje, tudi varovanke Nika Toplaka nimajo rezultatskih ciljev. Njihov namen je zlasti pripraviti ekipo za naslednjo sezono, ko bodo pionirke skušale doseči čimveč v tekmovanju Pionirski festival. Zato tri prepričljive poraze proti izkušenim ekipam metke iz Celja z 25:88, Maribora 43:82 in Pomurja 43:77, ne gre jemati tragično. Kegljanje Zaradi neuspeha kegljačev Rudnika v kvalifikacijah za uvrstitev v vzhodno skupino druge republiške lige, oba hrastniška kluba znova nastopata v prvenstvu območne kegljaške skupnosti Zasavje-Posavlje. Kot je potrdilo prvih pet kol, bosta obe naši vrsti znova v boju za najvišja mesta. Po dosedanjih rezultatih sodeč, pa jima bodo edini pravi konkurenti kegljači Litije. Vse tri ekipe so doslej namreč po štirikrat zmagale in enkrat izgubile. Jože Premec Akcijske prodaje Dokaj pogosta so vprašanja, zakaj sindikat spet ne organizira akcijske prodaje za nekatere prehrambene, pa tudi druge izdelke. Na zadnji seji konference sindikata je bilo dogovorjeno, da bi poskušali organizirati prodajo nekaterih izdelkov, seveda pa je treba dobiti tudi ugodno ponudbo, še prel pa si zagotoviti potrebna sredstva. Zadovoljni kupci in prodajalci Po enoletnem premoru smo v Steklarni spet imeli sejem rabljene otroške zimske garderobe. Tokrat sicer v bolj tesnem prostoru, kjer ima svoje prostore krajevna skupnost Steklarna, akcijo pa vseeno lahko ocenimo za uspešno. Skoraj polovica garderobe je našla novega lastnika. Pa cene? Bile so skorajda simbolične, ali skoraj enake tistim izpred dveh let. In vendar so bili zadovoljni prodajalci in kupci. Prvi, ki so omogočili, da so oblačila, ki so jih njihovi otroci prerasli, dobiia novega lastnika, kupci, da so vsaj enkrat za malo denarja odnesi« velike zavoje. Ker pa so zadovoljni, oboji, so tem bolj zadovoljni organizatorji in atistih nekaj naših delavk, ki so za pripravo sejma žrtvovale precej svojega prostega časa. Mili Kobal Šport in rekreacija Mladi pišejo Mi nismo krivi za nacionalne spore Zanimalo vas bo Na hrastniški šoli je skoraj četrtina učencev iz drugih republik. Narodi in narodnosti v Jugoslaviji se ne morejo prav sporazumeti. Kakšni pa so odnosi v naših oddelčnih skupnosith, ki bi jim lahko rekli kar Jugoslavija v malem? • dobro se razumemo, pomagamo drug drugemu; • prijatelji smo; • brez dvoma so odnosi odlični; • vsi smo enaki; • učenci iz drugih republik so naši prijatelji; • ko smo dobili sošolce iz drugih republik, je bilo malo nerodno, potem pa smo se hitro navezali drug na drugega; • ni važno, kakšne narodnosti je sošolec, važno je, da je dober prijatelj; • iz mene se sošolci nikoli ne norčujejo, ker sem iz druge republike; Zahvale Ob smrti naše drage mame, babice, prababice in sestre Julijane Plazar se iskreno zahvaljujemo godbi in pevcem Svobode II. za žalostinke, govorniku za besede v slovo, župniku za opravljen obred. Iskreno se zahvaljujemo tudi sosedom ijifznancem, ki so nam pomagali, z nami sočustvovali ih1 izrekli sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ★ ★ ★ Ob smrti dragega brata in strica Mihaela Šarlaha Se iskreno zahvaljujemo delavcem zmesarne in-samskega doma za podarjeno cvetje, godbi in pevcem za žalostinke, govorniku za poslovilne besede, ter vsem, ki ste ga pospremili; na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ★ ★ ★ Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Viktorja Mastnaka se zahvaljujemo pevcem Steklarne Hrastnik, vsem, tò ste mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Martina, hčerke Angela, Darinka in Vikica z družinami • ne razlikujemo se in nikoli se ne zmerjamo; • s sošolci se sploh ne pogovarjamo o politiki in sporih; •Ifjkoli mi ni nihče rekel nič grdega; • vse sošolce enako spoštujem; • vsi smo ljudje; • še nikoli nisem nikogar prizadela. Mene pa so. Ampak samo enkrat; • v naši oddelčnji skupnosti smo vsi! enakopravni. Novinarji stvari preveč napihujejo; • jaz sem črnolasa in temnopolta, čeprav nisem iz Srbije. Včasih mi pravijo Ciganka. To ni prav; • še pomislimo ne, daje kdo iz druge republike. Mi nismo krivi za nacionalne spore. Nikogar ne zaničujemo. Učenci OŠ NARODNEGA HEROJA RAJKA Hrastnik ★ ★ ★ Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Franca Tržana iz Podkraja 82, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji] poti v tako lepem številu. Hvala vsem stanovalcem hiše št. 82 za prispevek za prekrasni venec, posebne zahvale pa družinam Blaško, Grčarljji Vračun za nesebično pomoč ob pripravi pogreba. Hvala pevcem in godbenikom, ter govorniku za lep program in lepe poslovilne besede. Žena Apolonija, sinova Franci in Marko in hčerka Zlatka z družinami ter ostalo sorodstvo Vojakov pozdrav Lepo pozdravljeni! Oglašam se vam iz Doljevca, kjer že nekaj mesecev služim vojaški rok. Tukaj v Doljevcu nam ne gre slabo, vendar se pogosto spomnim na Steklarno in na sodelavce. Po tej poti vsem skupaj pošiljam lepe pozdrave ra želim srečno novo leto. Viktor1 Pajk V. P. 4090 18410 Doljevac SR Srbija September 1989 September smo končali z 1445 delavci in sicer z 693 ženskami in 751 moškim^B Prišli so: Leopold Brglez - strugar (pripravnik); Roman Rebov - strugar (pripravnik); Anton Kreže - mizar (pripravnik); Neško Čestič- pomočnik strojnika (iz JLA); Blaga Kazievska-Jeričll vodja tehnične kontrole. Odšli so: Milorad Dimitrijevič - strojni steklar (izključen); Tomaž Železnik - odnaša-lec stekla (izključen); Himzo Kahrima-novič - krogličar (izključen); Rado Klanšek II. gnabiralec stekla (izključen); Ljubomir Ivanovič H odnašalec stekla (izključen); Igor Rama — odnašalec stekla (izključen); Janko Tašker - odnašalec stekla (izključen); Stanko Abram - odnašalec stekla (izključen); Dragan Ritan - odnašalec stekla (izključen); Helena Najdenič - kontrolor stekla (upokojena); Friderika Klopotan - kontrolor stekla (umrla); Muniba Rizvanovič - čistilka WC in kopalnic (določen čas 3 mesece). Oktober 1989 V oktobru se je v delovni organizaciji zaposlilo 10 delavcev, zapustilo pa jo je 6 delavcev. Ob koncu meseca je bilo vseh zaposlenih 1449. Prišli so: Andrej PovšeB operater na kontrolni [Eliji (določen čas); Nadica Kovačič -pomivalka posode, čistilka (določen čas 6 mesecev); Alenka Brilej - operater na terminalu, pripravnik (določen čas 6 mesecev); Peter Teržan - priu-čitev za steklarski poklic (določen čas 6 mesecev); Alojz Klepej - priučitev za steklarski poklic (določen čas 6 mesecev); boriš Matko — konstruktor; IS, pripravnik (določen čas 6 mesecev); Matjaž Podmenik- obratni elektrikar, pripravnik (določen čas 6 mesecev); Rasmena Hasič - čistilka WC in kopalnic (določen čas 3 mesece); Janko Dolinar - konstruktor IS, pripravnik (določen čas 6 mesecev); Andrej O rože n H operater na NC rezka-lec, pripravnik (določen čas 6 mesecev). Odšli so: Alfred Volfand - ročni pihalec (upokojen); Frančiška Drečnik - kontrolorka stekla, družinska upokojitev; Ivan Knez S nabiralec stekla (upokojen); Marta čakič - administratorka (na lastno željo); Milena Munda - servirka v Portorožu (določen čas); Mateja Boh-necB servirka v PortorožuX(določen čas). Poročili so se Petra Razgoršek in borut Oberčkal, Nevenka Akmačič in Janez Blaj. Prirastek v družini Nedo Grabovac - sina Mladena, Ek-rem Jugovič— hčerko Verneso, Joško Bunderšek - sina Jureta, Anton Perci S sina Žiga, Zlata in Martin Bec -hčerko Tino. Kadrovska služba Zahvale Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi čestitali in izrekli iskrene želje ter podarili prelepa darila ob mojem življenjskem jubileju. Franc Šušter Nepozaben bo v mojem spominu ost^ al dan, ko sem se poslavljala od vas, drage sodelavke in sodelavci satinirni-ce in slikarnice. Iskrena hvala za prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas. Želim vam obilo delovnih uspehov, zlasti pa medsebojnega razumevanja. Frančiška Drečnik Nagradna križanka Novoletna čestitka, ki je odtisnjena na liku križanke vam bo v pomoč, pri reševanju križanke, saj se nekatere besede vodoravno in navpično z njo prepletajo (moŠTVO, rajNIŠ). Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo razdelili sedem zvišanih nagrad. 1. nagrada 800.000,- dinarjev 2. nagrada 600.000,- dinarjev 3. do 7. nagrada 400.000.- dinarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov uredništvo Steklarja, 61430 Hrastnik, Cesta 1. maja 14 do 26. decembra 1989. Nagrajeni reševalci Za prejšnjo križanko smo prejeli 36 rešitev. Žreb je nagrade namenil naslednjim 1. nagrada 160.000,- Stane Deželak 2. nagrada 120.000,- Irma Kirn, upok. pet nagrad po 80.000,- din Joži? Štrgaršek, Doko Pokrajac, Ervin Oplotnik; Marica Rancinger, Ludvik Rancinger. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: AHA, geometer, belina, Lolland, rola, Ogulin, Eneas, Roi-dis, sonata, Xochimilco, Ivan, Ar, oliva, Aman, Ural, Ne, Rem, jamb, skedenj, dd, Eco, Raba, arijka, Ren, se-boreja, A. N., A. D., Eboli, remi, drs, Ebro, Davor, llanz, rov, Lav, Ulaga, Ni, cepanica, M. Z., oaza, bas, Davis, Aachen, agora, Sopota, Scipio, Rabar, Ararat. (K. D.) Novoletna nagradna križanka Iz zbirke šal Smeh ni greh »Gor, dol, gor, dol, gor, dol, gor, dol!« Novoletne Na novoletno jutro prebudi Janeza program radijske postaje. Napovedovalka začenja uro jutranje telovadbe: Kratek glasbeni vložek za majhen oddih, nato se spet oglasi napovedovalka: »Zdaj pa bomo mežikali še z drugo veko ...".« ffj steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica,člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godiceli II. in Albert Kapelar. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601/41-622, int. 110. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.