BRUC 1961 Neodgovorna urednika Branko Šomen in Franc Žerdin — Tehnične posle netehnično opravil Juš Makovec V TRNJE NEMREŠ BOUS BRSATI Dragi gostje! Mladi prekmurski intelektualci se vsako leto vračamo v domači kraj in vsako leto nas ostaja čedalje več po okrajnih in okrožnih sodiščih, v podjetjih ob Ledavi in na prekmurski ravnini, v občinskih prostorih, ki so v starih zgradbah ali še v nepo-beljenih zadružnih domovih, na novih modernih šolah in vsepovsod drugje, kjer smo potrebni. Že dolgo se poznamo, zato je vsako predstavljanje odveč. Res je, da nas še marsikdo ločuje od delavcev, kmetijskih tehnikov in sezon-cev, išče razlik in govori o tej in o-ni strani. Morda zato, ker se ne zaveda, da so nosilci intelekta postali pri nas vsi produktivni ljudje, ki i-mamo lastne probleme, naloge in stališča. In če imamo kljub temu kakšno prednost, je ta samo v naši mladosti, saj smo mladi tisti, ki smo sposobni videti dalje od trenutka, v katerem živimo, da kot bodoči samo-upravljalci in lastniki kulturnih do brin ne klonimo pred nobeno avtomobilsko cesto, prakticističnimi načeli, odgovornostjo, študijem in jutrišnjim dnem. Klub prekmurskih akademikov je ta teden pripravil v Murski Soboti Večei- umetniške besede«, koncert jazza in popevk, sedmi akademski ples, ki je pravkar dosegel kul-minacijo razpoloženja. Lahko trdimo, da je naš klub trenutno eden najpomembnejših v Sloveniji, saj aktivno posega v družbena dogajanja, njegovo delo pa bo postalo v prihodnje še bolj konkretno in poglobljeno. Člani kluba se zavedamo, da nas danes in jutri čakata. Čaka nas delo v Pomurju, kjer primanjkuje dvesto petdeset učiteljev, kjer v neki visi ne poznajo šolarji niti besedila niti napeva državne himne, kjer ... premalo je prostora za vse te drobne in velike probleme našega humorističnega lista. Pri vsem tem je res to, da je ta današnji čas nekaj zelo velikega in obenem majhnega, ki je nekaj zelo pritličnega in zelo vzvišenega: kakor naše znanje, kakor okrajna štipendija, kakor prva ljubezen, kakor zavest posameznika. Klub prekmurskih akademikov i-ma približno 200 članov, sekcijo v Mariboru in Zagrebu, njegovo delo je znano tudi v Ljubljani. Klub povabi na slovesnost ob Slovenskem kulturnem - prazniku znanega dramskega in filmskega igralca Borisa Kralja in ta pride in čeprav ima v Ljubljani snemanje na TV; Marjana Deržaj, znana od Moskve do Trsta, se je našemu povabilu rada odzvala; univerzitetni profesorji v Ljubljani so pripravljeni na pogovore in srečanja z nami; nas vabilo k sodelovanju v zadružnih koledarjih: postali smo asistenti na fakultetah, predstavniki univerzitetnega odbora, stalni pisci osrednje slovenske literarne revije in dobri prijatelji ter kolegi vsem, ki neprestano povečujejo kvaliteto družbenega življenja, dogajanj in uspehov in želijo že danes preseči očete, da bi jim postali enakopravni. podpredsednik KPA Branko Šdmen (proti VOTRI NEMREŠ SCATfl Stran 2 BRUC Branko Somen Pismo bratu v Ljubljani Učeni brat, študent v Ljubljani! Tvoje nefrankirano črnilo, da v študiju si tam kot lani, nam je žolč razlilo. Hišni svet zato je sklenil, da Te vzel bo z univerze, ker izpitov nisi nič opravljal, le v »špičakih« se povsod nastavljal, v šolski inventar vrezaval verze, v kavbojkah strašil v kinu, vdajal slabemu se vinu, neobrit pohajal v Dramo, v starinarno znosil skriptno kramo — viš, zato domači rod je sklenil, da moraš priti spet v Poljano, kjer se boš lahko oženil. Da odkrito načečkam — sem vesel, da prideš k nam, saj bi rad, da me obišče kakšen kavboj Jimmy, da bi skupaj pasla krave in se skrivala v koruzni njivi. No, tako pa prideš Ti, v kavbojkah in neobrit, od vožnje skozi sto vasi na pol ubit. Mislim, da Te oče ne bo sprejel najbolj veselo, da Te prvi dan bo vpregel v delo in poslal Te z mano past v Poljano kravo Lisko — Zato Te komaj čakam. Pridi brž! Tvoj mlajši bratec Miško. Zadetek v črno Po nekaj gladkih stavkih se je kandidatu začelo na izpitu naenkrat zatikati. Profesor zgodovine mu je zastavil vprašanje in študent bi moral omeniti francoskega kralja Ludvika Plešastega. Na to ime se študent nikakor ni mogel spomniti. Profesor mu je skušal pomagati: »Pomislite malo, tovariš! Znane so njegove reforme.« Študent se je končno spomnil: »Bil je kralj Ludvik!« »Zadeli ste, bil je Ludvik. Toda teh je bilo več in zdaj me še zanima, kateri Ludvik je bil to?« Študent je spet pljunil v možgane, toda njegove ustnice so še vedno jecljale: »Ludvik, Ludvik .. .« Profesor z opustošeno glavo mu je hotel na vsak način pomagati, zato se je z roko trepljal po svoji pleši, kar naj bi kandidata spomnilo na Ludvika Plešastega. Študent je še vedno jecljal: »Ludvik, Ludvik ...« »V redu, Ludvik, toda kakšen? Skušam vam pomagati, poglejte me!«, mu je rekel profesor, ki se je še vedno trepljal po svoji pleši. Šele takrat se je študent zbral in ob pogledu na profesorjeve u-darce na golo glavo je uganil: »Da, bil je Ludvik Neumni!« — Pomisli, položil me je že pri prvem vprašanju, ki ga nisem znal! In kaj te je vprašal? Kaj spolh znam. — Kaj vpisuješ? — Slovenski jezik. — In kdaj misliš oditi na specia-lizacijzo v inozemstvo? Čebula in muha V nekem podjetju, ki ga je vodila muha, se je izpraznilo službeno mesto. Za službo je zaprosila tudi čebela. - Cenim tvojo pridnost in tvoje delovne zmožnosti sploh, — je rekla muha, ko je čebela prišla vprašat za izid. — Toda iz priloženih spričeval se vidi, da imaš resno napako. — Kakšno? — je vprašala čebela. — Pikaš — je odgovorila muha in zapisala na prošnjo: ODBITA. Jutri, v nedeljo ob 0,35 POPOLNI SONČNI MRK SLOM IN Slon je bil prijateljsko razpoložen do rogača; vsakokrat, ko sta se srečala pri napajališču, ga je opogumljal: — Piši, bratec, tvoja dela so mi všeč. Ti si rojen bojevnik. Pri bičanju napak naj te ne motijo stare zasluge in visok položaj! Nikar se ne daj zaplesti pajčevinam prijateljstva in osebnih simpatij. Z eno besedo — bodi dosleden in načelen ... In rogač je bodel. Mojstrsko je zasmehoval hinavstvo in posnemanje pri neki opici, ki je pisala prozo in poezijo, grmel je nad karierizmom šakala, spletkarijami vrane ... ROGAL Slon je bral pamflete nadarjenega rogača in potrjujoče mahal z rilcem, kdaj pa kdaj se je zasmejal tako glasno, da je gozd zašumel kakor pred nevihto. Toda nekega dne je rogač napisal nekaj pripomb tudi na njegov račun. Slon ga je P°" klical predse. — Dobro, — je rekel slom — Tako je treba spregovoriti — principialno. In pobožal ga je z rl/c^ Toda bržčas je bil zelo oko — gozdnemu pamfletistu Je namreč odlomil en rog. „ Po tistem dnevu si je r°» zelo prizadeval, da ne bi bival več takih pohval. BRUC Stran 3 taksna je razlika Med prvo in drugo ljubeznijo -=Vici- — Prva ljubezen je tisti požar, za katerega gasilci trdijo, da je vzrok neznan. — Prva ljubezen je tisti srab, ki ovna sili, da nabode prvi predmet, ki ga zagleda. — Prva ljubezen je sumičev pik, ki ne inficira krvi, marveč te samo prisili, da se poškrabaš. — Prva ljubezen je nevarna samo takrat, kadar je obenem zadnja. 1 V tem mestu je kavarna podobna oštariji, saj je malokdo obrnil kakšen list v edini, prašnati reviji. Tukaj umirajo orumeneli časi hajgatojev s ciganskih violin in vsakdanji, osiroteli obrazi nudijo malo ljubezni in skomin. Sem zaidejo šoferji na vino in vsak večer stara gospa. Prvi se napijejo in gr e jo mimo ona se pa odsotno smehlja, ker je v tem mestu kavarna samo za nesrečne ljudi, da kdaj kdo razbije kozarec, ga plača in se v noč izgubi. — Druga ljubezen je v bistvu prva. — Druga ljubezen je kakor, da bi ponavljal letnik, znani so ti vsi predmeti, pa vendar nisi prepričan, da boš naredil izpit. — Druga ljubezen je bolezen, ki je nisi pozdravil in se navadno zaradi nepozornosti rekonvalescenta povrne. — Druga ljubezen je odslužitev vojaškega roka, obvezna za vse, ki se mislijo poročiti. Kakor koli, zame, ki sem vse to preživel, je bila prva ljubezen poskus, druga pa že navada. PLAKAT Drugi dan po Večeru umetniške besede v Murski Soboti je Milan vprašal Braneta: — Ali si se javil komunali? — Zakaj? — Da bi plačal. — Ja, kaj že spet? — Saj si včeraj izjavil, da si plakat. Plakatiranje pa stane pet kovačev. POROČNO DARILO — Ti, ali si slišal, kaj je Brane kupil Milčiju za poročno darilo? — Ne. — Knjigo Dostojevskega »Idiot«. FANTOVŠČINA Pod tem naslovom je naš novo-poročeni dopisnik sklenil opisati vtise s svojega fantovskega večera. Obljubil nam je zgodbo in mi smo jo pričakovali. Vse do konca redakcije nismo dobili njegovega prispevka. Sele v zadnjih sekundah je poslal brzojavko: »FANtovščine nisem imel—stop— štipendija ni prišla pravočasno—stop —prispevka ne morem napisati—stop RAZLIKA Srečala sta se elektrotehnik in filozof. Filozof: Kaj vij elektrotehniki, ka ste vij za edni Udje?! Tan mate par drodof pa škarje, pa van nikaj drii-guga nej trbej, kak tou vkup vezati. Pa ešče tistoga sigdar ne vejte. Mij filozof je, mij delamo. Cejle dneve premišlavlemo s punin mozgon. Tij niti ne vejš, kakšna je razlika med nami pa vami. Elektrotehnik: Znan, znan jes za tou razliko. Filozof: No, te jo pa vo povej. Elektrotehnik: Nan rejsan vča-sik vgasne, tou držij; ali bole ešče drži tou, ka se vam samo včasik po-svejti. ZAUPNO Srečala sta se na soboškon plači gvinanja Pišta pa Lajči, pa pravi Lajči: — Pišta, si čuo ... okraj ... — Cuo. čuo ... ide vkrdj ... BREZ BESED Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem rojstnem dnevu, osmem februarju bo Studijska knjižnica v Murski Soboti zaprta. Pa vendarle komentar: Mi smo se s tem našemu največjemu pesniku res najlepše oddolžili? Čudno, da niso ob tej priložnosti zažgali njegovih pesmi. Vest iz Pomurja Iz Cankove poročajo, da je bil od devetih učiteljev na Prešernovi proslavi samo eden. Drugi so namreč o Prešernu že slikali. Opomba: Naš stalni dopisnik iz tega kraja nas je zaupno prosil, da njegovega imena ne podpišemo, ker ga na vasi poznajo in bi ga učitelji lahko kulturno prevzgojili in onesposobili za nadaljnje dopisovanje. Stran 4 BRUC ■qruvuzod aaCvj,^ ur rpnCi qr.iqop op oCipoa oupaa as riod auio^ ur ‘UiuvjJ.dozv.i pr^vipo a ruaasvj,a riodo} rfoui os oupaa 3$ ■aCpnti ivzoq oCipoq oC^apau a oC r^ ‘voruasd do^v1^ viaiz ur vua^sr aC ‘aoas a pipzauBa aa^aa aC oC r^ ‘vorioaoB vi uj 'uvp i[ruaqzoizr qru^o a ioq ‘aCoas ur aCurs aC rq ‘oqau ur uvpDjd vCaiv ur qvj,d vi ‘aCoru oupaa as os aarjn a^ JAVKANJE STARE BAJTE Kaj naj storimo, Stara bajta? Navalil je bruc kakor kužen oblak dima sežganih polgnilih copat in okamenelih vnuč. Prepra-vil je prostor od orkestra »COMBO« do stranišča, ležišča pred šankom in do trolejbusne gneče v baru. Ta številni in razmnoževalni bruc nam rase čez jetra, njegova domišljavska nadutost povzroča, da Mi, Stara bajta, med neslišno inventuro želodca lezemo skupaj kakor okrajne štipendije. Bruc, ki bo zdaj zdaj povzročil sončni mrk Naše pijane nerav-nodušnosti, Nas zavestno sili, da se pritožimo nad njegovo številko čevljev in se zapijemo. Ljudje, prisotni, ljudska oblast, kaj naj storimo s tem malomožganskim posestnikom? On nima niti mature, niti popolne srednje izobrazbe, kvečjemu osemletkarsko računalo v naritnem žepu, prišel je od vsepovsod in nam bo zdaj povedal, da zna veliko več, kot vsi, da je edinstvena pojava talentiranega študijmrzneža, da bo v štirih letih šešil diplomo, čeprav ima glavo tako majhno, da na njej ne bi mogla parkirati niti dresirana uš. Kaj je storiti Stari bajti? Neužitna domišljavost, podobna srbskemu pasulju, ki je potrebna brucovi hibridni možganski praznini, da ne dobi kompleksa manjvrednosti, spravlja Staro bajto ob težko nabrano pamet. Včasih smo bruca zalili s sifonom, žveplanim soboškim »mau-majem«, ga izgnati na puščo ali ga spraviti s poštolo, namočeno v zemf, na kolena, da je lahko milostno povohal prekmursko krajnsko klobaso. Danes pa pade bruc v delirij, če ga hočeš privleči pred poštenjaka, da bi razkazal svoj blesavo visoki brezupno čiindrav nos in opleta s kostmi okoli sebe kot črviv mlin na veter. Potem se moker, toda zmagoslaven, vrne v hlače in se hvali, ker ga je seveda več čez gobec kakor čez ramena, da je na izpitu padel, pri čemer je s svojim podedovanim vonjem spravil v narkozo, rahlega zdravja in štipendij najbolj občutljivih Starih bajt. Kaj je storiti Stari bajti? tihem vzga- Ne preostane mu drugega, kot na njati neodvisnost in bežati. Včasih smo mislili, da bomo bruca pretopili v drugo stanje, mu vzeli buciko, da bo zaradi tega norel in se boril do smrti. Kakor zelena podgana. Kdo bi razumel volovno dolžino brucove puhloatenaste frizure, ki ravno ustreza storilnosti ženskih las. Ni več živeti Stari bajti! Časi se spreminjajo. p0 časi bo pod to zvezdnato streho predsedoval sam bruc, vsemogočen in prazen, kot konzerva na gnojišču, kasarniško pameten, večen bruc. Večni, kajti nikoli se mu ne bo posrečilo scimprati pravega po goja. Kam pa naj gremo mi, Stara bajta! BRUC Stran 5 Moj življenjepis Pomislite, rodil sem se prvega aprila, prav na svoj rojstni dan. Večina ljudi me jemlje resno, ostali pa ne. Prav tako je tudi moje življenje. Razdelil sem si ga na dva dela, da bi ga lažje živel: na dan in na noč. Podnevi spim, ponoči pa mislim na to, kako bom študiral. Z eno besedo: dvanajst ur preživim podnevi, dvanajst pa ponoči. Vse okrog mene je vselej živo življenje. Ker stanujem v prvem nadstropju, je življenje tudi pod menoj. Kadar zjutraj čakam na postaji na trolejbus in ta do amena nabit pelje kar v tri dni mimo, pravim, da gre življenje mimo mene. Posebno še, če je v trolejbusu kakšna lušna bruculja. Drugače sem po poklicu študent. Zaradi hrane v menzi sem bolj podolgovat tip. Kolegi in kolegice trdijo, da sem popoln, ker imam v sebi nekaj deterždentskega — perem namreč sam. V glavnem pa kaj doživljam ali pa tudi ne. Ne nekem randezvouzu z mladoletnico sem ugotovil, da je najlepše biti mlad. V želji, da bi bil to vse življenje, vsako leto menjam fakulteto. Tako sem večen bruc in imam prost vstop na vsako brucovanje. Kar zadeva fakulteto, bi rad pripomnil samo to, da se čudim nekaterim profesorjem, da redno zamujajo po četrt ure vsa predavanja, kar sem tudi pisal domov. Doma so mi namreč vedno trobili, da se člo-venk uči, dokler je živ. Seveda se vsi ne strinjajo s tem. Nekateri tipi so me celo napadli zaradi moje religiozne zakrknjenosti. Na nekem navadnem kraju sem namreč nekoč prisegel, da bom čuval skrivnost. Temu sem ostal dosleden, saj stalno molčim pred radovednimi profesorji, ki me že več let samo sprašujejo. Verjemite mi, ni lahko biti rojen prvega anrila, prav na svoj rojstni dan! Sicer pa glavno, da smo zdravi! Življenjapisun Jože Horvat-Jaki — »Žena« Protest Piscu članka »Sposojena žena« sporočam, naj v naslednji številki »Pomurskega horoskopa« objavi svoje ime, priimek in bivališče, ker ga nameravam predati sodišču. V članku pod naslovom »Sposojena žena« je ostro napadel moje privatne zveze s priložnico. Pri tem sicer niti s ir ko ni omenil mojega imena, toda zgodba je znana in vsak bralec lahko ve, da je članek naperjen proti meni. Zaradi tega rotim pisca, naj ta sestavek prekliče. Niti malo ne dvomim, da je v omenjenem članku opisal mojo resnično zgodbo. (+) 1. r. Stran 6 BRUC REVORVER S SEDEMNAJSTIMI NABOJI FILMSKE NOVICE □ Lacija smo videli v zadnjem filmu »Dobri stari pianino«. Na platnu je bil šestindvajseti v koloni od leve proti desni, v snegu in megli. Nihče ga ne bi videl, če nam ne bi to pred svečano premiero povedal. □ Noben prekmurski študent še ni postal igralec niti stasist. Imamo pa na fakulteti precej študentov, ki v svojem študiju stojijo in celo zaostajajo. Temu primerno dobivajo za svojo statistično vlogo primeren honorar v obliki občinske štipendije. □ Klub starih bajt bo tožil ameriškega igralca Marlona Brandoja zaradi imitacije frizure a la Prekmurski Diindek. V olajševalno okolnost se mu šteje dejstvo, da verjetno ni vedel, da so take frizure imeli prvi Prekmurski Diindeki, ki so se izselili iz Bratonec v Ameriko pred 50 leti. Tam jih je videl Brando in z našo frizuro zaigrat v filmu »Julij Cezar«. Potem ga je seveda videl slovenski igralec Bert Sotlar in s tako frizuro zaigral v prekmurskem filmu »Na valovih Mure«. □ Lepi Rudi, je znan dvojnik še bolj znanega ameriškega filmskega igralca Burta Lancesterja. Na današnji ples ni mogel priti ob pravem času, ker je podpisal pogodbo za snemanje filma z ljubezensko vsebino v Celju. Rudi je toliko samozavesten, da ve, da ga v tej vlogi Burt ne bo nadomestil. Študent, ki je prišel v komisijsko trgovino in ni puščal za seboj sumljive sledi. Ko je skozi prestreljene zobe zamomljal, da želi kupovati revolver, je malo prebledel, kakor navadno pred izpiti. Prodajalec je z obžalovanjem pogledal podolgovati tip študenta in potegnil izpod pulta nežno o-rožje. — Ali želite kaj podobnega? — Pravzaprav — je klecnila kupcu čez ustni prag beseda — kolikokrat pa lahko . .. mislim, koliko nabojev...? — Šest! — To je ... — Premalo? — se je zdrznil prodajalec. — Da. — Trgovec je ravno segel pod pult, potegnil drugo orožje ter bleknil: — Osem nabojev. — Tudi to je premalo — je poparjeno izjavil za tisk in radio študent in sklonil glavo. — Menda Vam bo ta telesno u-strezal — je s trdim glasom pri „H-25" mo plavalo čez pult — dvanajst nabojev! —To je že precej več, vendar.. —- Trenutek — je vzdihnil trgovec, odšel v drugo sobo in prinesel novo orožje — Petnajst nabojev! Ali je to dovolj? — Skoraj — je neslišno izjavil kupec. Trgovec je tudi ta revolver treščil nazaj med staro šaro in privlekel od nekod strašilo, pred katerim se je študent kar prekrižal. — Šestnajst nabojev! Izredni primerek firme Husar in Saroš iz Chicaga. — Šestnajst nabojev? je zabrundal kupec. — Da. — Škoda, toda ... — Šestnajst v magacinu ... je pohitel trgovec, škripajoč pri tem z zobmi kakor dvanajst jeznih mož — en naboj je v cevi, kar pomeni — sedemnajst! — Študent je nenadoma oživel. — Sedemnajst nabojev? Kupim. Izvolite dve štipendiji in nasvidenje! —Trenutek prosim — se je zadrl trgovec. — Prosim, se je odzval študent. — Dovolite mi samo eno vprašanje. To orožje prodam samo vsakih pet let enkrat. Zelo bi me zanimalo ... v kakšen specialen namen ga boste izpraznili? ... — Smešno vprašanje — je odgovoril študent med vrati, pogledal, zaljubljeno v revolver in zaupal svojo skrivnost — vsakdo ve, da je v štipendijski komisiji sedem ljudi in da dela v blagajniškem oddelku mestne banke deset uslužbencev! Murska Sobota Opravljamo vsa gozdno-gojitvena dela v gozdovih nedržavnega sektorja. Ce želite biti zadovoljni, kupujte le pri Trgovskem podjetju na veliko "potrošnik" (Mladini izpod šestnajst let neprimerno) Pričakoval sem jo vsak mesec na istem mestu. Včasih sem čakal tudi dalj časa, čeprav smo si v človeški družbi že ustvarili nenapisano pravilo, da je vsakega čakanja petnajst minut dovolj. Mnogokrat sem se vrnil razočaran in spremljal me je le srčni utrip, ki je v taktu pel: »Nikoli več! Nikoli več!« Naslednjega dne sem jo spet čakal in to se je ponavljalo skozi vse leto. Tako sem postal poklicni ča-kalec, pri vsem tem pa sem se zavedal: »Čakati pet minut je dolžnost, čakati deset minut je ljubezen, čakati nekoga petnajst minut je norosf.« Najraje sem jo čakal vsak dan deset minut. Ko pa je včasih vendarle prišla, je bil moj dnevni red že vnaprej določen: kavarna, menza in potem domov na stanovanje. Včasih sva •ojoTJEif ou;iuaun ppajsu oC is ep ‘Aa[ia;EpEi[>is qi§n.ip po pEAOSidajd jbjez BC ousadsn o^ejl 'jez opq nm tu ur jEsnfsod oC of aajoqg ifEJiuodtuo^ -CjaiEpEpis uaCoa JEpUBA IS TJ, eSbCoas oba CEClAEJdEZ au JE5HN — :e>[ejs e{eao^ -bas a C nui Ed aup eSb^bm •OpZEIO^Od Eg iq JE^ ‘E§ -aqE} ?iu onuiiazi iu Aosnqsod qa; zi as jepuba ‘bzia bjiui bsa eu af -[E;mpAa ui iE;aqajg 'boa -ejs JoqEq i;ad jboez oq Ep ‘pj -aiusnajd oq as Ep ‘nuaj^s aC O^EZ Ut E3AE{S OfnEAq ISA np -ZO§ A Ep ‘B8JUIEU at IESIJS 01 -eCej; ogjop iu af{asaA Epoj, ‘OniEAq BSA af E§ Ep ‘itusad BAoŠaCu ieTeazi oq -qnC{ oqE| ‘uioeu Aoqosq jelu -ausod ar ou^ajds o^ejl JoqEq pad panEu psopspu ifu -pogz a az af as objo^s i^bn 33HONS pohitela v kino in tako sva kar lepo preživela dan. Poslovila sva se že po nekaj dneh in moje razočaranje je bilo takrat globoko, zelo globoko. Kakor naftna vrtina! Preostale dni sem lahko le mislil nanjo in v sobi ter postelji je ostal od nje le prijeten duh. Ljubil in sovražil sem jo obenem. Prve dni po prihodu je bila vedno tako ljubka, tako radodarna in večkrat sva skupaj preživela noči v baru in svetle minute na predavanju. Nekega dne pa se je zgodil čudež. Prišla je prav ob napovedani uri. »Torej prišla? Dobrodošla!« Tri dni se je muzala okrog mene in se vsa razdejala za-mene. Nosil sem jo na rokah in moji prsti so strastno mečkali njene štiri ude. Tretjega dne sem sam legel v posteljo. Izginila je kakor duša umrlega človeka. Ob slovesu sem ji dejal: »Vem, da me ne ljubiš, a bi me po končanem študiju kljub temu rada poročila.« Ni odgovorila, ampak se je le hinavsko zasmejala. Šele čez nekaj dni mi je pisala kratko pismo: »Zakaj si mi pa podpisal zvestobo?!« ŠTIPENDIJA! Zdaj jo čakam. Prišla bo, saj ji to narekuje pogodba, toda prišla bo z mnogo večjo zamudo kot vlak na soboško postajo. En mesec je že ni bilo na spregled, toda nekega dne se bo spet ponudila: »Vzemi me! Vsa sem tvoja!« Res bo vsa moja, toda moje oko se bo ob tem srečanju spet zasli-nilo od solz. »Vem, da ta ljubezen ni zastonj. Ti nisi amaterka!« Štipendija! Ženska in štipendija. Obe sta e-naki. Veliko obljubljata, a malo data. Obljubljata točen prihod, a enako zamujata. Toda na žensko je treba čakati le pet minut, na štipendijo en mesec po napovedanem roku. Včasih tudi več. Ne, ženske hi treba čakati toliko časa! Res je, z nobeno ni vredno skleniti pogodbe, kajti obe sta ženskega spola! »Oprosti na vprašanju, draga! Kako da kljub letom nisi prav nič zrasla? Tvoja sestra z juga ima precej več 'vitaminov!« Zardela je od sramu. Štipendija namreč! Čakati nekoga deset minut, je ljubezen, toda čakati ga en mesec ... 'ouia vz mounovj. uiiCuvp^vsa z lavipzod ui laofsod Cv^au ipnC[ po as ‘ouiioia vz oCamud luvBio ‘lavC^aaszvi i^suoau qo uj ■oCvj,6o ouv^saidodoaou zao O^SdJ vu oCvpajB ui otvuii sv? j,aoaa vu Jia^ ‘aCuv^so^ pod y.dpds oCapud aCpnC^ •a^aiado zi ^.o^ ‘ouoiionuviaiu atuaCpiiz »opzaaz« paxd vipipz ‘a^aioi aiaavCivz ‘aaoCvdu^s agzojzi zaa ofaus-ipz j,vpvy aqoJBU qiuiqo iuies ouis ‘aqojEU fu5[ ojiq iq au uio^uRp 0103 s Z ubjjs Stran 8 BRUC Revolucionarne bolhe (Basen brez fabule) Cez dvorano je proti platnu planil šop svetlobe. Kinoprojektor je zabrnel. Luči so ugašale počasi kakor majsko sonce. Šele v temi se je opogumila. Nežno je zaščegetala po nogi prvega kino obiskovalca in prenehala šele takrat, ko se je ta premaknil. Potem je spet počasi tipala proti njegovim kolenom, toda odneslo jo je na parket. Kratek počitek in nato ponovna ofenziva na rob hlačnice. »Po šminki in naftalinu diši.« Ozrla se je po parketni ravnini. Opazila je svojo kolegico-bolho. »Ti kolegica, tam spodaj! Čigava pa si? Saj te sploh ne poznam.« Ta je še vedno rila po prahu in iskala odskočno desko. »Si morda novinka? Kako da so te sprejeli v službo, ko pa je pri nas že brezposelnost?! Dobra priporočila si morala prinesti!« Odgovor kolegice je bil jezikovno precej filtriran: »Nisem novinka. Prišla sem na ekskurzijo.« »In tvoje stalno bivališče?« »Gledališče. Dovoli, da se ti predstavim: gledališka bolha!« Domača filmska bolha je takrat zardela vse do ušes in še nekaj čez. Še sanjalo se ji ni, da ima pred sabo tako odlično kolegico. Žal ji je bilo, da je ni vikala. Tudi njene govorice ni razumela dobro. Kako bi pa tudi razumela, revica, ko pa še ni bila nikjer na praksi. Filmska: »Tako torej. Zato dišiš po šminki in naftalinu. Gledališče! Lepo delovno mesto imaš! Prav gotovo imaš mnogo pomembnih znancev, ki so te priporočili.« Gledališka: »Nikar se ne norčuj! Prav pri nas je doma veliko bede. Na odru blišč, za kulisami beda!« Filmska: »Zakaj pa si sploh prišla v kino? Hočeš morda presedlati?« Gledališka: »Tega spet nočem. Obljubila sem zvestobo Taliji.« Filmska: »A tako? Dobro, dobro!«, je dejala filmska bolha, čeprav ni vedela, kdo in kaj je Talija. Gledališka bolha je spet dvignila nos: »Pri vas imate pa res idealne pogoje za razvoj. Komfortno stanovanje. Pri nas pa živimo me u-boge bolhe res pasje življenje. A-zil v gledališču je vedno rebus. Skoraj vsak dan nam izgine kakšna kolegica.« Preselili sta se s hlačnice na hlačnico in kramljali dalje. Filmska bolha je utešila glad s tem, Ta slika nima nobene zveze z vsebino besedila na tej strani. V iskanju najbolj karakterističnih lastnosti današnje mladine, smo objavili splošno razlivajočo čustvenost soboških gimnazijk, učiteljiščnic in eko-nomk. Upamo, da nam ravnateljstva ne bodo zamerila zaradi te naše revolucionarnosti. da je za malco potegnila nekaj požirkov krvi. Filmska: »Ja gledališka si torej! Veš, pred leti sem imela prijateljico, ki je vedno sanjala o tem, kako bo nekoč dobila zaposlitev v domačem gledališču. Vsak teden je brala v časopisu dolge polemike o kulturnem domu in pri tem je tako shujšala, da nas je že vse skrbelo. Nekega dne se je razočarana obesila ... Na hlačnico nekega kino obiskovalca! Nikdar se ni vrnila!« V njen spomin sta obe pomolčali eno minuto. Ta molk je bil namenjen tudi življenjskemu cilju njune kolegice: kulturnemu domu. Filmska: »Dobra prijateljica je bila. Za njo bi molčala tudi eno uro. Tak idealist, kakršnih danes ni več.« Gledališka: »Nikar ne žaluj za pokojnimi. Ni imela bodočnosti. Bila je žrtev kulture na neplodnih tleh ... Se zdaj nobena ne navdušuje za gledališče?« Filmska: »Nekaj jih je še tako pretirano naprednih. Imele so celo ponujeno štipendijo. Okrajno štipendijo! Toda to jih je odvrnilo od tega, saj so štipendije danes tako nizke, da še študentje ne morejo živeti ob njih, kaj šele me, ki smo se v kinu razvadile.« Gledališka: »Poznam, 'poznam študentsko meso in kri.« Filmska: »Poznam samo študentske kosti!« Zdaj se je filmska bolha zakro-hotala, kajti opazila je, da se besedi »kosti« in »kri« rimata. Gledališka: »Ne bi šla tudi ti v službo h gledališču?« Filmska: »Si me prišla snubit? Zlepa me ne prepričaš! Sicer sem se zapila tudi na podeželju, toda to niti ni najhujši problem. Izbira je velika, to pa je za življenje glavno. Jemo zadosti in pijemo zadosti, drugega pa ljudem in bolham treba ni.« Gledališka: »Ko boste zgradili dom, se bodo tvoje kolegice gotovo selile?« (Nadaljevanje na 9. strani) BRUC Stran 9 (Nadaljevanje z 8. strani) Filmska: »Nikdar se ne bodo selile ,ker kulturnega doma nikdar pri nas ne bo. Kulturni ljudje ga ne potrebujejo, ostali pa se ne zmenijo zanj.« Gledališka: »Kakšni so potem načrti vaših ljudi?« Filmska: »Gospodarstvo, to je poglavitna stvar. Kultura to bo prišlo s standardom. Veš, standard in kultura pomenita pri nas pravzaprav isto stvar.« Gledališka: »Vidim te, zelo si razgledana.« Filmska: »Ne vem, morda nisem objektivna, toda bolhe bi v našem gledališču prav gotovo živele pasje življenje. Včasih smo gostovale v »Partizanu« toda zdaj nimamo tam več kaj istaki. Kulturnih predstav ni.« Ti nasveti so za tiste, ki jih prebirajo od takrat, ko so prišli na svet. Priporočamo, da jih berejo trezni, ker drugače ne bodo imeli od njih nobenih koristi. Sicer pa je vprašanje v kolikor so nasveti sploh koristni. ZA BRUCE: Ce se hočeš med uradnimi urami današnjega bru-covanja približati poštovani Stari bojti, mu najprej spoštljivo poljubi rob stare srajce in ga brez vprašanj, kajti neumnež lahko vpraša več kakor lahko odgovori tisoč modrih Starih bajt, k šanku in plačaj vsaj tri različne pijače. Pri tem bodi previden, da se Starim bajtam ne približuješ, če nimaš v žepu svežega jurija in če opaziš, da ima Stara bajta novo srajco in spodnje hlače — kajti takrat si obojega spodnjega tekstila ni oblekel za nobeno zlenjiigo, marveč za svojo Dulčinejo Tobol-skojo. ZA STARE BAJTE: Gotovo se Vam bo zdelo čudno, da je dvorana prazna, kajti pravih brucov, šušmarskih in netestiranih ne boste videli niti z zvezdogledom, kaj šele skozi neobrisano in poribano dioptrijo. Ce Vam pa vseeno kakšen bukselj po poklicu bruc vseeno racav ostopi na nogo, ste v trenutku najnesrečnejše bitje pred sončnim mrkom: kajti edini par črnih čevljev boste morali dati v Gledališka: »Ja, saj pravim. Gledališki kruh je grenka stvar!« Filmska: »Film, film, to je komercialno pri nas!« Gledališka: »Pri vas torej ne boste gradili »standardnega« doma in gledališča?« Filmska: »Ponujali so nam že denar, a ne sprejmemo. Saj sama praviš, da je gledališki kruh grenak.« Gledališka: »Žalostna kultura!« Filmska: »Misliš standard?« Gledališka: »Da, v našem žargonu!« Filmska: »Sicer pa nikar ne misli, da je nam z rožicami postlano. Delaš lahko tri mesece in te socialno sploh ne zavarujejo. Imam dokaze!« Luči so zasvetile in filmski bolhi je vzelo vid. le gledališka, va- soboško čistilnico in jih dezinfeci-rati. Ce se Vas brucovsko one slučajno potipa po obleki iz časov dobe matur, slečite rekeljc, si nataknite rokavice in ga hladnokrvno obrišite. ZA BRUCULJE: Ce nimač nocoj črnih nogavic, so dobre tudi gole noge. Glavno je, da si rado-dorna, da ti je všeč Stara bajta, ni govora. Prav je, da si prišla na ples z brucom, saj je le ta presrečen, da ti je plačal vstopnino, zabavali te bodo tako in tako staro-bajtniki. Stara bajta, ki na svetlem slabo vidi, bo histerično vesel, če ga nemudoma odpelješ v bar, kjer ga bo slekla glasba z magnetofonske špage in raznežila tvoja nedolžna leta. ZA STARE BAJTE ŽENSKEGA SPOLA: Teh Stare bajte iz Prekmurja še nis ovideli in so jim neznane, kakor ritna stran meseca. V primeru, da je kakšna na nocojšnjem plesu, naj prvi Stari bajti, ki jo sreča predstavi svojo hčer. jena reflektorjev, je hotela še kramljati. Ljudje so odhajali iz dvorane in nehali sta s šepetom. Pozno ponoči se je gledališka bolha poslavljala. »Vsekakor zelo koristen obisk! Izmenjava izkušenj, kakor bi to komentiral lokalni tisk.« »Oglasi se še kaj. Standard je pri nas visok!« Gledališka: »Res, še bom prišla. Daj mi svoj naslov!« Filmska: »Zapiši si! Kino Park Murska Sobota. Konec Stran 10 BRUC RAZPIS Občina, ki se formira, razpisuje mesto stalnega uradnika, enega odvetnika, enega novinarja in igralca. Pogoji za mesto uradnika: Občina zahteva, da novi uradnik ne bo nikoli mislil, za kar bo dobival redno mesečno plačo. Dovolj je, če zna na skrivaj prinesti v pisarno malico za šefa in morebiti tudi zase, če mu bo to plača dopuščala, kar pa občina dvomi. Dovolj je, če ima o svojih predpostavljenih visoko mnenje in zelo slabo o tistem, ki bo kdaj koli prišel na njegovo mesto. Zadostuje, če zna laskati starejšim od sebe in se dreti na mlajše; da vidi v tistem, kar je belo — črno in kar je črno pomotoma belo. Nadalje: zamižati na eno oko, držati jezik za zobmi, skrivaj zidati hišo v drugi občini in ljubiti sekretarko svojega šefa. Pogoji za mesto odvetnika: Občina zahteva, naj bi novi odvetnik teoretično branil nedolžnega in preganjal krivca; v praksi pa brahil krivca in preganjal nedolžnega. Kajti nedolžnega, če je že nedolžen, tako in tako ni treba braniti, krivega, če je res kriv, pa preganja zakon brez odvetnika. Zaradi tega je najboljše, če ne bo imel novi odvetnik nobenega posla niti s krivcem niti z nedolžnim. Občina ga potrebuje zaradi ugleda in ker okrajnemu štipendistu moramo pomagati. Pogoji za mesto novinarja: Občina se strinja s tem, da občinskemu novinarju ne bo treba ničesar znati, kajti novinar že a priori vse ve. Ni'treba, da je mod- rejši od tistih, ki molčijo, ker bo tako in tako govoril v njihovem imenu. Na proslavah, večerih umetniške besede in drugih občinskih praznikih bo lahko nemoteno smrčal v prvi vrsti, kajti po končani predstavi mu bo že kdo povedal, kaj je bilo na njej pomembnega in kako naj napiše članek. Občina se zaveda, da je novinarsko mesto zares imenitno. Občina zato upa, da bo reflektantov za to mesto več kot preveč. Pri tem opozarja, da gimnazijska in fakultetna izobrazba ni važna! Obratno: čim manjša, tem boljša. Kajti novinar se bo samo dotaknil človekovega ugleda in ta bo prenehal biti ugleden; dotaknil se bo človekovega miru in ta ne bo več miren. Novinar v občini bo spreminjal kravo v bika in bika v predsednika zadruge — pač v tisto, kar bo ob reviziji manjkalo: razen tega bo vse vprek pral brez mila, bril brez britve, resnico premazal z lažjo in laž namerno v resnico. Ob nedeljah bo lahko streljal novinarske race. Pogoji za igralca: Naša občina ne bo občina, če ne bo imela igralcev, vsaj enega, za eksempl. Njegova dolžnost bo samo sprejemati aplavze, slavo, paradižnike v obraz in brce v zadnjico. Spal bo po pasjih uticah in gostoval pod jablanami, kakor se to za umetnika spodobi. Saj mu bo najlepše, ko bo svojo, besedo in obraz maskiral v primeru, če bo kaj neumnega zinil, da ga ljudje ne prepoznajo. Igralec bo lahko nosil tudi bra do, če se ga seveda vaške koze ne bodo plašile. Mimo tega si bo lahko privoščil v občinski oštariji vsak dan dva deqi, kajti umetnik, ki ne pije ni pravi umetnik. Napisal bo lahko vlogo in na odru govoril drug monolog, kajti vas še ne bo tako hitro dohitela kulture mesta. Ce se bo javil za igralca človek s takimi nagibi, ne bo dobil v naši občini službe! Feniks* mala atomska bomba v številko 300. Specialno policijsko vozilo se je ustavilo pred perfektno weekend vilo na Vodovodni cesti. To je bil kraj, kjer se je zločin zgodil. Ubijalec Ccarra je ubil devet butelj in še koga ... Inšpektor Stive je izstopil, izvlekel samokres in izginil v polmraku štirih poslikanih sten. Malo kasneje je prišel ubijalec pred revolver in na sonce. Ko so mu natikali lisice in mu pri tem primazali par spontanih dlanščic, je besno zamomljal: — Samo to bi rad vedel, kateri bedak si je to izmislil, da se mora ubijalec obvezno vrniti na kraj zločina. Ce se ne bi držal tega ble-savega predpisa, me ne bi niti sama sveta saga ujela. Stran 12 BRUC STIL JE VAŽEN Vili pa Karči sta vkiiper odila na elektrotehniško fakulteto. Bila sta si velkiva pajdaša. Eden dru-gemi sta pomagala, če je li bilo mogoče. Tak se je zgodilo ednok, ka je prišu Vili k Karčiji in se njemi potoužo: »Karči, v velkoj nevoli san. Že dugu san se veseliti, ka mu v soboto šou domou, zdaj pa kak san znaš pijšemo obvezno vajo. Ka praviš, kak bi se vu zmazau? »Nika se ne sekeraj Vili. Te profesor ne pazi bogzna kak što je na vajaj. Probu bon napijsati dvej nalogi. Perše, stil nekelko spre- DU$4N VEČ VI Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je po dolgoletnem in mučnem študiju nenadoma diplomiral Nenadomestljivega tovariša bomo v ljubljanskih gostilnah vedno pogrešali, saj nam je bil svetel vzor v vsaki akciji. Njegove podiplomske ostanke bodo danes prepeljali v njegovo zadnjo štipendijsko luko-Mursko Soboto. Solzni kolegi menin, tak kak gviišno gor ne pride na švindln.« Vili se je gyao jako hitro potolažiti in je lipou mirne duše u-dišo domou. Po tistun, kak je prišu nazaj, sta z Lajčijon sakši den odila na bla-njo gledat, či je »stari« že objavo rezultate nalog. V ednon odmor-njeki pa prijde Karči s kisilin ub-razon k Viliji pa njemi pravi: »Odi malo z menof, ka boš nekaj vidu.« Pelau ga je k oglasno j blahji in Vili je od smeja malo nej vkup spadno, gda je preštu, ka je »un za svojo« nalogo doubo osen pik, Karči pa samo pet. aC ojiq :iCuvpnvsa z^sij. isid iuvu zjaj z vuiiuods ^asad a ur aiB and ‘aiB ur aCrazz azaaru zi oupaa aauos 0} as vj ■ruvC/od a a^aaa r^ ‘aauos aiaCvz iaaaa vu oCuva iq vp ‘zuvi po ozai/iu ouvsid aiv^s oqvs pvu apa^s os aC^a^ 'isaa pruasvidvz rizoa mo^iz ruruaCops Cvruop paui ur pzauB praa^iops ‘prusviB zu[od ziodoj. oupaa as os aC-pa^ Lisica in kmet Neki kmet je ujel lisico v past. — Kaj naj zdaj storim s teboj, hudodelka? — jo je vprašal. Lisica je naglo pokleknila in ga začela prositi za odpuščanje. — Oh, ali misliš, — je rekla, — da bi delala take grdobije, če bi bil kdo, ki bi mi dal drugo delo, da bi s poštenim zaslužkom vzdrževala dom in družino? Kmet je bil predsednik kmetijske zadruge. Poskusil je lisico prevzgojiti. Zato jo je imenoval za skladiščnika. In lisica je resnično držala besedo — nič več ni odnašala kokoši. Kradla je samo zaloge iz skladišča. BRUC Stran 13 Q Stran za naše izseljence ) KRATEK SPIČ AMERIKAMA To je že stara stvar, da smo prišli v Ameriko prvi Prekmurci, ki smo se tam srečali s Columbovim jajcem in mu dali v zameno odransko pšeno. Je tudi res, da smo Prekmurci še vedno doma poleg doma tudi v Ameriki, to pa zato, ker nas je skupaj z Rusi čez 400 milijonov in je prostor med Muro in Rabo za nas premajhen. Ker bi rad spoznal svet in domovino, sem odšel v Ameriko in se vrnil. Razen pisanih kravat in kare, s katero se nikjer ne morem pošteno obrniti, kaj šele prevreči, sem prinesel domov svoj svetovni nazor in ugled pri bolj zaostalih kmetih na vasi, med tem ko se v našem mestu nekateri pelajo po moji tolšči in kubikaži. Preden vas pozdravim na šta-ciji, kjer ste me pričakali s pa-linkof, vodkof in or jan cof, mi dopustite, da vas kar po domače pozdravim z hellou boys in ponudim našo whisko. Nikjer ni tako slabo, da ne bi moglo biti slabše. Zato in samo zato sem se vrnil. Caro bom čez čas prodal, si sezidal haus in prejemal dolarsko penzijo iz Chicaga. Za Kennediia vam lahko to rečem, da ga Herter ne bo tožil, čenrav je posnel , na novo jazz ploščo staro Ikejevo politično vižo. Vse se ponavlja ... No, bovs. Jaz nisem govornik. Zato bom vsakega prvega v mesecu čakal na dolarje, vi pa govorite in delajte, kar vam paše. Vesel sem, da ste v tem času ko sem bil v Ameriki, elektrificirali moio ižo. To bo odlično za moj televižen. Za to je socializem vreden pohvale. (Odlomek iz govora ameriškega Prekmurca Johna Rithnjeka ob prihodu v domači krat. Govor hrani Slovenska izseljenska matica v svojem arhivu.) ZADNJE NOVICE Steif se je prišel opravičit v redakcijo. Dejal je, da ne more priti na brucovanje. ker je davi stopil na maliganski zamašek in ga je vrglo. CAROVO SPOROČILO Curbe Vatikanske! Iz tujine se vam kislo in škodoželjno nasmiham in obžalujem, ker me boste pogrešali. Sicer pa bič na koncu poči. Te besede sem telefonsko sporočil iz mojega novega Opel-Rekorda. BRUC Stran 14 Varno in koristno vlagajie svoje prihranke pri KOMUNALNI BANKI v Murski Soboti TRGOVSKO PODJETJE „ Herkuf" v Murski Soboti z desetimi poslovalnicami v Soboti, špecerije, manufakture, galanterije, delikatese in drogerije ter petimi poslovalnicami na vasi v Predanovcih, Brezovcih, Puževcih, Lemerju in Zenkovcih se toplo priporoča vsem pomurskim odjemalcem. Trgovsko podjetje »AVTOM ATERIAL« Maribor — Poslovalnica Murska Sobota PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI, CE KUPITE V POSLOVALNICI V MURSKI SOBOTI MOPED COLIBRI, AVTOMOBIL FIAT 600 ALI CITROEN, KER DOBITE ZANJE VSE NADOMESTNE DELE. Žalik Ludvik STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO . ■ .r ' > , " Murska Sobota Zvezna 1 — Telefon 177 SPREJEMAMO DELA V KOOPERACIJO IN IZVRŠUJEMO VSA KOVI-NOSTRUGARSKA IN STROJNO-KLJUCAV-NlCARSKA DELA. Priporočamo se za odkup kvalitetnih izdelkov in sicer: mleka v prahu, jajc v prahu čajnega masla, brezalkoholnih pijač. Vse po solidnih cenah. TOVARNA MLEČNEGA PRAHU MURSKA SOBOTA BRUC Stran 15 Arno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Kmetje! Delavci! Uslužbenci! Vlagajte svoje prihranke pri Za-Murski Soboti ali pa pri hranilni-družni hranilnici in posojilnici v ci najbližje kmetijske zadruge, ker s tem koristite razvoju našega kmetijstva! Starki! Vzemite pri zadružnih hranilnicah za svoje malčke hranilnike, da se bodo že v mladosti naučili varčevati ! Dijaki in učenci! Zbirajte prihranke za knjige, izlete in jih nalagajte na mladinske hranilne knjižice zadružnih hranilnic! ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA zn.j. Murska Sobota * Hranilnice in posojilnice kmetijskih zadrug okraja Murska Sobota Eksploatacija nafte in zemeljskega plina — V naša gospodinjstva — butan za gretje prostorov in kuhanje Proizvodnj a nafte Lendava TOVARNA MESNIH IZDELKOV „jč)owtuvka" murska sobota se priporoča cenjenim potrošnikom s kakovostnimi mesnimi izdelki in svežim mesom v svojih j mesnicah. »MURA srajce in perilo — pojem kakovosti in sodobnosti Se priporoča »MU RA« Tovarna perila in pletenin MURSKA SOBOTA Naš specialni dopisnik za »Bruca« je hotel na tej strani napisati reportažo z naslovom KAKO SEM VIDEL IN ZAVZEL TRISUL Članek je bil tako dober, da so ga cenzurirali in ga iz navdušenja nad njim pozabili pravočasno vrniti redakciji. Zato objavljamo samo fotografski material, ki j ‘ zgovornejši od vsake besede. Kako dober je moral biti članek, če je že fotografija odlična.