164. številka. Ljubljana, v četrtek 20. julija. XXVI. leto, 1893 SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan »we*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogers ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrute po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Srbska ministerska obtožba. V srbski skupščini se vršijo te dni tako ža-loBtni in za to državu tako malo častni prizori, da mora vsakega prijatelja srbskega naroda in zlasti vsakega Slovana boleti srce Svet gleda strme na te dugodbe, neprijatelji slovanskih narodov pa se poaruebujejo in ponavljaju ter pogrevajo stare fraze o barbarstvu, o orijentalnih razmerah in o politični nezrelosti južnih Slovanov in tu tem laglje, ker jim je le težko prerekati. Pred narodnimi zastopniki se zagovarjajo sedaj bivši člani liberalnega ministerstva Avakumovićeveg*, zagovarjajo sebe, svoje delovanje in svoje poštenje, tožniki in zajednu sodniki pa so njihovi politični nasprotniki, kateri bi jaku modro storili, da pu svetopisemskem nasvetu pometajo najprej pred svojim pragom. Zgodovina te ministerske obtožbe je precej znana, tako da je dovelj, ako omenimo samo glavne momente, katere so jo prouzročile. Vsakdo \o, da je bivSi regent Rist ć oživotvoril le malo časa trajajoči liberalni »egime. V družbi z regentom Beli* markovićem se je kot noBitelj kraljevske oblasti iz-nebil radikalne vlade, kateri na čelu je stal Pas e, in izročil državno krmilu tisti stranki, katero je on sam toliko let srečno in nesrečno vodil, namreč liberalcem. Liberalno ministerstvo, katero je sestavil Avakumović — duša mu je bil minister notranjih del Ribarac — ravnalo je po Riat eevih ukazih in skušalo z vsemi sredstvi, utrditi liberalni stranki vlado. Ta sredstva niso bila vedno zakonita in ustavna; to je istina, katere nihče ne utaji, ali v Srbiji vladajo res še nekuliko primitivne ali bolje rečeno patrijarhalične razmere, i o če pregledujemo zgodovino kraljevine Srbije v zadujib dvajsetih letib, najdemo skoro na vsaki struni zabeležene čine nezakonitega nasilstva. Razkralj Milan ni postopal nikdar strogo ustavno in tudi njegovi svetovalci, bodi jim ime Garašanin ali Piročanac, Rstiti, Kri-Btić ali kakurkoli, Be niso nikdar odlikovali po posebni skrupulozuosti, kakor tudi opozicija ni nikdar vpraševala, ali more vsak svoj korak opravičiti točno po zakonu. Ne rečemo, da more liberalno minidter8tvo Avakumović - R'barac opravičiti svoje LISTEK. Vrhnja suknja. Češki spisal Karel Sipek; preložil V i u k o. Svoj čas je mej nas v kavarno zahajal doktor Guliaoek. Tega je Že jako dolgo, kavarna je sicer Se danes, a naša družba je razpadla v črepinje, katerih, mislim, na tem svetu ne zveze noben piskro-vezec več. Posebna lastnost doktorja Guhaoka je bila ta, da je imel pozornosti vredno zbirko starih anekdot in mladih seutričin. Zaradi starih anekdot so se ga izogibali in bali, zaradi mladih sestričin pa nič menj. On jih je namreč pravil (anekdote), ali pa je pravil o njih (o sestričinah). Ljubil je vse, jedno za drugo: ko se je namreč jedna omožila, pozvala ga je na Bvatbo, kjer je snubil drugo ; ta se je sčasoma tudi omožila, pri tej priliki se je zaljubil v tretjo, in tako je šlo to pu vrsti kakor v kujigi kraljev, kjer se pripoveduje, da je Abraham rodil Izaka, Izak Jakoba itd. Povprek sta se mu dve udali na leto. To so vam bile bajne svote, katere je doktor Gohanek izdajal protizakonito postopanje, sklicevaje se na jeduaao delovanje prednikov; to bi bil Blab izgovor; ali pravičen in vesten sodnik mora koustatovati, da je politični vzduh v Srbiji nekako inficiran z nekimi bakcib, iz katerih se je porodilo neprimerno srdito strankarBtvo, in če se nadalje še uvažuje izredno živahni temperament srbskega naroda, potem se ni čuditi, da tudi najboljšim srbskim državnikom nedostaje tistega finega čustva za pravičnost, katero odlikuje na pr. angleške politike, ni se čudit', ker se pogrešajo ta »sta čustva tudi pri drugih politikih v stoletja starih državah. Kist/- je s pomočjo liberalnega ministerstva skušal ugonobiti radikalno Btranko, in kdo \e ali bi se mu ne bilo sčasoma posrečilo, du Be ni tedaj še nedoletni kralj iz strahu pred pretečo revolucijo zvezal z nasprotniki liberalcev in tako rešil sebi krono, državo pa prenevarne krize. Komaj pa so čutili radikalci, da stoje zopet na trdnih tleh, komaj so imeli zopet oblast v svojih rokah, razvnela se je v njih osvetoželjno8t in ker staremu Ristiću niBo mogli do Živega, saj kot kraljevski namestnik ni bi! odgovoren za vladne čine, lotili so se izvrševalcev Riatićeve volje, članov bivšega liberalnega ministerstva in je obtožili kršenja UBtave in zakonov. Radikalna večina skupščine se ni baš labko odločila za zatožni predlog. Tudi v radikalni stranki je nekaj treznih mož, kateri poznajo razmere in vedo, da je nevarno igrati se z ognjem, a njihovega svarilnega glasu niso hoteli slušati tisti preenergični elementi, kateri nosijo v radikalnem klubu zvonec ter često nadomeščajo razsodnost z nebrzdanoBtjo in zato so morali odnehali previdnejši članovi, Bamo, da preprečijo razpad stranke. Obtožni predlog dolži bivše liberalne ministre dolge vrste grebov. (Mm se jim, da niso pravočasuo sklicali skupščino, da so samovoljno podaljšali trgovinsko pogodbo z našo mouarhijo, da so pri volitvah v občinske zastopa in v skupščino strahovali volilce in falsificirali vulilue listine, da so narodno vojsko zlorabljali v strankarske »vrhe in provocirali krvave izgrede, s kratka, radikalci so liberalnim ministrom naložili na pleča več grehov, nego jih mor6;0 ti preuašati in opravičiti. za bele kravate in rokavice, za podplateuje loščenih čevljev, za popravo črae, slavnostne obleke, za šopke in za drugo drobnjav, ki je o veselicah neizogibna. Tega uniči Monako, tega mala loterija, tega balet, a uzrok finančni katastrofi, ki je Često grozila doktorju Guhauku — pa so bile njegove sesti ičine. Zaradi jedne dal si je napraviti vrhnjo suknjo. Omožila se je zgodaj spomladi. V voz sesti poleg družice v zimski suknji bilo je nemogoče iz eBtetiških ozirov, brez zimske suknje ni bilo svetovati iz zdravstvenih ozirov; navadna vrhnja suknja, s katero je tisti čas sijala doktorjeva oprava, je ravno doslužila, torej ni preostajalo druzega nego skrbeti jej za naslednico Takrat so pričeli nositi kratke elegantne vrbnje suknje od sivega blaga, z rudečim pošivom v rokavih. Doktor Guhauek omislil si je tako. Bil je to dovršen izdelek krojaške uraet osti, pristojni mu je kot ulit, Guhauek se ni mogel ločiti od zrkala, ko so mu pri krojaču oblekli tu suknjo. Ko je po ulici stopal proti kavarni, imel je glavo vedno obrneoo za petinštirideset stopinj, da se je videl v steklih izložnib oken. Skoro se je pomišljal, bi li šel na to svatbo, da bi nevesti ne delal preveč težkega srca. Vstop v kavarno mej nas je bil podoben tri- Naš list je ves čas, dokler bo paševali liberalci, zagovarjal radikalno stranko in od'očno obsojal postopanje Riattčave vlade kot nepravično in nezakonito. Tudi sedaj ne rečemo, da je moči opravičiti postopanje liberalne stranke z veljavnimi zakoni. Nikakor ne. Liberalna vlada je imela bvoj cilj in je delovala v tem zmislu, kjer pa niso zadostovala zakonita sredstva, zatisnila je oči, da ne vidi, kako izvrševalci njenih naredeb krše ustavo. Da so v Srbiji druge razmere, odobravali bi brezpogojno obtožbo in hvalili tožitelje, ali prav ker poznamo razmere še precej dobro, ne moremo tega Btoriti. Liberalci bo budo grešili, a obtožnica je bila vender nepotrebna iu neumestna. Radikalci so sedaj zopet gospodarji v državi, in kot mogočna stranka, katera ima za soboj ves narod, morali bi skrbeti za bvoj ugled in za ugled domovine. Tega ugleda pa nikakor ne povečajo, če se maščujejo svojim poraženim in že premaganim političnim nasprotnikom, kajti da bi obtožnica izvirala iz žaljenega pravnega Čustva radikalne stranke, tega niti ona sama ne trdi, ker bi jej tega nihče ne verjel. Ali še iz drugega razloga je obtožnica neopravičena in neumestna. Le kdur ima nuni čiste roke in mirno vest, hit o tožiti in soditi, nikakor pa ne srbska radikalna stranka, kateri se morejo po vsi pravici očitati oni isti grehi, zaradi katerih je seda) citirala nekatere uajinteligentnejših sinov domovine pred forum skupščine. Kdor pozna količkaj preteklost radikalne stranke od tistega dne, ko je Pase razvil zastavo upora, pa do naših dnij, ta ve, da ima radikalna stranka na vt-Bti vsaj toliko ne-zakonitoatij, nasilstev in kršenj ustave, kakor vsaka druga stranka v Srbiji, in da njeni prvaki niso ni za Ihh boljši od toženih liberalnih ministrov. To ve ves svet in ves svet se čudi, da se srbski narod da voditi po taki stranki. Zato pa od srca obžalujemo ta iz nizke osvetoželjnosti prouzročeni narodni škandal, kateri je, ne v čast Srbije, provocirala prezirna radikalna stranka, škandal, s katerim se je postavila Srbija na ni^o Bolgarije in kateri se bo na radikalni stranki in — žal — na celi domovini še bridko maščeval. Škodo od tega počeujanja ima samo narod srbski, na čegar čast in slavo bi morali delovati — a ne delujejo — vsi njegovi sinovi. lih i j Ivaligule. Nova vrhnja suknja — za vraga, tj je bila novica, ki bo ni dala prezirati. „Tu zaBluži, da bi bo zanjo plačevalo po dva krajcarja v garderobi", rekel je nekdo. „Fej, dva krajcarja! Najmenj štiri , dejal je drugi s poudarkom. Kar se dvigne slikar Mazagran ter veli: „Jaz vam povem, kaj zasluži. Ta zaBluži, da bi jo nosil Apolo belvederski, a ker se ve, da Apolo belve-derski ue hodi sem — zaradi dima — izkažem jej jaz to čast ter jo vzamem nase ... Ne bojte se, Guhauek, nič bo jej ne zgodi. Isto mero imava. Pripovedovali boste lahko vnukom in pravnukom, da imate suknjo, katero je imel nekoč na sebi slavni Mazagran . . . Alabooćr! To je prav. Kako se prilega, a se ima tudi česa ! . . .* Mazagran se je v raznih obratih in VBtopih sukal pred zrkalom, drugi pa so mu ploskali. „Ravno tako sem si mislil dati napraviti, a ni šlo", klical je slikar. „A zakaj ni šlo, mojster?" »Ker sem zahteval od krojača, naj mi jo naredi iz mojega haveloka." O baveloku slikarja Mazagrana se je govorilo v poučenih krogih, da mu, ako ga kdaj komu po- (751 1) kat.u je dovrSil drugo realko, vojaščino prost, 22 let star, vešč slovenščine, lafli'ine in nemščine, z Hletnim očni n in službenim spričalom, iKiirjtui v trgovini /. raznovrstnim blagom, ročen prodajalec, prosi Bluf.be v jednaki stroki, katero bi lahko takoj nastopil. — Blagovoljna ponudb« Tirtj Be pošljejo pod štev. „l£*70** poste rest.ante Nenožeće. Učenec 14—1*> let star, krepak, zmožen slovenskega in nenlkega jezika v govoru in pisavi, %z|»re|inc mi tiikoj v proda-'jalnn-i K- A nt. Trevii-« DO Jesenicah, Gorenjsko. Ponudile naj se pošiljajo direktno na g. V utonit Trevn-a, trgovca na J«»Mf»iii«'itli, Gorenjsko. (754 — 1/ V Senožečah na glavnem trgu rj j£l dva izurjena pomagača ^ š za Mirann Mi | |N| Delo se začne v začetku meseca av- Jv| Ki R,19,a fcj kN| Ponudbe je poslati «1. ClatiKeii-u, Wi LX tdikiuju mestne župne cerkve v Szahadki |NJ ^1 na Ogerskem. (7iy—B) Proda so takoj trgovina z mešanim blagom s prav dobrim prometom, v lepem kraju Dolenjske, Mizo železnice, zaradi diužega podjetju pod prav dobrimi pogoji. Treba je takoj položiti 8000— 5000 gld. — Veo o tem poizvč se pri A.. EC&llA-tl na l're-.irno\ eni tr«u St. S. (731—3) V najem se da koračnica z o;»iii<'in ali l»re/. orodju: orodje je povsem novo in /a dva ognja ter se da nn v«** let v m« eni. eventuvelno tudi protln ali vs« skupaj ali pa samo orodje. Natančneji pogoji izvedo se zadnji ni «lo Julija t. 1. pri meni. 1760—1) J^nten Pirnat posestnik v notarski kandidat želi se premestiti s 1. septembrom. Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda". Za trgovino z mešanim blagom se išče neoženjen družni k z vložkom S-400O nld., eventnvelno so trgovina tu«li produ. — Naslov se izve v upravništvu ^Slovenskega Naroda". (730—3) l^eTstolitro-^r dobre slivovke po heklolilei- proda Pp. Prijatelj v Tržišču, pošta Mokronog (Dolenjsko). 1 Hišo I % 7. vsemi h kmetiji spadaiočiini poslopji ter ) 4 12 oral n|iv in travnikov. VSe v nuj- ) Q boljšem stanji, produ poil ugodnimi M poboji lnslnik Mihu Še mori v Dolenjem a 2 Logatci. t725—ii) T Za stacunarice, prodajalke, natakarice itd. Fina polt in lepe bele roke so dan-j današnji naravnost potrebne vsem, ki imajo opraviti z otičinstvom. Neradi v/prejemamo, oziroma trpimo, da se natn kaj podaja ali stori usluga od nu-lepih, rdočih ali hrapavih rok. Negovanje poltt nujen je zakon in kot najboljše sredstvo za to se priporoča: Čisto.|^j Ugodno. D oering'ovo milo Komad po 30 kr. s sovo I ••««»' To je nepopaceno člBto nevlriihio loilolno milo I neprekoieoe kakovosti, ki radi avoje voljnostl ne zdela niti najoločutnejše polti in je torej velikega upliva na lepo, naftno, belo polt, obraz in roke. — Dcering-ovo milo osobito je ceneno i zaradi tega, ker so RS /a polovico inenj porabi, nego od drugih ojstrlh mil, ka-I te.ra imajo za nasledek, da koža zardl I in se poka. (002—1) Geaeralno zastopstvo: A. M0TSC1I & Go., Dunaj, I, Lugeck Xr. 3. F. Wisian sedlar v Ljubljani! Rimska cesta it 11 priporoča svojo zalogo gotovih Jandauer jev", koleselnov in na pol pokritih voz in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najlepšem slogu In nizki ceni. (758—li Dr. Mirko Crnčić, kr, javni bilježnik, kot sodnijski poverjenik. Št. 18—1893. II Oglas dražbe. S tem se daje splošno na znanje, da sera vsled odloka kr. okrajnega sodišča v Zagrebu od 18. junija 1893, št. 19.551 gr. odredil prostovoljno javno prodajo raznovrstnih premičnin in osobito raznovrstnega viua kacili 5G1 vedrov z vinskim posodjem, ki spadajo v zapuščino pokoj. Vatro slava Folnegoviča načelnika občine Sesvetske, in sicer na dan 24, julija t. I. ob 8. uri dopoludne in ob 3. uri popoludne a če bi bilo treba, tudi na sledeče dni na lici mesta v Maksimiru, potem v Slanovcu pri Zagrebu, kjer se bodo zapuščinske premičnine prodajale najboljšemu ponuditelju tudi pod inventarsko cenilno vrednostjo, toda le proti gotovemu plačilu. Inventar je vsakemu na vpogled v moji uradni pisarni v Zagrebu, Ilica hiš. štev. 28, II. nadstropje. V Zagrebu, dne" 3. julija 1893. Kr. javni bilježnik kot sodni poverjenik : (720-8) Dr Mirko Crnčić 1. r. Najcenejši, najelegantnejši in najtrajne.si marmorno-mozajičen in terrazzo-graniten tlak za cerkve, krstne kapele, kapele, vestlbnle, koridore, grodlnča, kuhinje, kopalne sobe, verande itd. itd. priporoča specijalna firma Rellsi <& Comp. na Dunaju, katera sedaj tukaj in na Gorenjskem opravlja nekaj takih del, ki se izvršujejo po najnižji cent po gld, 2.5J do gld. 3 50 kvadratni meter v najlepši napraši in z večletnim JAinttvoin. Od te firme narejena dela vidijo se tukaj v kopališču v liotu!u „pri Slo: u", v UudolfimiiBU in v množili zasebnih hišah. Naročila za tukaj in na deželi ./.prejema (746—^8) 3tstTr"berxo podjetje Viljem Trco ^larljc 1Vr«'*ij«' cesta Štev« IO v LJubljani. _ Li -^jlBlg5H5ZSZ5B5B5a5aSg5BSB5H5a5a5a5a5g5BSa5BSa5H5as(5fe- Štajerska deželna Rogaška slatina Tempeljski- in Styria-vrelec. Sv«/i» polnitev iz iiovosgrajeiic^a rova z dlrckt- iiliii dotokom vrele«. Ta kiselica, Hodriujoča mnogo Glauherjove soli, ki je od nekdaj vidike koriBti zlasti v slučaji bolezni prebavnih organov in kije ob jednem Jako prijetna osvežujoča pijača, se ne smo za.zn.erLK^ra,tl z raznimi kiBelicanii, ki so pod imenom „Rogaška kiselica" (Ltohitacherl spravljajo v trgovino. (398—4) Dobiva set Pri slatinaratvu v Rogatcu in na Slatini; v Ljubljani v vedno sveži napolnitvi v vseh prodajaluicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicah in droguerijah, ki šo ua dobrem glasu, ter v lekarnah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo ni p No II i. Lastnina in tiik .Narodne TiakarneV Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20. julija. Volilna reforma. Ni ga skoro dneva, da bi se kak shod ali kaka korporacija ue izrekla za splošno volilako pravo. Mi teh izjav ne beležimo sproti, ker emu že itak precizirali stališča, na katerih stoje* posamične stranke ia pa masa prebivalstva, doslej izključena od vseh državljanskih pravic, za to pa z dolžnostmi zadoBtno obremenjena. Pred kratkim je Dunajski dopisnik Praške „Politike" javil, da izdeluje Deki Taafieov privrženec načrt za volilno reformo. Ta vest je »pravila levičarje v največjo zadrego. Sedaj poroča Isti dopisnik, da vlada ne mara niti o splošni volilni pravici niti o delavskih ubor-mcsh kaj slišati, da pa bo predlaganje načrtov glede volilne reforme drage volje pospeševala, ker bo to najmočnejše orožje, s katerim se namerava braniti levičarskih objemo.?. Dopisnik pravi, da bo levica storila vse, kar bo Tasfie zahteval, samo da ne prida pred zbornico s predlogom o splošni volilni pravici ali o personalni dohodarini. — Mogoče je pač, da poroča „Politika" resnico, ali posebno veto jetno Be nam ne zdi, ker ne umejemo, čemu naj se brani Tasffe levičarskih objemov, ko veuder vlada po strogolevičarskih načelih Nov političen projekt. Levičarji si beli|o glave, kako bi Cehe potlačili in ugouobili in ker brez vladine pomoči ničesar ne morejo o|>raviti, kujejo dan na dan nove projekte. S srednjo Htrauko ni nič, to so levičarji že uvideli, tudi Trutnovska novela nima dovolj pAia-teljev, toroj — treba izmisliti drug projekt. Moua-kovska „AUg Ztg." javl|a, da bo vlada skušala iz vseh treh čeških veleposestnikih Rkujiin, to je iz fevdalcev ter narodnih in UBtavoveruih veleposestnikov sestaviti novo konservativno stranko Ta stranka bi imela 70 mandatov in bi — kakor sedaj — imela odločiluo moč v deželnem zboru češkem, ako — pravi imenovani list — bo grof Taafle hotel, da se ta jirojekt izvrši. — Ta skrb, ali bo grof Taatle voljan ustanoviti to novo konservativno Htrauko, svedoči, da je to samo levičarsk pniiekt. Levičarji vedno čivkajo: Vlada hoti, udari, pritisni z vso silo — brt z pritiska, brez uasilstva se nič nt* d ose ž», samo na ta način je rešiti nemško hegemonijo . . . Sidimo, da je tudi ta projekt nemških lažiliberalcev mrtvorojeno dete. Vna nje države. Srbska skupštinu Ruprava o ministerski zatožbi se ima daues končati. Čim so mimstri zaključili svoje zagovore, jeli so rmiikalci pobijati nphova navajanja in če bi bil le deseti del tega res, kar se očita bivšim libe i dnina ministrom, zaslužili bi ti vezala — a tožiti in soditi bi jih muraii drugi, ne malovredtii radi-kalci, ki sami mso nikdar zakonov spoštovali. Jedni Garašaniu ]e zavračal zatožbo kot izbruh <omena za raz nn rje mej Franci|o in Anglijo. Teden dni j jn tega, kar sta dve francoski vojni ladi|i pluli po Menaru-reki do sijamske trdnjave Paknan. Sijamci so začeli na francoski ladiji streljati, so moštvo pobili in ladiji uničili. Iz tega unel se je že resen razpor. Sijamci io ž njimi simpatizuioči Angleži trde, da so Francozi konflikt provocirali, ker so z vojnimi ladjami pluli po Menamu, dasi jim je to po veljav nih pogodbah prepovedano in dasi j« sicer reka po posebnem jezu zaprta. Francozi dolže" zopet Sijamce, da so konfl kt po nepotrebnem provocirali in zahtevajo Bedaj, naj plača Sijam nekaj odškodnine in naj dovoli Francozom de neke druge koncesije.. Francoska vlada postopa jako energično in misli najbrž anektirati Sijam, Čemur bi se interesiram Angleži na vso moč protivili. Dopisi. Iz Hoilanike doline, 18. julija. [Izv. dop.] (Obrekovanje raz lečo.) Navajeni smo od nekdaj, slišati v cerkvi raz lečo besedo božjo. A sedaj je pri nas to /. ■ prav redka prikazen, prava pravcata bela vrana, navadno se z lece ljudstvo le ščuje in hujska zoper poštene narodnjake. Čujte I«, kako in kaj je naš g. kapelan v nedeljo dno 9. t. m. pripovedoval vernemu ljudstvu. Mej drugim je ome-njal, da ae dandanes nahaja mej nami prav mnogo lažujivih prorokov, ki se štejejo za olikane, pa bo le neBramucži, sebičneži itd. Ti lažnjivi proroki se ne sramujejo radi jednega ničvrednega Judeža blatiti ves častivredni duhovski stan. — Kdo ne In iz navedenega takoj h 111-1 * v 1111 ■ l, da meri g. kajielan s temi besedami na častite sotrndnike ^Slovenskega Naroda"? Ne vem, kje je naš g. duhovnik to pobral, sa| nismo še nikdar Čitali v omenjenem listu nič tacega, s čimur bi se vos duhovski stan znsrarnoval. A to še ni vse I Naveletu naj besede, kakor smo jih slišali raz lečo. Glase se tako: „Kar je že obče znano, in kar ti gospodje lažnjivi proroki v svojih zborih nikakor ne tajijo, je njih namen, zatreti sv. vero v vsaki družini, po vsi deželi, po celem cesarstvu. Oni celo branijo opravljati daritev sv. maše in branijo deliti umirajočim sv. zakramente! Ti lažnjivi proroki slepijo ljudstvo in je zapeljujejo. To pokaže se posebno pri volitvah, kakeršne se bodo tudi tu pri nas kmaio vršile. Takrat se prilizujejo in lovijo ljudstvo v bvoio zunjke, samo radi tega, da imajo pri tem kaj dobička. Ko se jia slednjič kaj zgodi, se pa odtegnejo in ubogi kmet mora putem sam težko plačevati nasledke svoje lahkovernosti! Le nas duhovnikov se držite, mi jedini vam še pomagamo!" — Gotovo morajo presedati vsakemu poštenemu rodoljubu te besede, za katerih ocenitev nam nedostaje izrazov. Poživljam Vas, g kajjelan, dokažite, kje iu kdaj se je branilo po narodn h napredujakib katoliškemu duhovniku opravljati daritev sv. maše? Kdaj se je branilo deliti umirajočim sv. zakramente? Je li niste Vi in Vuši predstojniki tisti, ki kratite pravice ubogemu trpinu kmetu s tem, da ne opravljate daritve sv. maš« pri podružnicah tukajšnje fare ob cerkven h shodih!? Je li niste Vi tisti, ki uporabljate Vaš prosti čan za politično hujskauje po gostilnah? Je li niste Vi sami tisti, ki dajete ljudstvu slab vzgled s tem, da ste ob času Vašega velikonočnega izpraševanja hodili po vaseh tukajšnje kaplanije ter ob reko val i našega žujmna :n ljudstvo proti njemu huj^kali, kar pa je b Io in bode vse zaman, kajti ljudstvo po<:na moža poštenjaka, ki si ga je izbralo za svojega žujiana in ne verjame Vaš m besedam, ki izhajajo iz zgolj osebuega sovraštva in političnega nasjirotatva. Je li niso neka- dari, obiarovanec gotovo ne bode gledal na zobe, J ker so mu od Btarosti izpadli. Mazagran si na kodrasto glavo koketno nadene cilinder, vtakne roki do palca v žep ter se z usme-vom, kateremu se uikdo ni mogel upirati, obrne k Gulianku : „Gotovo mi je, doktore, ne odrečete za jedno turo po Prikupih Do Prašne brane in nazaj, nič več. Ne držite bo kislo, bodite priljudni." Doktor Gubunek je imel slabost, katera sicer blaži. Nemci to imenujejo „šeogajst". Ljubil je umetnost in umetnike. Iskal je njih družbe ter delal prve stopnjice v meceuaštvu. Plačal je tu pa tam večerjo, pomagal z novci, poslušal do konca odklonjeno tragedijo, sekundiral, kadar se je zabavljalo kakemu kritiku, pozival na čaj, skratka, delal se je koristnega gmotno in uravuo. — Mazagran je bil že takrat slaven. Na posodo ni prosil, tragedij ni pisal, kritikom ni zabavljal, zato ni bilo tako lahko prikupiti se mu. Ne čudimo bo, da je bilo doktorju Guhauku dosti do časti, da je iste rasti s takim umetnikom, o katerem se je že oajmenj dve leti pisalo: „slavno zuaui*. „A samo do Prašne brane in nazaj, mojster!" odgovoril je radovoljno. „Niti kilometer dalje", zatrdil je abkar, gizdavo se priklonil ter odšel. Tisti čas je bila družba v naši kavarni jako mnogobrojna. Okrog mramorne mize pri okau so se vrstili naslonjači od krivega lesa prav do srede sobe. Mej Šesto in sedmo uro je bilo tam najglasneje. Potem so se naslonjači praznili in ob osmih je ostal tam po navadi sam mojster Publikan nad kupom ilustruvanih časnikov. To pot mu je bil doktor Gu-h&nek nehote družabnik. A jako nemiren, na stolu obračajoč se družabnik, neprestano je povpraševal natakarje po slikarju Mazagranu, gledal skozi okno, obračal se proti uhodu, nervozno bobnal s prsti ter se jezil nad netočnostjo umetnikovo. „Mazagran — ta že davno sedi v Tomaževi pivarni", izjiregovoril je naposled Publikan, ker mu je nemirni družabnik postal neznosen. „Kako more sedeti v pivarni, ko \e, da ga tu čakam. Vrniti mi ima vrhnjo suknjo." „Gotovo je mislil, da Bte vsak dan pri To-mažu in tudi danes pridete tja. Čaka vas torej tam." „A to je nezraisel," ponovi doktor najmenj petkrat. „To je nezmisel, kako naj grem čez most bres vrhnje suknje.--Prosim vas, g. Publikan, teri duhovniki svoječasno sami raz bco oznanjevali, da se onim, ki berejo „Slov. Narod" ali „Rodoljuba", ne bodo delili zakramenti za umirajoče?! — Sedaj Vas vprašam, g. kapelan, pevejte mi, kdo je v resnici lažnjiv prorok? Kdo slepi ljudstvo ? Nihče drugi nego Vi sami, g. kapelan, ki na posvečenem kraji neresnico pridigujete in trosite nevednemu liudstvu posek v oči, ki na istem kraji hujskat« Vaše verne ovčice zoper poštene rodoljube, ki se trudijo v proBpeh in blaginjo naroda slovenskega 1 — Konečno omenjal nam je še g. kapelan, da naj no gledamo ni njih (duhovnikov) dela, marveč le na njih besede! Je li naš Gospod in I'.vehćnr Jezus Krist tako učil? Pomnite, g. kapelan, beseda le miče, a vzgled vleče! Pokazali ste nam s tem, da ljubite le sovraštvo in prepir mej svojimi ovčicami in ne gojite nikakeršne ljubezni do svojega bližujika. Svetovali bi Vam, da nam v prihodnje raz lečo oznanujete ie kaj o resnicah sv. vere in, bodisi kjerkoli, pripovedujete kaj tacega, kar bi nam bilo v duševni prid, mi Vhh zato hranimo. O politiki v cerkvi nečomo več slišati: stariši pošiljajo svojo deco zato v cerkev, da bi se v ujina mlada srca oblaževalni sad sv. vere vcepil, nam starejšim pa ni treba Vaših naukov. Zilimo in zahtevamo, da ne čujemo nikdar več tscih in jednacih besed raz lečo pripovedovati, sicer bJtleiuo drugače govorili! Domače stvari. — (S poz u a nje — ka-li?) Srn očni „ Slovenec" zainsal j« v rubriki „Slovatvo", govoreč o odnošajih na Goriški gimnaziji, doslovuo sledečo izpoved : „Slovenska mladina jenekoliko zavarovana (so. proti brezvers<;im uplivom), ker Slovenec je ž« po svoji naravi dober katoličan in tedaj ni mogoče, da vero izgubi, dokler je Slovenec" — Več ne zahte-vsmo! Tudi mi smo ves čas našega nenrečuega razkola le to trdili ter zaradi tega zahtevali, da kon-centrujemo vse svoje moči v obrambo narodnosti, a uprav zaradi tega križali ste uas dosihdob kot brezverce io zagrizene sovražuike cerkve! Naj se je tedaj to imenitno ]>rizuanje zapisalo hote\ ali utibo-tajnlo nehote v „Slovenca", veakako nam je dragocen dokaz, da mi msaio krivi |irepira in pri vsaki priliki spominjali bomo na te zlate besede „Slovenčeve", s katerimi je samemu s^bi pokazal pravo |>ot. Dal Bog, da bi je ne zgrešil nikdar več ! — (Prvi UBtauovnik „Radogojev") postal je znani rodoljub g. Ivan Vil h ar v Ljubljuui, poslavši začasnemu odboru svoto |>etdesetih goldinarjev takoj po ustanovitvi društva. Gospod Ivan Vilhar ima za narodne naprave vedno odprte roke, zato nas tembolj veseli, da je poleg mnogih podjior, katere radovoljno deli, spomnil h • tudi takoj prevažnega društva. Ž>vio! — (Začasnemu odboru „ R i d o g o j a " ) prišlo j« nastopno pismo : Ne spomnim h«, da bi me bila — pri našem naj:drnem, narodnem delu — kakšna Btvar bolj razveselila, k ukor ta ustano-vitve „Radogoj-eve" ! O kako srečna misel mi še posebe zdaj v teh zdivjanih in bratomornih naših razmerah! Rog daj mir in staro ljubav! Rog daj ko bi vender le po naključji prišel s»m, poveite mu, naj me počaka pri Tomažu, gotovo pridom tju. Samo domov grem po zimsko suknjo." Publikan pukima z glavo, iz kupa nuvin pomoli desnico v slovo, doktor Guhanek pa odide iz kavarne ter koraka po Ferdinandovi osti proti Sadui ulici. Upal je, da so je utegni Mazagran zapozaiti na promenadi in da ga sreča. Srečal pa je druzega znauca, ki mu je o slikarju povedal novico, ki je uničila ubozega doktorja. „Mazagrau ? Ravnokar sem govoril Ž njim, ko je na Platyzu čakal tramw»ya. S policijskim kon-cipiBtom Brzoradom pojde v Kutnogoro. Tam bodo jutri nekoga usmrtili, kakor gotovo veste." „V Kutnogoro — v moji vrhnji suknji?!" zavpije Guhanek. Ril je to izbruh pravične jeze, katero je znanec še podkuril z novico, da je policijski kuncipist b slikarjem sklenil, o tej priliki obiskati čaBlavskega Ž žko iu Žlebaki grad. Slaba je bila nadeja, da se vrne jutri pred večerom io baš jutri o polu Štirih je imela siva vrhnja suknja izvršiti svojo svatovsko funkcijo. Malo da se ni Guhdoek vrgel na tir konjske železnice. Zaanec je vedel svetovati samo to, da bi doktor šel za Mazagraoom V Kutnogoro. (Konec prih.) obilo, obilo hitrega in trajnega sadu t Vsaka imovitejša slovenska hiša priskoči na pomoč! Kol.ko lahko v le-teb v malem iasu storiš, Če skrčiš količkaj tisto potratno, nenarodno žensko vzgoje Vanje. — Z Ri-dogojem dobi narod naš številnejo krepko in značajno raoduo iuteligencijo, ž njo pa slovenske hčere lepše upe za bodočnost: torej dobro naložen kapital. Mene vpišite, prosim, za ustanoviteljico. B )g in narod ! Z odličnim in hvaležnim spoštovanjem Pavlinka Resmanova. Velenje, 18. julija 1893. — Beležeč z veseljem ve-ledušni čin rodoliubue gospć, želimo, da najde mnugo posnetnovulki. — (Brate Sokole) opozarjamo na današnji poziv odbora .Ljubljanskega Sokola", da se udeleže kolikor mogoče obilno slavnosti petin-dvajsetletnice narodne čitalnice v Kamniku, ki bode v nedeljo dne' 23. t. m. Sokolom pridružilo se bode gotovo mnogo drugega narodnega občinstva Ljubljanskega, da prazuuje slavnostui dan skupno z vrlimi Kunuiškimi rodol|ubi. — (Abiturijentska vesoljca) sloven. in hrv. učitel|iščuie in učiteljišČnikov Goriškega, KopSfskegS, Mariborskega, Zagrebškega in Ljubljanskega učitel|išča v soboto due* 22. julija 1893. leta s prijaznim sodelovanjem gg. J. Pavšeka In J. Nollija ter si. c. in kr. vojaške godbe domačega pešpolka št 17 v prostorih starega strelišča v korist „Družbe sv. Cirila in M toda" in „Narodne šole" imi nastopni vspored: 1) Dr R. Ipavic: Over-tura iz opere „Teharski |demići", svira vojaška godba. 2) Prolog. 3.) A. Nedved: „Na razstauku", kanta ta, moški zbor s tenor-in baritou-samospevom ; samospeve pojeta gg. Josip Pavšek in Josip Nolli. 4) Iv. pi. Zaje: »Domovini i ljubavi", samospev pa sopran s Sprem I jeva njem glusovirju, poje gdč. Franjica Vihunc, sjiremlja gdč. Jakobina Tomec. 5) Stritar: „Sreča, poezija in Preširen", deklamuje gdč. Jakobina Tomec. G.) Dvt.fdk: „Koncert" za gosli s spremijevaiijem glasoviria igiata g. Svojimir Seraj-mk in gdč. Rosa Hriba!. 7) F. Stegnar: „Dueva nam pripelji žar", mešau zbor z ženskim četveru-sjievnm pojd gdč.: Ernesta Rekar, Marcelina Vilč-nik, Slavka Zwiru In Marica Cmperšek. Prosta zabava. Vstopnina 1 krona. Začetek točno ob jiolu 8. uri zvečer. IUdi blagega namena so preplačila dobro došla. Iv tej v selici uljudno vabi odbor. — (Shod hrvatskih iu slovenskih abiturijeutov v Zagrebu) ne bode dne 25. t. m., nego se je preložil na dau 4. in 5. avgusta, ker na nekaterih gimnazijah zrelostni izpiti do 25. t. m. še ne bodo končani. — (Prve krone za družbo sv. Cirila in Metoda) zbirajo prav marljivo tudi urednštva druži h slovenskih Časopisov, posebno Tržaftka »Edinost", Goriška „Soča", Oljska „Domovi u a* in Cdnvški .Mir" ter stavljajo svojim čitateljem v izgled „brate iz Kranjske, ki so nabrali po izkazu „Slov. Naroda" v dveh mesecih nad 3000 prvih kron I" — (Za „Narodni dom") v Ljubljani izročil je uredništvu našega lista g. mag. f^rm. I. R, Hočevar iz Kranja 15 kron 40 vin. in sicer 10 k. 20 v. nabrano od veselo družbe kegljalcev v Cerkljah pri Kranj! iu 5 k.: izgubljena stava v Kranj i. Živili vrli darovalci! — (Od h od no slavuost) prirode vrli pod častniki domačega pešpolka baron Kubo dne 5. avgusta na Vira nt ..vem vrtu, na katero ojiozar-jamo že danes Sicer bodemo pa obširneje poročali v jedni bodočih številk. Želeti je, da bi se vsestranski delalo na to, da se Hlovesno poslovimo od svojih vrlih rojakov, ki so priljubljeni v vseh krogih meščuustva. — (Pevsko društvo „Slavec") se udeleži po deputaciji z društveno zastavo petindvajsetletnice Kamuiške čitalnice. Za veliko pevako slav-nost v Mariboru se je oglasilo do sedaj 37 pevcev, ker se pa udeležuje pevskih vaj do petdeset pevcev, je mogoče, da se bode število do tega izleta šo nekoliko pomnožilo. — (OBobue vesti.) Pri policijskem vodstvu v Trstu imenovani so: Policijski višji komisar J. u d n i pol. stotnikom, pol. komisar K. Frenner višjim komisarjem in pol. koncipista F. Ziegler in A. D o I z a u i pol. komisarjema. — Kancelistom pri okr. sodišči v Gorici je imenovan g. J. Sauli, kanceliBt v Kanalu; k okrajnemu sodišču v Tržiču (Monfalcone) je premeščen kancelist J. Marega iz Poreča, kancelistom v Podgradu pa je imenovan dturnist Vil. Božič. — (Vabilo na slavnost 25-letnice) „Narodne čitalnice v Kamniku" dne 23. t. m. Vspored: 1.) O pol 9. uri zjutraj vzprejem došlib zastopnikov vuanjih društev in gostov na kolodvoru. 2.) Skupni zajutrek v restavraciji gosp. Fišerja. 3) Ob 11. uri sv. naša ua Šutni, pri kateri poe Kamniško pevsko društvo „Lira". 4.) Ob 1. uri popoluJne* Bkupni obed v salonu g. Fišerja. 5) Ob 5 uri pri Fišerju liudska veselica, pri kateri sodeluje pevsko društvo „Lira" in vojaška godba. 6.) Ob 9. uri zvečer ples v čitalničnih prostorih. V8toj>niiia k veselici 20 kr. Odbor. — (Posebni vlak iz Ljubljane v Sežano in nazaj,) h glavni Hkuj>ščjui družbe sv. Cirila in Metoda priredi J. Pavlin-ova potovalna |>i8arna v Ljubljani, pri kateri naj si blago-volo udeležniki pravočasno oskrbeti vozue listke, koji se pa dobivajo tudi pri vseh podružnicah družbe sv. Cirila iu Metoda Posebni vlak odhuia iz Ljubljane ob G 15 zjutraj (cena tje in nazaj. I. razr. gld. 5 80, II. razr. gld. 110, III. razr. gld. 2 90); iz Logatca ob 7 24 zjutraj (gld. 4 40, 3 30, 2-20); iz Rakeka ob 7 51 zjutraj (gld. 3 20, 2 40, 160); iz Postojine ob 811 zjutraj (gld. 2 80, 2-10, 1 40); iz Šempetra ob 8 39 zjutraj (gld. 2 00, 1 60, 1-00); iz Divače ob 915 dopoludoe (gld. 1 00, — HO, —'50); ter prihaja v Sežano ob 9 30 dojio-ludne. Navedene cene določene bo za vsako nad štiri leta staro osebo; ud vefi prtljage nego se lahko vzame v voz, plačati je posebej. Povratna vožnja je s posebnim vlakom iz Sežane isti dan ob 3 20 popoludne do Divače, tu prihod ob 3 38 popoludne, odhod ob 8 00 svečer; pr hod v Ljubljano ob 1100 zvečer. Sicer je pa nszaj-vožoja dovoljena v štirinajstih dneh z \sakim osebnim vlukom (brzovlakom ne) z dvakratnim poljubnim pmiehljajem proti naznanilu. Cas odhoda v zvezi k posebnemu vlaku imajo sledeče postaje i nt i dan (26 julija), in sicer: Maribor 2 53 zjutraj, Cel|e 4M8 /. u t raj, Trst (naipripravneie skozi Hrjielje) 7 50 zjutraj, Gonca 7 15 zjutraj, Pulj 5 30 zjutraj, Reka 5'35 zjutraj. Dan pr^je (J5. julija) pa: Kamnik 443 popoludne, Zagreb 9 24 zvečer, Celovec 9 OG zvečer, B-ljak 1105 zvečer. Čas j»o-vratka v zvezi od posebnega vlaka je pa v isti noči iz Divače proti Gorici ob 8 21, proti Trstu iu Pulju (Rkozi Hrjielje) 7 58, iz Šempetra proti Reki 10 22, iz Liubljane proti Zagrebu iu Mariboru 1156, proti Trbižu 12 05, proti Kamniku 7*18 zjutraj. Udeleženci z goriške strani, ki se žele* udeležiti izleta v Divačo s posebnim vlakom, morajo Bi oskrbeti vozue listke takoj zjutraj ob dobodu v Sežano pri prireditelju vlaka. — (Narodna čitalnica v Č r u o m l j i) nujiravi dne 23. t. m v gostilni „Grad" o priliki zaključka kegijanja na dobitke vrtno veselico. Prt-čeiek točno ob 7. uri zvečer. Vstop prost. Ob ne« Ugodnem vremenu vrši se veselica v salonu gostilne „Grad". Vspbred: 1.) Koračnica. 2) Dr. Ipavec: „R iž ci". Poje čitalnični mešani zbor. 3.) J. Bučar: „Tajna 16'.". Melodija. 4.) Nagovor predsednika in razdelitev dobitkov. 5) B*yer: „Papa, Mama". Polka franc, iz „Puppenfee". 6.) II. Voia-nč: „Slovenski svet, ti si krasan". Poje čitalnični možki zhor. 7) Fr. Padieia: „Pesuj potpourri". 8.) A. Foerster: „Ah ni li zemljica krasna" V poje čitalnični mešani zbor. 9 ) Prosta zabava. Vspo-redue točke 1., 3, 5 in 7. svira mestna godba pod vodstvom g. Fr. Padiera. Pevske zbore vodi g. Julij Bučar. — (Okrajna učiteljska konferenca za Logatec) vršila se bode v 31. dan julija t. I. dopoludne ob 9. uri v Planini, koie dnevni red priobčimo v i-du! prihodnjih številk. — ( Premem be uaCeljski gimnaziji.) Škandalozni prepiri mej nemškimi profesorji na Celjski gimnaziji so znani, saj se je o njih dovolj j)i8alo. Vlada je silno dolgo premišlptla, ali bi posegla vini'« ali ne, in naposled se odloČila za pre-tneščeuje prizadetih kulturonoscev, namreč dra. A. vVretsohka, A. Pischeka, dra. A. Sturtna in Mihaela Knitlla. Prvi trije so premeščeni v nemške kraje, K nit ti pa v Gorico. Ker je mož jako dobro znan kot dopiomk Graške „Tagea pošte" in so-trudnik Celjske „Vahtarice* in ker ni v svojih sredstvih izbiričen nasprotnik, .svarimo svoje Goriške rojake že v naprej, zakaj o tem ni dvoma, da bo Knittl namestnik Žurnalista Babscha. — (Pevska slavnost v Mariboru) Iz Ptuja se nam piše: Ker so vse priprave za veliko pevsko slavnost v Mariboru dne 6. avgusta srečno dognane, so tirej tudi o tej zadevi vsi nam toli prijazni nemški časniki lahko brez vse skrbi. Morebiti da nam še sedaj pomagajo k mnogobrojni udeležb? Kaj ko bi razglasili, da bode vozil k slavnosti posebui vlak iz L ubijane in nazaj, ter da bode na tak način vsem obiskovalcem dana priložnost voziti ae v ugodnem času iu jako po ceni? Da bodo pri pevskem zboru posebno mnogobrojno zastojiane naše častite iu neustrašljive pevke? Da se bodo pri slavnoBti zbrali stari in zvesti prijatelji in znanci od blizu in daleč, kateri imajo že več let kot svoje zbirališče ravno našo slavnost? In še morebiti kaj več? S svojim hujskanjem proti pevski slavnosti dosegli bodo nemški listi baš ua-sjirotuo od tega, kar nameravajo in mi jim bodemo le hvaležni za vsak uspeh, ki ga bodo dosegli v tem oziru. Z t vsak uspeh, h kojemu nam boste pripomogli, bodemo Vam zelo hvaležni. — Toraj na mnogobrojno svidenje dne 6. avgusta v Mariboru! — (Napad na Slovence.) Minulo nedeljo napadli so nekateri iredentarji v Gorici več Slovencev, ko so na železniški pontaii izstojdli in bo hoteli peljati s tramvajem v mesto. Jeden Slovenec je bil na glavi težko ranjen, da so ga morali odnesti v bolnico. — (Pevsko društvo „Skala" v h v. K r i ž u) v Tržaški okolici bode imelo v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. uri /jutraj s\oj osnovalo! občni zbor. Novemu boritelju za slovenstvo ob obalih sinje Adrije kličemo srčen Živio ! — (Razpisane ustanove.) Ljudske uči-tebe na Kranjskem opozarjamo na razpisanih šest Fran Metelkovih ustanov po 42 gld. za učitelje, ki se odlikujejo po gojenji slovenščine iu jiožiahtnje-vanii sadnega drevja in na tri ustanove bivšega vrtnarskega društva j>o 37 gld. 80 ar. za take učitelje, ki ne posebno pečajo z šolskimi vrtovi in saijerejo. Prošnje je vložiti do dne 31. t. m. jiotom okr. šolskega sveta j»ri deželnem šolskem svetu v Ljubljani. I_...... _I Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! £__±_ _______l_ Telegrami „Slovenskamu Narodu*: Dunaj 20. julija. Uradni list priobčil ministarsko naredbo, s katero se d< govorno z ogerskitn ministerstvom prepoveduje izvažanji1 sena, sveže in posušene krme vseli vrst, slame i u rezanice preko meje a vstrijsko-oger s k ega carinskega teritorija. Naredba stopi v veljavo na dan njene razglasitve. Dun:i; 'JO. julija. B"WienerZtg.a naznanja, da je cesar podelil načelniku okrajnega cestnega odbora Jožefu KržiČu v Trbojah zlati zaslužni križec s krono. Dunuj '20. julija. Akademični senat je relegira) rualoruska vseučiliščnika Javorskega in Aleksijeviča radi znanih demonstracij proti metropolitu Sem bratovi Tu. Dunaj 20. julija. Jedenindvajseti mej-narodni žitni semenj vršil se bo tukaj dne 28. in 29 avgusta. Beligrad 20. julija. Skupščina je vzprejela s 102 glasoma predlog, da je bivše liberalno ininisterstvo obtožiti in volila izvr.Ševalni odsek 12 članov. Pariz 20. julija. Oncijozno se javlja, da se je sijamski vladi dovolil rok 48 ur za odgovor. Kristijanija 20. julija. ^ Storthing je sklenil, odpovedati pogodbo s Švedsko glede vkupnosti konsulstva in določil, da preneha vkupnost dne 1. jauuvarja 1. 1895. Bruselj 20. julija. V luksemburžkem deželnem zboru prouzročili klerikalci velikansk skandal, kateri je bil naperjen zoper židovskega poslanca Frieburga. Liberalci so zapustili dvorano in sklenili, da se ne udeležć sej, dokler jim klerikalci ne dajo satisfakcije. Frie-burg pozval zborničnega predsednika na dvoboi. SantOS 20. julija. Na tisoče osob umrlo za žoltemčno mrzlico. Ves promet je ustavljen. Na 45, v pristanu usidranih ladijah pomrlo moštvo; 20 ladij je brez kapitanov. V Vor-manote umrje vsak dan do 200 osob. Na stotine trupel plava po reki. Bratje Sokoli! Dne 23. julija 1893 udeleži se .Ljubljanski Sokol" 25letnice obstanka „Narodne čitalnice" v Kamniku. Pri naši vsesokolBki slavnosti bil je slovenski Kamnik vrlo častno zastopan po obeh svojih narodnih društvih. Dolž nost naša je torej, da vrnemo milo za drago ter pokažemo, da je „Sokol" povsodi, kjer treba pokazati odločno slovensko lice. Dolžnost nsm pa tudi veleva, da se rečene slavnosti udeležimo čim najmoogobrojneje. Zjutraj ob 7. uri 18 minut odpelje se deputacija z društveno zastavo iz Ljubljane v Kamnik. Zbirališče je ob 7. uri zjutraj na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški. Popoludne Ob I. uri zbirajo se ostali Sokoli v društveni obleki pred „Narodno čitalnico" na Turjaškem trgu ter odidejo ob ,2. uri popoludne »n corpore s trobeutafi na državni kolodvor v Spodnji Šiški, od koder se odpeljejo ob 2. uri 5 minut v Kamnik. Odhod iz Kamnika je oh 8. uri 40 min. zvečer. Vožnja slane t mir in retour: za 111. razred 71 kr , za II. razred 1 gld. 42 kr. Bratje Sokoli! Udeležite se osobito popoludan-skega izleta kar možno mnogobrojno; komur čas dopušča, gre zjutraj v deputHciji. Na zd ar! Dr. Josip Knšar, t. č. tajnik. Ivan Hribar, t. č. starosta. delu* Zdravilni st.udunuc, ki zlasti Ugodno dolnje pri boleznih na mehurju in v lelodou in pri protiuu. Kot osveževalna pljaOS odlikuje p.i veliki množini ogljikovo kisline. Bogat, naraven moUMdtUC, Zdravilnica Radenska slatina. 1'irno in kopelno zdravljenje (železne in slatinske kopeli), hidro-patieno zdravljenje, masaža i. t. d. Prospekti zastonj in poštnine prost j. Ravnateljstvo v kopališči Ra-dincih (Radein, Štajersko). % ulog't pri Ivanu U niii|rer-jii in Mihaelu liasl n« i-jii v l^iihlfuni. (628—7) Meteorologicno poročilo. „LJUBLJANSKI ZVON" »to}l : sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 19. julija. Pri Malici: (ioasman, Neuman, Flohrer, Lowy, Popper, Kohn z Dunaja. — Hchvvarz i/. Prage. — Jaklič, P«mer iz Truta. — GIhh iz Hm*. — Schvvar/. i'. Kudoi-fov»-ga. — Verderber iz Pel jaka. — Mareuzi iz Kamnika. — KutiaBch iz Plzna. Pri Slonu i Goldschmit, Hraun, Schmidr, Fiirber, Pfeiter, SehMup, Luatig z Dunaja. — Stojte iz Vrhnike. — Rautelg li («ra«lca. — Ullinoviti iz Belega grada. — Morawitz it Beljaka — Pl. Stobtle iz Gorice. '■— Huvual iz Reke. — Dr. Hubald iz Trata. — Sever iz Pariza. — *20 Papirnati rubelj .... „ l'31'/i Dne 19. julija t. 1. 4% državne srečke iz 1. 1854 po '250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avBtr. 4,/,°/o »lati zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rndoltove srečke po 10 gdd...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tramway-diuSt. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 9740 „ 9695 „ 118-90 „ 9690 n 337--„ 124-35 »•«7 V, 5-87 „ 61-02«/, 147 gld. 50 kr. 192 . — . 115 128 12^ 1*7 28 150 256 35 60 25 30 25 Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta, tasta, starega očeta iu svaka, gospoda Jerneja Jemec-a dalje za častno udeležbo pri pogrebnem sprevodu izrekamo vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito darovalcem prekrasnih veucev svojo nuj toplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 20. julija 1893. (755) Žalujoči ostali. s pekarijo in žganjarijo vso v prav dobrem s'anju, Je mi prodaj uit Zidanem iiionIh. Cena Je *l0<»O Klel. — Več se izve pri gospe Aui ICoinuii v Itittlei-uli pri Zidanem iiiom1.ii. (756) Poletno stanovanje v Dolnli pri Borovnici, obstoječe iz 4 elegantnih sob iu kuhinje, moči je dohiti takoj jako po ceni. — Več se izve pri lastnici JI »tri jI ltorntuik, hišni poaoi*tnici v Ljubljani, Kurja vas it." 4. (738—3) Commis popolnoma izurjen za prodajalnico z mešanim blagom, ma-nufakturist in apecenat, vzi>re|uie se pii (757) Antonu Domladis-u v Ilirski Bistrici. Dva učenca ki sta dovršila vsaj 4. razred ali pa prvo gimnazijo in ki m!a močna, zdrava, p.ištcnih starisev sinova, v sprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom pod jako ugodnimi pogoji. (752-2) Ve5 he izve pri lastniku trgovine gosp. Ivfimt Vi J. 6IONTINI u Ljubljani. Ne kupujte iuozeuiMkiu receptov za mošt, ker s predragi in tudi nepopolni. Kdor si hoče napraviti sam dobro in /.dra v o domačo pijačo naj se potrudi k Ivanu Sajovitz-u v «-rn() kr. Po izrekih in dopibih mnogobrojnih naročiteljev gospoda liana Nitjo* H/.-n, so isli z njegovim receptom za napravljanjo mošta jako zadovoljni, kur dobč za iiinjlieu denar l/.l»or»'ii m..št. (7ll)—4) V w ¥ V WvWWWWWVW v T V v v v v v v Najcenejši, najelegantnejši in najtrajneiši marmorno-mozajičen in terrazzo-graniten tlak £a oerkve, krstne kapele, kapele, vestibule, koridore, gredtšča, kuhinje, kopalne sobe, verande itd. itd. priporoča specijalna firma R.ella & Comp. na Dunaju, katera sedaj tukaj in na Gorenjskem opravlja nekaj takih del, ki so izvršujejo po najnižji ceni po gld. 2..r>0 do gld. .'J f>0 kvadratni meter v najlepši napravi in z večletnim jamstvom. Od te (irme narejena dela vidijo se tukaj v kopališču v hotelu „pri Slonu", v Kudolnuuiuu m v mnogih zasebnih biflab. Naročila za tukaj in na deželi vzprejema (746—3) Viljem Treo II arij t* r«'rr#Jjr cesti« n<«»v. l€l t Ij ii l»l Jani W V V V ¥ V ¥ ¥ ¥ V ¥ V ¥ ¥ V ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥¥¥¥ A merika, Afrika, Avstralij IliiitrOT*u vožnji red, mmljoviili, oplai, knkor tudi ]ironpnkti iiRJKluHovitojiili i.i.-.i In jKiituo purulirodnili prog ie do|j6 eiihIuiij pri ooiitrulnoiti l.ur.-.m M prnkomurHki prouiut W. Rayclh & Co., 1 rue au Sucre, Aiitwerpen. r- Trota 3o lantar.kc j> o--o ;.a*.i . kam so r.-uncri-a ] > r •_ r v • " A Bt. i3oc:i. Razglas. (704-3) Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip N o 11 i. Na dan obletnice poroke Nje c. in kr. visoČanstva gospe nadvojvodinje Marije Valerije, t. j. 81. dan t. m., ru% BJBJBJBJBJBjSJSJBJBJBJBjnBJlBJBSBJ^ Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.