Izvolitev lavantinskih škofov. (Dalje.) V aoboto, dne 26. oktobra se je ob 11. uri predpoludne v stolni cerkvi vršilo aloveaao po-  trjenje. Na škofijakem tronu aedijo nadškof;  prisotni ao pa bili: atolai kapitol v polnem številu, c. kr. namestnik, župan. in podžupaa Solao- graški, naši lavantiuski gostje in veliko atevilo drugib dubovnikov iu poavetne gospode. Kakor so vsi obredi v sv. cerkvi jako modro osnovani, tako je tudi pri škofijakem po trjenju upeljana navada, da izvoljenemu škofu ponudijo prokuratorja ali opravnika, ki mesto izvoljenega škofa to opravi, kar bi sicer on aam moral storiti. Za novega škofa pa bi nam reč vaekako tt-žavno bilo, da bi se aam priporočal v potrjenje, da bi sam avoje zaaluge povdarjal, in svoje življenje opisaval; za to pa meato skofa opravitelj poprejme beaedo, da to izgotovi. Našemu novemu škofu ao poatavili za opravnika dr, Matijo Kaaerer-ja, profesorja bogoslovja v Solnogradu. On je tedaj odprl svoja zgovorna usta in je nagovoril knezonadškofa. V svojem govoru najprej omenja smrt rajnega kneza in izvolitev novega škofa; potem dokazuje iz zgodovine, kako si je nadškofija pridobila pravico, lavantinske škofe voliti in potrjevati; na dalje podaja natančni življenjepi8 novega škofa. navaja službe, katere so opravljali in povdarja čednoati in zasluge, katere ao opravljali in povdarja čednosti ia zasluge, katere so ai nakupičili. Vaega tega pa jaz tukaj ne ponavljam, ker sem o omenjeni pravici Solnograške oarednje stolice že zgorej govoril, a življenje prečaatnega je že bilo v tem listu in tudi v drugib domačih listih vrlo popisano. Omenim le, kako je govornik avojo beaedo končal. Rekel je: ,,Danea ni treba več dosti besed, da tvoji miloati, prevzvišeni nadškof, priporočim svojega kneza, ker je od Tebe zavoljo svojih zaalug in čednoati že knezoškofom lavantinskim imenovan in je temu imeuovanju tudi Njih veličanstvo, presvitli ceaar neinudoma pritrditi blagovolil. Veadar dve reči med drugimi naj amem omeniti, in aicer prvič: tisto priarčno in ainovako ljubezen, katera je mojega prečastnega gospodarja vezala z rajnim knezoškofom Jakobora Maksimilijanom, kateremu je bil na potovanji cestokrat zvest spremljevalec, a doma doatikrat priljubljen goat, kateremu je do dobrega zaupal ; in drugič: popolno znanje obojib jezikov, nemškega in slovenskega, in zbog tega moj premiloatni gospodar ne bo v avoji škoiiji aprejet kot inoatranec in tujec, ampak kakor domačin in dobri znanec, kateremu ae bodo duhovniki in ljudstvo z zaupanjem približali, ker ga bodo razumeli, in kateri bode zbog tega zamogel vsakega poslušati in vaeb želje poizvedeti, in to brez — tolmača". Potem opravitelj terja, naj nadškof pred vaem veli liatino itnenovanja, katero je biležnik izgotovil, prešteti. Nadškof zapovejo: ,,Naj se prešteje!" Na to opravnik nadaljuje: ,,Ker se tedaj od dneva imenovanja in do sedajne ure ni nič pripetilo, kar bi tebe, prevzvišeni knez in nad- škof zamoglo nagniti, da bi 8voj aklep prekli- cal, zavoljo tega ponižno in nujno prositn, da delo. katero ai pričel, dovršiš, in imenovanega škofa lavantinskega alovesno potrditi, ter po atari pravici Solnograške atolice zakonito po- staviti blagovoliš". Nadškof odgovorijo: nNaj tedaj stopi naprej!" (Dalje prib.)