Št. 123 (15.225) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjenl Evropi._________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
1 Cnn UD POŠTNINA PUČANA V GOTOVIM I&UU UK SPH>. IN ABS. POST. GR. 1/50%
!;• CISALPINA !
d
GESTIONI
•<11V
dl
bčIRb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SREDA, 10. MAJA 1995
Zmaga
m
kranjski
način
Mile Šetinc
■ Sedem mrtvih
1	v Pustertalu
BOČEN - Kar 7 mrtvih in 8 ranjenih, od katerih
2	hudo, je tragičen obračun srhljive prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj nekaj pred 9. uro dopoldne v bližini kraja Kiens na državni cesti Brbcen-Bruneck v Pustertalu na Južnem Tirolskem. Vsi mrtvi in ranjenci so se vozili na linijskem avtobusu, v katerega je trčil tovornjak s prikolico.
Šoferja tovornjaka, ki je že lani do smrti povozil kolesarko, je policija aretirala.
Na 2. strani
I 1.500 dolarjev šolnine za študij naših I študentov na Ljubljanski univerzi?
Bodo morali slovenski študentje iz Italije plačati 1.500 ali 2.000 ameriških dolarjev šolnine za študij na Ljubljanski univerzi? Vprašanje se zastavlja potem, ko je Slovenska tiskovna agencija objavila novico, da je slovenski minister za šolstvo Slavko Gaber izdal odredbo o višini šolnine za študij tujcev in Slovencev brez
slovenskega državljanstva v Sloveniji. Za študij po dodiplomskih študijskih programih na področjih družbenih in humanističnih ved znaša šolnila 1.500 dolarjev za letnik, na podrocjiuh vseh drugih ved in na umetniških področjih pa 2.000 dolarjev. Ob upoštevanju načela vzajemnosti šolnine za študij po
dodiplomskih študijskih programih ne bodo plačevali avstrijski državljani.
Vest je presenetljiva, saj dejansko enači slovenske študente iz (italijanskega) zamejstva s »tujci«. Bomo po hudih pritiskih italijanskih šolskih oblasti na slovensko zamejsko šolstvo priCa tudi nizkemu udarcu iz matice?
že držalo, da i 0venci nekaj posel °a na božjem svetu, i Zvezi z vojno, ki s
lerCa^a Pred petdese _] ■ in v zvezi s ] Ovijanjem njenega 1 .* Takrat sp ta v .91 i
zgodila tako za a gverilska vojna, °rajda ni bilo pa . Sein svetu - Slovei Plačala s petimi < Hni odstotki pot P ebivaistva, kar P av tako uvrstilo ' “vetovni vrh. In d l “i pričakovali, .^alo znani ma
HaHt0lkel P° Prsih’
^•POVTirA^Pn in Iti
; j tuispevek vi ^ fašizmon
vo i J<mJe na nai
iimnklrikature
-Hpatorju, »n punska« prosi £°lšici, na k
dJn'ka a vsa Z »sredinske« Jte, brezoblici
1 i ?1Vski »hap] Jlubljani, kon
BloaCaka Se >>sla «a .a«, menda 3la estetike , ^ etja in ob
sajB°di ,dovoli
. J ]e odgovor
ae^dvsen
^ot^jLa
Sini6/.61108
sobna
! fega fum
jazlik,
dcna in Clla enaki
n^age r
>>sPravni
stojno
Tod
P°Pob
ti,
Posle
MOSKVA / S PARADAMA VETERANOV IN VOJSKE
Sklepna slovesnost ob SMetnici zmage
MOSKVA - V Moskvi je bila vCeraj sklepna slovesnost ob obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom. Veterani in kadeti so v uniformah nekdanje Sovjetske zveze paradirali na Rdečem trgu pred vsem ruskim vodstvom in kakimi štiridesetimi tujimi državniki. Ruski predsednik Boris Jelcin je v priložnostnem govoru prvič izrekel priznanje tudi vsej protihitlerski koaliciji za konCno zmago in ne samo sovjetskim vojakom, kot se je to dogajalo v vseh povojnih letih. Jelcin je obenem poudaril, da v človeški zgodovini še ni bilo tako krvavega stoletja, ki je v smrt poslalo na milijone svojih najboljših sinov. Bil je to govor državnika, ki se zaveda, da se Rusija ne sme zapirati vase in v svojo nekdanjo veličino.
Povsem drugačen pa je bil govor ruskega obrambnega ministra Pavla Graco-va, ki je pred vojaško parado v starem sovjetskem slogu spregovoril izključno o ruskih žrtvah in poudaril, da mora Rusija zaradi novonastalega položaja še okrepiti svoje oborožene sile. Slovesnosti na RdeCem trgu se nista iz protesta zaradi GeCenije udeležila predsednik Mit-terrand in kancler Kohl.
Na 15. strani
ZN so vedeli za srbski napad
BEOGRAD, SARAJEVO - Predstavniki ZN v Sarajevu so včeraj sporočili, da so jih bosanski Srbi pred napadom na Butmir opozorili, da nameravajo napasti vojaške zmogljivosti bosanskih vladnih enot. Bosanski premier Haris Silajdžic je dejal, da je bil glavni cilj nedeljskega napada na Butmir uničenje vojaških
povezav med Sarajevom in drugimi deli, ki jih nadzira bosanska vladna vojska.
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je sprožilo preiskavo proti vodstvu bosanskih Hrvatov, ki naj bi bilo odgovorno za pokole Muslimanov in etnično CišCenje v dolini Lašve v osrednji Bosni.
Na 16. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Na Deželi so se spomnili Raceta
Deželni svet se je spomnnil preminulega predsednika SKGZ Borisa Raceta. O njem je spregovoril Miloš Budin.
Stran 3
Pokojnine: zdaj še referendum
Konec maja se bodo delavci v vsej Italiji s tajnim glasovanjem izrekali za ah proti sporazumu o preosnovi pokojninskega sistema.	Stran 3
Za nove odnose s Slovenijo
Tržaški občinski svet je sprejel politični dokument, v katerem pozdravlja nove odnose med Italijo in Slovenijo.
Stran 4
Kršitve embarga proti Srbiji
Inšpektorji goriške carine so prijavih 14 podjetij zaradi domnevnih kršitev mednarodnega embarga zoper Srbijo in Cmo goro.	Stran 8
Lira se dobro drži, toda...
Po povolilnem zboljšanju se je vrednost lire nasproti marki ustalila, je pa še zmeraj podcenjena, kar priznava tudi nemški veleposlanik v Rimu.	Stran 11
Danes Zaragoza - Arsenal
V Parizu bo danes finalna tekma nogometnega pokala pokalnih zmagovalcev. Pomerila se bosta španski Real Zaragoza in angleški Arsenal.	Stran 23
Primorskega dnevnika


bo v petek, 12. maja ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
i

=e^


- •
Ljubljana: proslave ob petdesetletnici
LJUBLJANA - V slovenski prestolnici so se včeraj začele prireditve ob petdeseti obletnici konca druge svetovne vojne. V mestu je bilo včeraj živahno že v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah, kjer so na svoj račun prišli tudi najmlajši, za katere so pripravili lutkovne igrice, v središču mesta, ki je bil zaprt za promet, so nastopili Mestni piskači, tudi tokrat pa seveda ni šlo brez mažoretk. Veliko Ljubljančanov je bilo ob cenejšem pivu, hitri hrani in živi glasbi na ulicah tudi zveCer v pričakovanju ognjemeta.
Mestni svet je včeraj pripravil slavnostno sejo, na kateri je spregovoril ljubljanski Zupan" Dimi trii Rupel. »Moja generacija in mlajši od mene se ne moremo potegovati za nic drugega kot za tiste zgodovinske dosežke, ki so in če so pomenili korak naprej k slovenski državnosti <<, je dejal slavnostni
govornik. Nekdanji borci Ljubljane pa so Zupanu Ruplu izročili v varstvo listino Reda narodnega
heroja in spominsko ploščo dneva osvoboditve slovenske prestolnice.
NOVICE
V PRIČAKOVANJU PARLAMENTARNIH VOLITEV
POLEMIKE
Novinarji niso prejemali denarja od družine Femizzi
MILAN - Sodnik za predhodne preiskave Cristina Mannocci je arhivirala postopek proti trem novinarjem, ki so bili osumljeni, da so prejemali denar od družine Femizzi v zameno za naklonjeno pisanje o grupi. Osvalda De Paolinija, Giuseppa Tu-ranija in Uga Bertoneja je obtožil bivši pooblaščeni upravitelj Montedisona Carlo Sama na procesu Enimont. Sodnica je razsodila, da je bila obtožba neosnovana, saj niso ugotovib nobenih elementov, ki bi potrjevab Samove obtožbe.
Ustavno sodišče o »par condicio«
RIM - Danes pričakujejo razsodbo ustavnega sodišča o zakonskem dekretu glede »par cdondicio«. SodišCe je namreč včeraj razpravljalo o prizivu reformističnih poslancev Giuseppa Calderisija, Lorenza Strika Lieversa in Eba Vita, pobudnikov štirih od 11 referendumov, ki so predvideni za 11. junij. Poslanci trdijo, da zakonski dekret z 20. marca letos krši ustavno zajamčeno pravico, ker ne omogoča pobudnikom primerne propagandne kampanje.
Smrt pri delu pri Pordenonu
PORDENONE - Luigi Balzi, 20-letni mladenič iz Vicenze, je včeraj zjutraj izgubil življenje v nekem kovinarskem podjetju v Fontanafieddi. Podrobnosti o nezgodi niso znane, kaže pa, da je delal na strehi hale in je nenadoma padel več metrov globoko. Kljub takojšnjemu zdravniškemu posegu (pokhcah so tudi helikopter) pa mu ni bilo več pomoti.
Riina in Bagarella sta se poročila
PALERMO - Znani mafijec Totb Riina in Antoniet-ta BagareUa sta se včeraj civilno poročila v zapom Ucciardone. O slovesnosti ni podrobnejših vesti, pravijo pa, da sta bib prisotni samo priči (izbrati naj bi jih v dogovoru z glavno direkcijo zaporov, v poštev pa naj bi prišb samo odvetniki obeh zakoncev). Riina in Bagarella sta se sicer cerkveno vzela že leta 1974, vendar poroke niso posredovati ana-grafskemu uradu. Poročil ju je pater Agostino Cop-pola, ki so ga zatem aretirali zaradi mafijskega združevanja in je umrl pred nekaj meseci. Takoj po aretaciji je Riina izrazil namen, da tudi »posvetno« uredi zvezo z materjo svojih štirih otrok (20-letne Marie Concette, 18-letnega Giovannija, 17-letnega Giuseppa ter 13-letnega Luče).
Za povratek domov ukradel rešilni avtomobil
CAMPOBASSO - Predstavil se je na oddelku za prvo pomoC, kjer so ga obvezali. Iz »hvaležnosti« je zatem za povratek domov ukradel rešilni avtomobil. Dogodek se je pripetil v bolnišnici »Cardarelli« v Campobassu, kamor se je zatekel 41-letni Franco Baragone. Bolnišnica je na osamljenem področju, okrog 4 km daleC od mesta, bilo je že pozno zvečer in Baragone ni vedel, kako naj se vrne domov. Ko je na dvorišču zagledal rešilec, je brez pomišljanja sedel za volan, vključil je tudi sireno, da so mu odprli vhodna vrata. Osebje se je kmalu zavedelo kraje, moškega je ustavila policija in ugotovila, da je bil poleg vsega še brez vozniškega dovoljenja. Soditi mu bodo po hitrem postopku.
Prodi išče sodelavce iz vrst civilne družbe
Izredni kongres DSL bo morda že sredi poletja
RIM - »Ge hočemo zmagati na parlamentarnih volitvah, moramo že sedaj iskati in seveda dobiti nove obraze. Naloga je naporna, drugih izbir pa nimamo«. Romano Prodi je torej že na delu za oblikovanje ekipe, ki bo z njim sodelovala v volilni kampanji in ki bo - v primeru zmage leve sredine - tudi vstopila v novo vlado. Za svojega namestnika je bivši predsednik IRI že izbral direktorja Unita VValterja Veltronija, na seznamu pa ima, kot kaže, še druge ugledne sodelavce, ki so za sedaj še »top secret«.
Lider oljke je v intervju reviji »Rešet« povedal, da bo svoje sodelavce črpal predvsem iz tako imenovane civilne družbe, da noCe izpasti kot epurator, a da Italija (in ne samo levosredinska koalicija) nujno potrebuje popolnoma novi politični kader. Prodi je prepričan, da je pot iskanja novosti precej strma, če hoCe zmagati na volitvah pa res nima drugih izbir. Glede zadnjih upravnih volitev je levosredinski li-
der dejal, se odnosi z DSL razvijajo v pravo smer. »Desnica sedaj polemizna z mano glede odnosov s SKP, ko bomo tudi to prej ali slej pravilno uredili pa bomo morda potegnili na dan Marijin kip iz Ci-vitavecchie«, je rezko poudaril Prodi.
Medtem ko nekdanji predsednik IRI potrpežljivo išCe svoje bodoCe sodelavce, se Demokratična stranka levice pripravlja na izredni vsedržavni kongres, ki bo skoraj gotovo sredi julija. To je vsaj predlog strankinega tajništva, ki je mnenja, da je treba pospešiti priprave na predčasne volitve, ki bodo morda oktobra ali novembra. Na izrednem kongresu bo tekla beseda izključno o volitvah in o volilnih zavezništvih ter programih.
D’Alemova stranka, ki je po deželnih volitvah prva stranka v državi, je seveda zelo zadovoljna z izidom drugega kroga za izvolitev županov in predsednikov pokrajin. Zaradi tega uspeha se nekateri vo-
ditelji DSL zavzemajo za predčasne volitve jeseni, drugi pa so previdnejši in imajo rajši prihodnjo pomlad, ko bo leva sredina morda lažje dosegla volilni sporazum s Komunistično prenovo in z Bossijevo stranko. Jasnejše stališče o datumu parlamentarnih volitev bo najbrž stranka sprejela po junijskih ljudskih referendumih.
Glede referendumov o televizijskih mrežah je že sedaj jasno, da bo volilna kampanja potekala v znamenju strupenih polemik in rekur-zov na garanta za založniške dejavnosti. Včeraj se je oglasil »Odbor za da« na teh referendumih, ki je mnenja, da je širša javnost slabo ali zelo površno seznanjena z vsebino referendumov. Na zatožni klopi so predvsem javne televizijske mreže, medtem ko Berlusconijeve televizije že dalj časa, v brk vsem zakonskim predpisom, odkrito navijajo za »ne«. Garant za založniške dejavnosti Giuseppe Santaniello bo torej imel res veliko dela.
Dvojni volilni krog: še spori
RIM - Nova volilna zakonodaja za izvolitev parlamenta močno razdvaja politične sile. Za dvojni volilni krog p° francoskem vzoru se je včeraj - po tajniku DSL D’Alemi - izrekel tudi vodja leve frakcije Ljudske stranke Gerardo Blanco. Dejal je, da bo dvojni volilni krog prispeval L oblikovanju stabilnih vladnih koalicij.
Popolnoma nasprotnega mnenja pa je Stranka komunistične prenove' Njen predsednik Cossutta je prepričan, da bi dvojni volilni krog, za katerega se tako vneto zavzema voditelj DSL, močno prizadej manjše stranke, med njim1 tudi Komunistično prenovo. Cossutta torej napoveduje odločno opozicij0 dvojnemu krogu.
ČRNA KRONIKA / VČERAJ OKROG 2. URE PO POLNOČI V PRATU
Štirje albanski priseljenci umrli v eksploziji jeklenke
\Z Italiji so se nahajali brez dovoljenja, uredili pa so si zavetišče v zapuščenem industrijskem poslopju
PRATO - V Pratu v Toskani so zabeležili še eno zgodbo, v kateri nastopajo kot tragični protagonisti nezakoniti priseljenci. V noči na torek je eksplodirala jeklenka plina v zapuščenem industrijskem poslopju in ubila štiri Albance, ki so si v njem uredili zaCasno zavetišče. Umrli so 48-letni Luan Anzaj, 23-letni Kre-nar Metaj, 22-letni Aranit Toja in 2 7-letni Moksim Cuciroj.
Do eksplozije je prišlo okrog 2. ure po polnoči. Četverica je prenočevala v približno 20 kvadratnih metrov veliki sobi, v kateri se je nahajala tudi jeklenka. Po vsej verjetnosti je eden izmed Sirih vstal med spanjem in prižgal vžigalico ali vžigalnik za cigarete, očitno pa ni opazil, da je
bila soba nasičena s plinom. Eksplozija je bila silovita in štirje nesrečniki so pri priči umrli.
Vsi štirje so prišli v Italijo nezakonito. Pri sebi niso imeli dokumentov, zaradi česar so lahko ugotovili njihovo istovetnost le s pomočjo njihovih sonarodnjakov. Kaže, da so se v Italiji nahajali že kakih 7 mesecev in niso imeli redne zaposlitve. Zavetišče so si uredili v zapuščeni tovarni," okrog nove namembnosti katere Ze dalj časa teče razprava. V Pratu živi kakih 200 albanskih državljanov z rednim dovoljenjem, brez dovoljenja pa še kakih 300, tako da tvorijo drugo najveCjo skupnost priseljencev za Kitajci, katerih število se Suče med 6 in 7 tisoč.
Prizorišče eksplozije, ki je ubilo štiri Albance (telefoto AP)
ČRNA KRONIKA / NESREČA SE JE PRIPETILA OKROG 9. URE DOPOLDNE PRI BRUNECKU
Sedem mrtvih in osem ranjenih v trčenju kamiona v avtobus na Južnem Tirolskem
Kaže, da je prikolico tovornjaka zaneslo na ovinku, tako da je trčila v bok avtobusa
BOČEN - Kar 7 mrtvih in 8 ranjenih, od katerih 2 hudo, je tragičen obračun srhljive prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj nekaj pred 9. uro dopoldne v bližini kraja Kiens na državni cesti Brixen-Bruneck v Pustertalu na Južnem Tirolskem. Vsi mrtvi in ranjenci so se vozili na linijskem avtobusu, v katerega je trčil tovornjak s prikolico.
Do nesreče je prišlo na ovinku, ki mu domačini pravijo »ovinek smrti«, pa tudi »ovinek nun« po redovnicah, ki so pred leti na njem umrle v srhljivi prometni nesreči. Sploh gre za eno najnevarnejših točk na krajevnem cestnem omrežju, ki je zahtevala že veliko žrtev. Linijski avtobus, ki je last podjetja Dolomitici Sad, je vozil iz Brixna proti Brunecku. Na njem je bilo kakih 30 potnikov. Tovornjak s prikolico pa je bil prazen in je vozil v nasprotni smeri. Ni še natančno jasno, kaj se je na ovinku zgodilo. Gotovo
je, da je v levi bok avtobusa trčila prikolica tovonjaka. MogoCe jo je zaradi hitre vožnje na ovinku zaneslo na drugo stran cestišCa. To je dokaj verjetno tudi zato, ker je bila, kot rečeno, prazna.
Na kraj nesreče so kmalu prispeli agenti prometne policije, rešilci Rdečega in Belega kriza, gasilci, karabinjerji in helikopterji civilne zaščite. Reševalcem se je nudil res -srhljiv prizor. Sredi pločevin so ležala razmesarjena telesa, ranjenci so klicali na pomoč, nepoškodovani potniki in šoferja pa so tavali pod šokom.
Kot rečeno, sta se dva izmed ranjencev hudo poškodovala. Prepeljali so ju v brbcensko bolnišnico, ki je bolje opremljena. Ostalih 6 lažjih ranjencev pa so sprejeli v bolnišnici v Brunecku. Zaradi nesreče je bil pomet na pustertalski državni cesti vec ur zaprt, uredili pa so začasni obvoz.
Reševalci na delu po strahovitem trčenju med avtobusom in tovornjakom (AP)
Ena najhujših cestnih nesreč zadnjih 10 let
Včerajšnja nezgoda v Pustertalu je ena najhujših prometnih nesreč, kar so jih zabeležili v zadnjih desetih letih v Italiji. C0 upoštevamo število mrtvih, je bilo samo šest hujših. V vseh so bib vpleteni avtobusi. Naj jih omenimo.
5.	avgusta 1985 je avtobus strmoglavil v prepad ob cesti za božjo pot sv. Ane Vinadio v pokrajini Cuneo v Piemontu. Mrtvih je bilo 9, ranjenih 31.
21. oktobra 1985 je avtobus strmoglavil z viadukta na avtocesti A14 v bližini Pesara. Mrtivih je bilo 10, ranjenih 34.
4. novembra 1985 je avtobus strmoglavil v prepad pri kraju Pa' temd na avtocesti Palermo-Cata-nia. Mrtih je bilo 15, ranjenih 6.
20. avgusta 1990 je avtobus trčil v tovornjak v kraju MirabeU8 Eclano na avtocesti Napoli-Ban-Mrtvih je bilo 8, ranjenih 47.
3. oktobra 1990 je avtobus strmoglavil v prepad pri kraju Ova' da v pokrajini Alessandria. Md' vib je bil019, ranjenih 30.
6.	julija 1993 je avtobus strfflUJ glavil v prepad v Abteitalu prl Brunecku. Mrtvih je bilo l®1 ranjenih 22.
RIM / PO PONEDELJKOVEM SPORAZUMU O REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA
Sindikat je svoje opravil, zdaj beseda delavcem
Konec maja tajno glasovanje za ali proti rimskemu dogovoru
i - Ministrski svet
0	Jutri ali najpozneje .petek odobril zakonci osnutek o preosnovi Pokojninskega sistema,
,a katero so se v pone-: ebek dogovorili vlada ‘n sindikati. To sta po-
edala glasnik predsed-. Va vlade Mauro Masi Biinister za delo Ti-lan° Treu ter pripom-
1	a' da se bo parla-entarna razprava o snutku začela verjetno ,e Prihodnji teden, in
SlGer v senatu.
Ministrski predsed-v^k Lamberto Dini je ®raj ponovno izrekel s dovoljstvo zaradi do-enega sporazuma ter Zahvalil sindikatom n. ^topnikom podjet-Vestva za njihov prispe-nn ' ^Sporazum odpira j Va obzorja tako se-Uji kakor poznejšim jUeracijam,« je dodal JU. medtem ko je mi-Jer Treu izrazil opti-r. 1ZeiU glede izida de-e v obeh vejah parla-»renta in pripomnil:
, 6 nam hoče Confin-r Jtria pomagati iz-, )Sati ustroj reforme, dog^eila PomoC dobro-
^.° postopek za jV.kpnitev reforme mo-Ur naletel na težave,
» 80 se te za sindikat Bp ZaGeje- V Genovi in p j^tkah so bile včeraj dpi 1Cne demonstracije u.^cev kovinarske in Jedelske stroke proti zZedeljkovemu spora-jv, J’ veliko protestno ijp^festacijo pa tako
simlirVfna temel)na nitt ka na predstav-Sni Va Pripravljajo za to Jnb°to v Milanu' 2e sa- ' (ja 0 dejstvo dokazuje, ne gre za povsem
Cofferati, D'Antoni in Larizza (z leve) se bodo morali zdaj soočati z delavsko bazo (AP)
spontane nastope, čeprav jih sredstva množičnega obveščanja označujejo tako. Ne gre pozabiti, kdo vse tudi v političnih krogih nasprotuje dogovoru med Dinijem in Treuom na eni strani ter Coffera-tijem, D’Antonijem in Larizzo na drugi strani. Fausto Bertinotti je včeraj ostro napadel ministra Treua, vendar mu je ironično tudi hvaležen. »Napovedal je, da bo vlada privarčevala veliko denarja na raCun pokojnin, ni pa povedal, zakaj morajo državne raCune zmeraj poravnavati izključno delavci,« je izjavil vodja SKP in dodal: »Vsekakor pa je minister natančno navedel razloge, zaradi katerih delavci sporazuma ne smejo podpreti.«
Kako bo v resnici, se bo pokazalo 30. in 31. maja ter 1. junija, ko se
bodo delojemalci na pobudo CGIL, CISL in UIL s tajnim glasovanjem izrekali za ali proti sporazumu. To bo neke vrste referendum, katerega izid bo moral biti znan najpozneje 48 ur po zaprtju volilnih žar. Se pred tem, in sicer od današnjega dne pa do prihodnjega torka se bodo izrekali tudi sami sindikalni organizmi, a od danes do 27. maja se bodo odvijale na deloviščih skupščine, preko katerih bodo predstavniki sindikatov delovne ljudi podrobno seznanjali z vsebino dogovora o pokojninski reformi.
Glavna kritika, ki jo je Čutiti v delavskih vrstah na raCun tega sporazuma, zadeva okoliščino, da sindikatom ni uspelo izbojevati od Dinijeve vlade možnosti, po kateri bi lahko vsi uslužbenci odšli v
pokoj po 35 letih vplačanih prispevkov brez vsake starostne omejitve. Sindikalne sile, ki delujejo zunaj osrednjih treh sindikatov, torej očitajo le-tem isto, kar predsednik Confindustrie Luigi Abete oCita premieru Lambertu Diniju in njegovim sodelavcem: preveliko popustljivost. Morda pa bi kazalo pomisliti tudi na italijansko stvarnost.
Za Financial Times gre za zgodovinski sporazum
RIM - Italijanska vlada je z mogočnimi sindikalnimi zvezami sklenila zgodovinski sporazum, ki bo spet postavil na noge dragi državni pokojninski sistem. Tako je ugledni angleški gospodarski dnevnik svoje bralce obvestil o sporazumu o pokojninski reformi. Sporazum, pravi se angleški dnevnik, predstavlja pomemben del reforme javne finance v Italiji ter je prvi konkreten korak za reševanje delikatnega vprašanja pokojnin po mnogih neuspelih poskusih, ki so jih različne vlade opravile že od leta 1975. Financial Times opozarja tudi, da je reforma pokojnin najpomembnejša med obvezami, ki jih je Lamberto Dini sprejel, ko je prevzel krmilo vlade.
Zavrnjen priziv Alexandra Langerja
BOČEN - Sodišče v Trentu je zavrnilo priziv Alexandra Langerja in liste »Cittadini - Buerger« proti sklepu volilne komisije, ki je zavrnila kandidaturo samega Langerja za bocenskega župana in Črtala njegovo volilno listo z utemeljitvijo, da županski kandidat ni dal po zakonu obvezne izjave o jezikovni pripadnosti. Langer, ki je znan po svojih pobudah v korist enakopravnosti in sožitja med italijanskim in nemškim prebivalstvom Gornjega Poa-dižja, je namerno opustil izjavo o jezikovni pripadnosti, CeS da je diskriminatorska in protiustavna.
NA POBUDO M.BUDINA
Deželni svet se je včeraj poklonil spominu Borisa Raceta
TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je na včerajšnji seji počastil spomin nedavno umrlega narodnostnega delavca in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Raceta. Pokojnega se je z občutenimi besedami spomnil podpredsednik skupščine Miloš Budin (na sliki), ki je z Racetom sodeloval tako v SGKZ, kot tudi v skupnem predstavništvu Slovencev v Italiji. Komemoraciji so se pridružili predstavniki deželne vlade, predsedstva skupščine in vseh svetovalskih skupin.
Budin je prehodil Racetovo življenjsko pot, od njegove angažiranosti v partizanskem gibanju (bil je med organizatorji partizanskih tiskarn) pa vse do njegovega delovanja v slovenskih kulturnih in gospodarskih organizacijah, zaCenši seveda s SKGZ. Race je bil človek, ki je v boju za temeljne ustavne pravice Slovencev imel vseskozi pred sabo tudi skrb za sožitje in za sodelovanje z večinskim narodom, je še dejal podpredsednik deželnega sveta. Govornik je omenil tudi stalna Racetova prizadevanja, da bi deželna uprava sprejela slovensko manjšino ne samo kot uglednega sogovornika, a tudi in morda predvsem kot polnopravno kompo-
nento pisane deželne skupnosti.
Pred dnevi se je Borisa Raceta-Zarka z enominutnim molkom soglasno spomnil tudi tržaški občinski svet. Pokojnega se je spomnil občinski svetovalec Zavezništva za Trst-Slovenske skupnosti, odvetnik Andrej Berdon, po katerem si dolgoletni voditelj SKGZ zasluži Častno mesto med zaslužne osebnosti, ki so na raznih področjih zaznamovale tržaška povojna dogajanja.
Tudi Berdon je, podobno kot Budin, izhajal iz Racetovih partizanskih let in postavil v ospredje njegovo občutljivost za sožitje in za vsestranske tesne vezi z demokratičnim in odprtim delom Trsta. Komemoraciji v mestni skupščini sta se pridružili Demokratična stranka levice in Stranka komunistične prenove.
Dežela podpira predlog, da bi v Trstu umestili sedež sekretariata Srednjeevropske pobude
jjlf.T " Deželna vlada je potrdila polno razpo-poi1V°st’ bi zagotovila in nudila vso potrebno Sr rP°ro za umestitev stalnega sekretariata SL]nie~ovroPske pobude v Trstu.
,'fl ■ eP P izbiri Trsta kot sedeža Srednje-evropske str‘lat*Ve katero so sedaj včlanjene Italija, Av-cJJu’ Si°venija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, nm a’ Slovaška, Makedonija ter Bosna-Hercegovi-s^poroči/i na nedavnem vrhu zunanjih mini-Oj ,. ‘niciative v Krakoivu in jo bodo uradno for-ske IZlraH 6- oktobra v Varšavi, ko se bo v polj-PrpH javnem mestu sestalo deset ministrskih ps^oSecfarkov držav, ki sestavljajo Srednje-evro-
iKfln<1 vlada - kot je dejala predsednica Alessan-Dg .. Uerra< ki se je navezala na pogovore z zu-je Ministrom Susanno Agnelli- je mnenja, da
Trst^110 Prisotnost Srednjeevropske iniciative lQ Pomenljiva in važna; prav gotovo bo okrepi-Vo/a 0 l° kar/anpe-Zu/i/ske krajine v okviru raz-k0nf IPeclnorodnih odnosov in samega mesta v prn *:stu odnosov s srednjo in z vzhodno Evropo. fenr/ (e<^en bo prispel v Trst ambasador Ales-*žqt/° •7ra-^lm’ kj /e v Srednje-evropski iniciativi
f^1}1 koordinator za Italijo. Dne 29. maja pa bo t0rj s u zasedanje odbora državnih koordina-lezen ’ kJ bo nato posredoval svoja stališča ude-Ptedsed^7, VarSavske8a vrha desetih ministrskih
TRST / DRUŠTVO EDINOST
Opozorilo VS OZN na obveze do slovenske manjšine
TRST - Ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom Združenih in pridruženih sil, ustanoviteljic OZN in podpisnic mirovne pogodbe z Italijo, je dmžbeno-politič-no društvo Edinost iz Trsta opozorilo glavnega tajnika ZN in vseh petnajst Članic Varnostnega sveta, da so Združene in pridružene sile v mirovni pogodbi z Italijo določila (7. člen Stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja), da sta na Svobodnem tržaškem ozemlju uradna jezika italijanščina in slovenščina. Italija pa krši tako določbo, kot tudi posebni statut z dne 5. oktobra 1954 in Osimsko pogodbo z dne 10. novembra 1975 in celo svojo lastno ustavo. Zato je društvo Edinost zaprosilo Vamostni svet za poseg v mejah lastne pristojnosti, da bi se izvajala določba
Združenih in pridruženih sil, da je na tem ozemlju tudi slovenščina uradni jezik.
Društvo Edinost se v svojem pismu med drugim sklicuje tudi na mednarodno konvencijo o človekovih pravicah,' v sklepnem delu pa poudarja, da je nesprejemljivo, da 50 let po vojaškem porazu fašizma in nacizma lahko skupinica ljudi nestrpne in diskriminatorske miselnosti še vedno izničuje pomen splošnega načela »Pacta sunt servan-da« ter obravnava posebni statut priložen Londonskemu memorandumu in italijansko ustavo kot kos papirja. Zato društvo Edinost prosi Varnostni svet, da sprejme vse ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti, v zvezi s statusom slovenskega jezika na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja.
INTERPELACIJA V DEŽELNEM SVETU FJK
Kritične pripombe glede slovenskih TV programov
Dokument podpisali DSL, SL SKP in Zeleni
Slovenski televizijski informativni programi Raia so predmet razčlenjene interpelacije, ki so jo deželni svetovalci Travanut, Degrassi, Ca-dorini, Budin, Piccioni, Zoratto, Mioni in Mon-falcon predložili včeraj v deželnem svetu FJK. Dokument izhaja iz »značilnosti« komaj uvedenih odd:,, ki so po mnenju podpisnikov interpelacije sledeče: 1. oddaje so namenjene samo majhnemu delu slovenske manjšine, ker so vidne samo na nekaterih območjih tržaške pokrajine; 2. vodstvo Raia namerava poveriti odgovornost slovenskih programov avtonomni redakciji devetih Časnikarjev, od katerih
kar sedem - zaCenši od odgovornega in njegovih dveh namestnikov -pripada isti politični stranki; nedavne nastavitve so potekale brez vsakršnega izpita ali selekcije.
Podpisniki dokumenta, ki pripadajo DSL, Severni Ligi, Zelenim in SKP, poudarjajo nujnost, da slovenske TV oddaje izražajo kulturni in politični pluralizem same manjšine, zavzemajo pa se tudi za to, da bi uvedba slovenskih oddaj ne »zbrisala« informacij o manjšini z drugih programov Raia.
Po teh premisah podpisniki interpelacije pozivajo predsednika deželne vlade, naj poseže pri odgovornih or-
ganizmih Raia, da bi zagotovili vidljivost slovenskih programov na vsem deželnem ozemlju, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna. Poleg tega naj bi deželna vlada pozvala Rai, da bi objavila in pojasnila kriterije in metode, po katerih je prišlo do zadnjih namestitev v uredništvu. Nazadnje pa se podpisniki sprašujejo, ali je bil opuščen projekt tako imenovane »Čezmejne manjšinske televizije«: tak načrt bi namreč ne samo ponudil zgledne kulturne in politične rešitve problema, ampak bi tudi pripomogel k odpravi težav zaradi omejene vidljivosti tako slovenskih TV oddaj Raia kot oddaj koprske TV.
NOVICE
Deželna podpora za festival operete
Deželni odbor je sklenil nakazati združenju, ki prireja mednarodni festival operete v Trstu, 300 milijonov lir, v katerih je vštetih tudi 40 milijonov v obliki članarine, saj je Dežela soustanoviteljica tega združenja. V utemeljitvi prispevka piše, da Dežela sofinansira kulturne pobude mednarodnega značaja v Furlaniji-Julijski krajini, ki spadajo v programe sodelovanja s Srednjeevropsko pobudo, kakor jih je zasnovala italijanska vlada.
Specialcredito ugodno posluje
Včeraj je bila skupščina banCne družbe Specialcredito, ki jo nadzoruje Tržaška hranilnica in ki deluje na področju srednje in dolgoročnih kreditov. Konec 1994. leta je bilanca izkazovala 1.050 milijonov lir Čistega dobička, obseg zbranih sredstev je znašal 118 milijard lir, vrednost posojil pa je presegla 149 milijard lir. Za novega predsednika je bil imenovan Paolo D’Agnolo, podpredsednik je ostal Ezio Martone, v upravnem svetu pa so še Enrico Caratti, Elio Quartini in Franco Bruno. Na skupščini so tudi odobrili predlog o zvišanju glavnice s 30 na 50 milijard lir.
Kmalu razčiščenje glede plinskega skladišča v Žavljah?
V	zadnji tretjini maja se bodo morda končala pogajanja med družbama MonteShell in Seastock za skupno izgradnjo plinskega skladišča na območju nekdanje naftne Čistilnice Aquila pri Zavljah. Potem ko je ministrstvo za okolje izreklo povoljno mnenje o načrtu MonteShella, je 27. aprila odobrilo še naCrt Seastocka, tako da je padla še zadnja velika ovira. Kakor jp znano, bo skladišče utekočinjenega plina (propana in butana) pod zemljo, plin pa bodo odvažah pretežno po železnici.
Predavanja o osvobodilnem boju jugoslvanskih narodov
Prof. Rade Petrovič, bivši docent za sodobno zgodovino jugoslovanskih narodov na sarajevski univerzi, bo v petek, 12. t.m. ob 17.30 v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) predaval na temo »Sedanje gledanje na osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov 1941-1945«. Predavanje sodi v ciklus, za katerega se je zavzela Občina Trst s sodelovanjem Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega boja v Furlaniji-Julijski krajini. Prof. Petrovič, ki je bil v šestdesetih letih tudi minister za vzgojo in kulturo v BiH, je pribežal v Italijo, kjer vodi tečaje na raznih univerzah, med katerimi La Sapienza, LUISS in Ca Foscari.
»Bibliotecandia« v Mleli
V	gledališču Miela bo v soboto, 13. t.m. (ob 21. uri) in v nedeljo, 14. t.m. (ob 18. uri) na sporedu glasbena komedija »Bibliotecandia«, ki jo je pripravila gledališka skupina »La Piramide«. Za tekst je poskrbel Stefane Inchiostri, za režijo Giada Vitale in Stefano Inchiostri, za plesne vložke Mas-simo D’Ambra, Antonella Vitale, Ubaldo Sincovi-ch in Claudia Dambrosio, za glasbo pa Edy Maola.
Primorski dnevni
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / ITALIJA IN SLOVENIJA
r ŠOLSTVO / ŠOLSKI ODBOR
Trst pozdravlja nove odnose
Živčna reakcija poražene desnice
Tržaški občinski svet z zadovoljstvom pozdravlja umik italijanskega veta nad začetkom pogajanj za pridruženo Članstvo Slovenije v Evropski zvezi in hkrati novo tvornejše vzdušje v odnosih med Rimom in Ljubljano. Mestna skupščina pričakuje od Slovenije, da bo svojo nepremičninsko zakonodajo v kratkem prilagodila evropskim standardom in da bo Evropska zveza v doglednem Času pritegnila v proces evropskega združevanja tudi Hrvaško. Na koncu pa izraža še upanje in pričakovanje, da bodo v novem tvomejšem vzdušju sodelovanja države tega prostora ugodno rešile vsa odprta vprašanja narodnostnih manjšin.
To so bistvene točke političnega dokumenta, ki sta ga ponoči sprejela občinski svet in odbor. Resolucijo so podpisali zastopniki levosredinske koalicije, ki podpira župana Riccarda Illyja ter svetovalec Stranke komunistične prenove laco-po Venier. Dokument je bil predložen že v začetku marca, zaradi nekaterih tehničnih zapletov pa je šele v ponedeljek priromal v mestno skupščino.
Predsednik občinskega sveta Ettore Rosato je k besedi najprej pozval župana, ki je, kot že večkrat napovedano, potrdil, da odbor v celoti osvaja vsebino svetovalskega dokumenta. To je sprožilo živčno reakcijo desnice in skupine »Svobodni Sever«, katerih svetovalci so glasno zahtevali razpravo o dokumentu. Prišlo je do kričanja, med ka-
terim so svetovalci večine iz protesta zapustili dvorano, tako da je bila skupščina nesklepčna'. Najbolj jezen je bil svetovalec »Svobodnega Severa« Gianni Marchesich, ki je napovedal priziv na nadzorni odbor ter hkrati zahteval Rosatov odstop.
Dejstvo, da je Illy osvojil dokument, izključuje razpravo v skupščini, do katere lahko pride le ob dogovoru načelnikov skupin. Temu je treba tudi dodati, da je dokument o italijansko-slovenskih odnosih formalno podprlo 22 svetovalcev, to se pravi večina občinskega sveta, ki šteje štirideset svetovalcev. Obtožbe desnice so torej pravzaprav iz trte izvite, saj od vsega začetka na razne načine pogojuje
Poletne prireditve na Gradu sv. Justa »Straor-dinario estivo«, ki so žele velik uspeh, posebno med mladimi, so pod velikim vprašajem. V to je trdno prepričan tržaški svetovalec SKP lacopo Venier, ki je s tem v zvezi predložil odborniku za kulturo Robertu Damianiju nujno interpelacijo. Venier želi vedeti, ali odgovarjajo resnici vesti, da namerava Občina letos kratkomalo ukiniti to pomembno prireditev.
»Straordinario estivo« je (uspešno) upravljala zadruga Globogas,
večino občinskega sveta.
To se je zgodilo tudi pri obravnavi kočljivega vprašanja prodaje občinskih nepremičnin. Desničarska opozicija je v posebni komisiji, ki ji predseduje svetovalec ZT-SSk Andrej Berdon, sklenila dogovor z levosredinsko koalicijo, v občinskem svetu pa je potem zagovarjala popolnoma nasprotna stališča. Najbrž tudi zato, ker so sejo spremljali sindikalni predstavniki stanovalcev.
Ponedeljkova seja se je vsekakor končala brez vsakršnega sklepa, ki bo najbrž padel šele po sobotnem srečanju med občinsko upravo, predsednikom svetovalske komisije Berdonom in predstavniki sindikatov.
kar očitno nekaterim morda ni po godu. Govori se, da namerava uprava poveriti nalogo za poletne prireditve na Gradu znani mestni restavraciji (šušlja se, da je to Pick).
Svetovalec Komunistične prenove Venier pa je mnenja, da bi morala Zupan Riccardo II-ly in odbornik za kulturo Damiani brez nadaljnjega formalno potrditi pogodbo z Globo-gasom, ki je, kot rečeno, zelo uspešno že izvedla poletne prireditve lani in tudi predlanskim.
H INTERPELACIJA SKP h
Ali so poletne prireditve na Gradu pod vprašajem?
Racionalizacija: priziv na Deželno upravno sodišče
Starši otrok, ki obiskujejo nižji srednji soli Frana Erjavca v Rojanu in Frana Levstika na Proseku, bodo vložili priziv na Deželno upravno sodišče (TAR) proti odredbi ministra za šolstvo o združitvi šol s šolama Ivana Cankarja od Sv. Jakoba, orizoma Srečka Kosovela z Opčin. Tako je bilo ob prisotnosti predstavnikov staršev obeh šol domenjeno na ponedeljkovi seji Šolskega odbora.
Na seji, ki se je je udeležila tudi ravnateljica rojanske nižje srednje Sole Peterlinova, je bilo nadalje odločeno, da bo vse postopke priziva na DUS koordiniral Sindikat slovenske šole s pomočjo obeh ravnateljev in odv. Andreja Berdona, že predhodno pa je bilo domenjeno o kritju stroškov za oba priziva. Priziv za posamezno šolo morata podpisati dva ali pa vec staršev.
Prisotni so se tudi strinjali, da bi bilo prav, ko bi starše otrok z obeh šol se dodatno informirali o celotni zadevi in o prizivu se posebej, omenjena pa je bila tudi možnost tiskovne konference, na kateri bi tako slovensko kot italijansko javnost podrobno seznanili o perečem vprašanju in o vzrokih, ki narekujejo priziv na DUS.
Vsiljena racionalizacija je bila le ena od točk na dnevnem redu ponedeljkove seje Šolskega odbora. Na njej je bil med drugim tudi govor o spomenici z
zahtevami slovenske šole, ki naj bi jo izročili ministru za šolstvo. Okvirno besedilo je bilo sestavljeno, v njem bo glede racionalizacije poudarjeno, da želijo biti predstavniki slovenske šole sogovorniki šolskih oblasti pri izvajanju morebitne racionalizacije, torej subjekt, ki naj predlaga lastne predloge in rešitve. Kot izraz dobre volje s strani šolskih oblasti je bila izrečena zahteva po priznanju Glasbene matice in dvojezičnega šolskega centra v Spetru.
Nazadnje je bil govor tudi o samem Šolskem odboru. Udeleženci so se strinjali, da je nujno pregledati in preoblikovati sestavo in tudi pristojnosti Šolskega odbora. Le-ta naj postane v bodoče tudi pravno telo, ki naj skupno vodi in usmerja šolsko politiko manjšine. Obenem naj bi imel tudi juridie-ni status, da bi lahko zastopal manjšinsko
šolo v javnosti (na primer na srečanjih s šolskimi oblastmi, pri vložitvi morebitnih prizivov). Komponente-članice Šolskega odbora bodo do naslednjega srečanja izdelale svoje predloge oziroma popravke, da bi na njihovi podlagi izoblikovali nov pravilnik za delovanje odbora. Na naslednji seji bodo razpravljali tudi o zahtevi ravnateljev naših soh da bi morali imeti svojega predstavnika v odboru, ker najbolj p0" bliže poznajo našo šolsko stvarnost.
_______DOLINA________
Pozitivna ocena občinskih volitev
Voščila sekcije Demokratskega foruma Slovencev novi upravi
Po umestitveni seji občinskega sveta v Dolini, se je sestala krajevna sekcija Demokratskega foruma Slovencev, da bi ocenila izide volilne preizkušnje 23. aprila in obenem razpravljala o vlogi predstavnikov DFS znotraj večinske koalicije.
Kar zadeva volilne rezultate so predstavniki foruma ocenili kot pozitivno dejstvo, da sta predstavnika tega gibanja Igor Tul in Antonio Ghersinich z lepim številom preferenc vstopila v občinski svet. To potrjuje, da tudi v Dolini, kot v drugih krajih, predstavlja DFS del krajevne stvarnosti in da se zanj opredeluje določeno število volilcev. Na seji dolinske sekcije so izrekli priznanje in poh-
valo dosedanjemu županu Marinu Pečeniku ter ostalim elanom DFS, ki so doslej sodelovali v občinskem svetu in so prispevali k upravnemu uspehu Občine. DFS je mnenja, da bo zmagovita.koalicija nadaljevala na poti prejšnjih uprav, ki so bile naravnane v dobrobit in razvoj celotne skupnosti.
Dolinski predstavniki foruma izražajo novoizvoljenemu županu Borisu Pangercu največ uspeha pri vodenju Občine ter izrekajo prepričanje, da bodo z ostalimi koalicijskimi komponentami našli skupen jezik za uspešno uresničitev programa, ki ga je na volitvah podprla velika večina dolinskih prebivalcev.
SKUPŠČINA DSL S PIEROM FASSINOM
Leva sredina umirila politični položaj
Levosredinska koalicija je zmagala na upravnih volitvah, ker se je predstavila ljudem kot umirjena politična sila, ki odločno zavrača destabilizacijsko politiko desnice, še posebno njenega voditelja Silvia Berlusconija. To je na sinočnji skupščini Demokratične stranke levice v gledališču Miela (na sliki-Foto Balbi/KROMA) poudaril po-
slanec Piero Fassino, ki sicer v ok ’ strankinega vsedržavnega vodstva govarja za zunanjo politiko.
Fassino je poudaril potrebo p° logu s Komunistično prenovo in S® no ligo, s katerima lahko levosredin5^ zavezništvo sklene dogovor, s kate bo mogoče na političnih volitvah V magati desničarski Kartel svoboščin'

TRST
Sreda, 10. maja 1995
	
DEVIN-NABREŽINA / OBČINSKI SVET	rDANES BO SPREJEL KOMISARJE ŽELEZARNE-]
Odobrili resolucijo o Kraškem parku
Resolucijo bodo posredovali deželni upravi
Devinskc-nabrežmski občinski , je sinoči z večino glasov odo-2 resolucijo, s katero je zadolžil upana in odbor, da posežeta pri eželni upravi, da bi v zakon za .Jovana območja vključila tudi aški park, in sicer »z ureditvijo j^strumentov, ki bi zagotovili aškemu teritoriju ponoven zagon yr razvoj tradicionalnih in inova-v?rh gospodarskih dejavnosti, ki kompatibilna z okoljem; z zago-
1	vitvijo aktivne soudeležbe a)evnega prebivalstva in z ovrednotenjem socialnih, kulturnih in yniCnih značilnosti območja«. ,Se to med drugim upoštevajoč. Dr n6, >>0bmoCje Kraškega parka
0	ekriva z ozemljem Kraške gorske ž;uPn°sti, ki so ji prizadete občine ^Prisodile vlogo upravne ustano-Y ” in upoštevajoč zmožnost
2	gorske skupnosti, da »že v
1	®tni fazi pritegne k sodelovanju ajevno prebivalstvo, družbeno espodarske organizacije in Oženje lastnikov«.
Osnutek resolucije je predlagal načelnik skupine Skupaj-Insieme Danilo Antoni. Med razpravo pa je svetovalec Ivan Sirca predlagal popravek, da bi podčrtal ekskluzivno vlogo Kraške gorske skupnosti pri bodoCem upravljanju parka, kar pa je sprožilo daljše vsklajevanje besedila v vrstah same večine.
Antoni je v ta namen predlagal prekinitev seje, med katero pa so svetovalci skupine Aria nuova-Nacionalno zavezništvo demonstrativno zapustili sejo, da bi na tak način posredno opozorili na težavno vsklajevanje stališč v vrstah večine.
Sicer pa je sinočnja seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta potekala po utečenih tirnicah. Prvi del je bil posvečen odgovorom odbora na svetovalska vprašanja, ki so jih postavili svetovalci opozicij v velikem številu.
Po daljši razpravi okrog resolucije o Kraškem parku pa so svetovalci ob
odsotnosti dela opozicije odobrili še vrsto sklepov tekoče uprave. Odobrili so med drugim nekatere spremembe proračuna za leto 1995, nekatere ukrepe za ureditev javne razsvetljave, kriterije za izdajanje avtorizacij za zunanje posvetovanje občinskih uslužbencev, obnovo konvencije s tržaško pokrajino za upravljanje skrbstvenih funkcij ter nekaj obnovitvenih načrtov za manjše gradbene posege.
Polfinale
»Protagonistov«
V petek, 12. t.m. ob 21. uri bo v restavraciji-diskobar »Macaki« na Drevoredu 20. septembra drugi polfinale »Protagonistov ’95«, 15. medpokrajinske umetnostne revije za aktualne prireditve. Nastopili bodo godbe in ansambli A-Massa, Janhaus, Rischio, Schema, Sons. Finale bo teden dni kasneje, 19. t.m.
Minister Cio naj se izreče
Morda bo le dopustil pogajanja
Izredni komisarji skedenjske železarne Franco Asquini, Giampaolo de Ferra in Pinangelo Fanchiotti se bodo danes dopoldne sestali z ministrom za industrijo Albertom Clojem. Seznanili ga bodo z vsebino predvčerajšnjega razgovora z Giu-seppom Lucchinijem, sinom jeklarskega magnata Luigija Lucchinija, in z Antoniom Gozzijem, zastopnikom traderske družbe Bolmat Bruna Bol-fa in Vittoria Malacalze, obenem pa ga bodo naprosili, naj dovoli neposredna privatna pogajanja, s katerimi bi se izognili tretji letošnji dražbi.
Ali bo minister ugodil prošnji? Deželni odbornik za industrijo Gian-franco Moretton, ki nam je včeraj popoldne dokončno potrdil današnji sestanek v Rimu, je glede tega še kar optimist. V resnici bi pomenila tretja dražba samo zgubo Časa; tudi zaradi tega, ker bi bilo treba tedaj izklicno ceno z zadnjih 51, 2 milijarde lir, kolikor sta za železarno dejansko ponudili grupi Bolmat in Lucchini, zbiti na 40 milijard lir, in ker bi se v
tem primeru utegnila neposredno pojaviti še tako imenovana Pittinije-va skupina, v kateri so družbe Fin-fer, ki pripada furlanskemu žele-zarju, ter lombardijske družbe Alfa Acciai, Pietra in Ori-Martin. Ta naveza bi morala seveda ponuditi višjo odkupno ceno, poleg tega pa predstaviti boljši industrijski program, kot so ga Bolfo, Malacalza in Lucchini; o slednjem pa so komisarji prepričani, da je tako rekoC izvrsten...
K optimizmu navaja tudi okoliščina, da je minister Cio že pred Časom poudaril nujo po pospešitvi postopka za privatizacijo tovarne pod Skednjem, jamstvo za to pa je zdaj edinole v takojšnjem začetku zasebnih pogajanj za ustanovitev nove družbe, preko katere bosta grupi Lucchini in Bolmat upravljali in razmahnili dejavnost v obratu AFS. To se kajpak ne bo zgodilo kar Cez noč, vendar gre upoštevati, da je treba železarno prodati najpozneje do konca junija, ko zapade komisarjem mandat (dg)
ZGODOVINA / PREDSTAVITEV
NOVICE
Šolstvo v Julijski krajini 191545
Novinarskem krožku o VCeraj predstavili knjigo Uola e confine (Sola in Db ■ s podnaslovom Vzgoj-institucije v julijski kraji-sal ^^-1945, ki sta jo napi-Ana ra2iskovalca Adriano v .. in Giulio Mellinato.
je izdal Deželni nšti-Db Za ?8°dovino osvobodil-Sibsnja Furlanije-Julij-(x6 , ajhie v zbirki zvezkov Vjalestoria.
,. redsednik inštituta
Valdevit je v uvod,. •	-	1 -
J‘ai»paolo
da-1 Poudaril, da sta mla-
j^Sodovinarja pripravljala je celo desetletje, in da 2god • nasta*a P° navdihu
[C 'lovinarja, nekdanjega enta na tržaški univerzi
Luigija Ganapinija.
Prav Ganapini je knjigo predstavil občinstvu. Dejal je, da gre za bogato delo, iz katerega izhaja vsa kompleksnost družbenih vprašanj na tem koščku zemlje. Knjiga piše o prehodu šolskega sistema iz dokaj liberalnega avstroogrskega sistema v totalitarni fašistični sistem, v katerem je prišlo s popolno ukinitvijo slovenskih in hrvaških šol do pravega kulturnega genocida. Izdajo knjige je pohvalil tudi deželni šolski skrbnik Ot-taviano Čorbi. Na sliki (foto Balbi/KROMA): avtorja An-dri in Mellinato, Ganapini in Valdevit.

PRED SEDEŽEM PREFEKTURE NA TRGU UNIJA1
Tudi policija demonstrira
pt5ri0tt ^gje po Italiji, so sTkptavniki SAP, SIULP, slciv. ’ zaPornih policij-mf1 Paznikov CGIL-CISL-
divT1 ansegufor tuno aV -dr rzvedli protest-Lp crj° pred prefekturo, kt s? tudi delili letake, s runi so prebivalstvo
seznanili s svojimi težavami in zahtevami.
Za manifestacijo so se odločili, potem ko je vlada predstavila »dokončni osnutek« glede kriterijev za pogajanja, ki ne osvajajo predlogov sindikalnih organizacij, ki so se
zavzemale za ohranitev pogajalske vloge sindikata, še posebno na krajevni ravni. Vprašanje javne varnosti, pravijo sindikalisti, se namreč zelo razlikuje od kraja do kraja in kar je učinkovito nekje v Južni Italiji, je lahko pov-
d^uvniki policijskih sil med včerajšnjo demonstracijo pred prefekturo (f. Balbi/KROMA)
sem zgrešeno pri nas in obratno. Zato je potrebno ohraniti krajevna pogajanja, ki omogočajo najboljše rešitve in najbolj smotrno uporabo ljudi in sredstev tako glede zagotavljanja javne varnosti kot delovnih pogojev policijskih sil.
Protest se nanaša tudi na osnutek za novo delovno pogodbo (prejšnja je zapadla že pred šestimi leti), ki ga je po mnenju sindikalnih predstavnikov res težko osvojiti, ker predvideva le skromne ekonomske izboljšave ter preureditev staležev, ki penalizirajo nekatere kadre državne policije. Prav zaradi tega je tudi prišlo do razbitja pri pogajanjih in do mobilizacije državne policije, zapornih policijskih paznikov ter državne gozdarske službe. Sindikalisti pravijo, da so doslej že večkrat pokazali potrebni Cut odgovornosti, ki pa naj bi manjkal vladi.
Preiskava o umom v Aosti se je razširila tudi v Trst
Preiskava o umoru priletnih zakoncev Feli-ciana in Germane Jorioz, ki so jih z nožem zabodli marca 1992 v njunem skromnem stanovanju v kraju Pre Saint Didier v Dolini Aosta, poteka tudi v Trstu.
Umora je bil svojcas obtožen njun sin Eliseo, ki so ga obsodili na 25 let zapora, v prejšnjih mesecih pa so ga oprostili in izpustili na svobodo. Sodstvo iz Aoste je zatem znova odprlo preiskavo in vCeraj je bil karabinjerski marešal Luigi Di Bella v našem mestu ter v Devinu, kjer je zbiral podatke o zakoncih Branku Štolfi in Cinzii Birri. Oba že dalj časa živita v Aosti, Eliseo pa je bil njun prijatelj in prav na podlagi njunih pričevanj se je sum sprva preusmeril nanj. Zakonca Jorioz sta bila precej premožna, vendar sinu denarja nista dajala.
Niz oddaj na Teleantenna o univerzitetnih izbirah
Tržaška univerza sporoča, da bo Teleantenna začela z današnjim dnem predvajati niz televizijskih oddaj o univerzitetnih izbirah za študente, ki so dokončali višješolski študij. Oddaje bodo vodili univerzitetni profesorji, ravnatelji fakultet in predsedniki diplomskih tečajev, na sporedu pa bodo od 13.30 do 14. ure v neposrednem prenosu, ponoviti pa jih bodo od 19.45 do 20.15. Med oddajami bodo poslušalci lahko po telefonu postavljali vprašanja profesorjem, ki bodo orisali študij na posameznih fakultetah Tržaške univerze. Danes bo fakulteto predstavil in na vprašanja odgovarjal prof. Delcaro (inženirstvo), v petek pa bosta prof. Scarpa in prof. Rega govorila o visoki soh za prevajalce.
Zasedanje o reformi humanističnega izobraževanja
V	dvorani Ferrero na filozofski fakulteti (v Ul. deirUniversita 7) bo v petek in soboto vsedržavno študijsko zasedanje o reformi humanističnega izobraževanja; na njem se bodo zbrati rektorji in ravnatelji univerzitetnih fakultet iz vse Italije in razpravljali o predlogih za spremembo poučevanja filozofije, zgodovine, jezikov, znanosti vzgoje in komunikacij, psihologije, zemljepisa in se drugih. V petek se bo zasedanje začelo ob 15.30, v soboto pa ob 9. uri.
Na pedagoški fakulteti o«ljudški« komunikaciji
V	veliki dvorani pedagoške fakultete v Ul. Tigor 22 bo danes ob 17. uri okrogla miza o »ljudski komunikaciji«; sodelovala bosta Giampaolo Caprettini s Turinske univerze, Ruggero Eugeni z Milanske katoliške univerze in Francesco Casetti s Tržaške univerze.
Marconijevi dnevi v Pomorskem muzeju
Letos mineva 100 let od Marconijevega poskusa z radiotelegrafom; zato bodo v Pomorskem muzeju na Marsovem polju 5 od 12. do 14. t.m. (od 8.30 do 13.30) prirediti »Marconijeve dneve«. V muzeju je slovitemu znanstveniku posvečena posebna dvorana, v kateri hranijo nekatere njegove izume; v dneh, ki so mu posvečeni, bodo predvajali tri vi-deo-posnetke o njegovih izumili.
Zaključil se je tečaj o poklicnem usmerjevanju
Pred kratkim se je zaključil teCaj »Noi si« o poklicnem usmerjevanju, ki ga je priredilo šolsko skrbništvo v sodelovanju z glavnimi gospodarskimi dejavniki našega mesta; načrt je bil namenjen študentom triletja višjih srednjih sol in so ga prirediti z namenom, da bi se mladi po dokončanem študiju lahko podrobneje seznaniti z možnostmi zaposlitve ter z novimi podjetniškimi stvarnostmi. O pobudi bo govor na srečanju, ki bo danes ob 16.30 v veliki dvorani znanstvenega liceja Galilei v Ul. Mameli 4.
DSI / RAFKU DOLHARJU ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Slovesna podelitev nagrade »Vstajenje«
O Dolhaijevem literarnem opusu govorila prof. Zora Tavčar
V ponedeljek, se je v Društvu slovenskih izobražencev ob številni udeležbi odvijala podelitev letošnje literarne nagrade Vstajenje, ki je že 32. po vrsti. Tokrat jo je za svoje življenjsko delo na področju planinske literature prejel znani tržaški zdravnik, pisatelj ter javni in politični delavec dr. Rafko Dolhar.
Po uvodnem pozdravu predsednika'DSI Sergija Pahorja, ki je podelitev nagrade Vstajenje uvrstil med slavnostne priložnosti, ko praznujemo našo ustvarjalnost, je številnemu občinstvu spregovoril predsednik ocenjevalne komisije prof. Martin Jevnikar, ki je prebral utemeljitev nagrade. Kot že reCeno, je Dolhar nagrado Vstajenje prejel za življenjsko delo na področju planinske literature, ki šteje deset knjižnih del, zadnje izmed katerih je knjiga ”Od Trente do Zajzere”, ki je pred časom izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in ki obravnava lik dr. Juliusa Kugyja. Vse to - je dejal Jevnikar - je sad resnega raziskovalnega dela in pisateljskega pristopa. Dolharjeve knjige so med drugim vkoreninje-ne v naš prostor in čas, opisujejo človeka in pokrajino, preveva jih narodnostni Cut, krasi pa jih tudi bogato fotografsko gradivo.
Sledila je podelitev nagrade. Tudi letos je denarno vsoto za nagrado prispevala Zadružna kraška banka z Opčin, v imenu katere je bil na ponedeljkovi slovesnosti prisoten njen predsed-
nik Pavel Milič. Milič je dejal, da se banka Čuti dolžno, da podpira take pobude in izrazil ponos nad tem dejstvom. Ta podpora, je dejal, se bo še nadaljevala. Nagrajencu je izrazil čestitke z željo, da bi še naprej pisal.
O Dolharjevem literarnem opusu je obširno spregovorila prof. Zora Tavčar, ki je poudarila svojske poteze Rafka Dolharja, ki so v tem, da piše kratke črtice, kjer redko prevladuje opis in kjer so prisotne digresije v polpreteklo zgodovino, dnevna politika in etična vprašanja. Tu stojimo pred intelektualcem in humanistom.
Prof. Tavčarjeva je izpostavila zlasti štiri knjige, v katerih po njenem mnenju doseže Dolhar svoj višek. To so: Prgišče Krasa, ki je najbolj lirična knjiga, slavospev Kra-
su in njegovemu človeku, Vabilo v Julijce, ki je jezikovno najžlahtnejša, soCna in bogata na planinski terminologiji, Stezice, ki je vsebinsko najbolj pisana ter zelo informativna, in Od Trente do Zajzere, v kateri izvemo marsikaj o Kugyjevem obdobju, o njegovem odnosu do Krasa in o njegovi navezanosti na slovenske hribe. Poudarila je tudi, da se planinski literaturi dela krivico, če se jo ima za manjvredno, kot še danes dogaja. Dolharju pa je izrekla priznanje, saj je kljub prezaposlenosti na področju planinske literature veliko ustvaril.
Za mikrofon je stopil tudi nagrajenec, ki je izrazil zahvalo GMD za izid knjige Od Trente do Zajzere (v imenu GMD mu je med drugim Čestital tajnik Marko Tavčar)
ter radiu Trst A, ki že vrsto let objavlja njegova dela. Kritično misel je izrekel o današnjem času, kjer med Slovenci prevladujeta površnost na eni strani in dlakocepstvo na drugi, tako da zgleda človek, ki se nekoliko bolj zanima za javne zadeve, Čudak. Če nisi prepričan, da si na pravi poti, te to prizadene. Glede položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa je dejal, da malodušje ni na mestu, saj se zadnje čase nekaj premika, čeprav se na prvi pogled to ne vidi. Opaziti je več zanimanja za javne zadeve oz. za politiko. Dolhar je tudi povedal, da pripravlja novo knjigo s politično vsebino, ki bo podobna dnevniškim zapiskom, ki so pred leti izšli z naslovom Na naši koži.
Ivan Žerjal
BARKOVLJE
Simbolična splavitev v TPK Sirena
Zgradil jo je Luciana Santich
Na prostorih Pomorskega kluba Sirena v Barko vij ah je bilo v nedeljo zelo veliko ljudi, ki so kot prijatelji, znanci, pa tudi elani kluba prisostvovali simbolični splavitvi nove barke, izdelka Luciana Santicha, ki ji je dal ime »Circa«.
Santich, po rodu iz Lošinja, bivajoč že dolgo let v Trstu, kjer ima pri Sv. Ivanu tudi svoj bar, ter Član Pomorskega kluba Sirena ni nov v teh podvigih. To je namreč že tretja barka, ki jo je sam zgradil. Zadnjo so uradno splavili prav tako v prostorih Sirene 21. avgusta 1993. Na takratno splavitev je še živ spomin, prav tako bo ostala v spominu nedeljska, čeprav je manjkal župnik, da bi jo blago-
slovil in bodo po stari tradiciji to opravili enkrat v prihodnjih dneh.
Barka, ki jo Santich imenuje tudi »passera barcolana«, je dolga 5.40 in široka 2.04 metra. Notranjost in ogrodje barke je iz lesa; obložena pa je z novim sintetičnim materialom »termonto«, ki je lahek in primeren za barke. Santich jo je gradil pet mesecev. Da je bilo v nedeljo vse še bolj prijetno in veselo, je poskrbela godba na pihala Refolo, ki je kar eno uro izvajala vesele melodije. Udeleženci so se zadržali na prijetni družabnosti, kratek nagovor pa je za to priložnost imel Santichev prijatelj Raymond Prag, ki je po rodu tudi iz Lošinja, a živi že vrsto let v ZDA.
Neva Lukeš
KROŽEK VIRGIL ŠČEK
Predstavili bodo štiri nove »bele priročnike«
Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček je pred časom izdal štiri nove knjige v svoji zbirki »belih priročnikov«, ki je tako dosegla že 15 naslovov. V italijanščini so v knjižni obliki po dobrem desetletju ponatisnili študiji Nadje Maganje in Aleša Breclja o samostojnih slovenskih političnih skupinah v Trstu v letih 1945-49 oz. 1949-52. Izšla je nadalje druga knjiga mednarodnih pravnih in političnih dokumentov o varstvu manjšin, ki jo je uredil Ivo Jevnikar.
Marko Tavčar pa je pripravil za tisk in opremil z uvodom in opombami parlamentarne nastope Virgila Sčeka v Rimu v letih 1921-23.
Slovenski in italijanski javnosti želi Krožek predstaviti nove publikacije na novem sedežu v Ul. G. Gallina 5, III. nadstropje, v Trstu, kjer bo v petek, 12. maja, ob 10.30 tiskovna konferenca in predstavitev knjig s sodelovanjem omenjenih štirih avtorjev in predsednika Krožka Virgil Sček dr. Rafka Dolharja.
KZE
Prispevki
zadrugam
in
gozdarskim
podjetjem
Predsednik Kraške gor' ske skupnosti sporoča, da predvidevata D-Z-38/1986 in 16/1991 dodelitev finančnih prispevkov v obliki nepovratnih sredstev in v obliki obrestnega posojila zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem, ki imaj0 pravni sedež na območja Kraške gorske skupnosti
4i-i Iz-i <->xm4	tfm 'TPf-ZO
a zbornici v trstu uu d tudi kot gozdarska etja; prispevki se do-ijejo za nakup, Pff'
) in modernizacij0
av, strojev in orodja
ečnjo, pripravo i®
edvideni so pri' ki za kmetijske za-
ene investicije ter jevki za gozdu8 jtja do največ 40% scene investicije, znesek, ki ga
L v obliki
MašKa gorska obistim osebam in za amene dodeli pr1"
c v obliki obrestne-iojila za srednjeroč' dejavnosti, k1 cor ne bodo preše-
rje na kolkov8' pirju je treba s®' - podlagi poseb" _____i • 4o nll'
l najka-30.6.1995. razce in eventuel " i se zainte-
ZASEDANJE / V SOBOTO	PRIREDITVE / NETEKMOVALNO KOLESARJENJE
Srčna kap se To nedeljo tudi lahko zdravi v Trstu Bicincitta
OD DANES DO SOBOTE^)"
V Trstu kongres o psihosomatiki
Sodeluje več kot 500strokovnjakov
Potatki ISTAT o umrljivosti v Italiji so pokazali, da je umrljivost zaradi srčnih obolenj še vedno na prvem mestu med vzroki smrti: dosega namreč 43 odstotkov, medtem ko rakasta obolenja povzročijo 28-odstotno umrljivost, virusna pa 1-odstotno. Srena obolenja v največji meri prizadenejo priletne osebe, saj je umrljivost kar 54-odstotna za osebe, ki imajo 75 in veC let. Srčna kap zadene v Italiji vsako leto 160.000 oseb; ena na štiri ne preživi kapi, v več kot polovici primerov pa pride do smrti med prvo uro po srCnem napadu, ali pa tudi po nekaj minutah. V teh zadnjih letih je zdravljenje srčnega napada privedlo do znižanja stopnje umrljivosti od 30 odstotkov (pred dvajsetimi leti) na sedanjih 6 odstotkov, vendar le v primerih, ko je bolnik prispel v bolnišnico v prvih dveh urah (ali v največ treh) po srčnem napadu. V zadnjih letih so bili doseženi taki rezultati, ker kardiogi uporabljajo zdravila proti krvnim sesedkom v ožilju, oziroma zdravila, ki ponovno »odprejo« koronarne žile v akutni fazi kapi; bistveno je torej, da se zdravljenje začne čimprej, da se tako v največji možni meri omeji škoda za srce, ki jo povzroči zaprtje srčne žile.
Tem vprašanjem bo namenjeno sobotno zasedanje v konferenčni dvorani glavne bolnišnice, od 9, do 12.30, ki ga prireja Združenje prijateljev srca in ga bosta vodila prof. Patrizia Maraš in prof. Savino Scardi, ki sta pobudo včeraj tudi predstavila v prisotnosti predsednika Združenja Prima Rovisa.
V nedeljo, 14. t.m., bo Italijanska zveza za šport za vse (UISP) tudi v Trstu priredila netekmovalno kolesarjenje po tržaških ulicah in trgih z naslovom Bicincitta. Podobno kot v prejšnjih izvedbah od leta 1992 dalje bodo del izkupička od vpisnin izročili Italijanskemu združenju za multiplo sklerozo (AISM), kateremu predseduje Nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini.
Omenimo naj, da podobna kolesarjenja Bicincitta prirejajo istega dne tudi v drugih mestib po vsej državi, katerih število se iz leta v leto veča. Leta 1992 jih je bilo 53, leta 1993 73, leta 1994 104, to nedeljo pa jih bo predvidoma 120, kar očitno predstavlja rekordno število. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo so na vsedržavni ravni zagotovili ministrstva za zdravstvo, za^ šolstvo, za javna dela in okolje ter za socialne zadeve, kakor tudi športni dnevnik Gaz-zetta dello Šport; na krajevni ravni pa še Občina Trst, Pokrajija Trst in Dežela Furlanij a-Julij ska krajina.
Kolesarjenja Bicincitta se je mogoče udeležiti bodisi posamično bodisi v skupinah. Odhod bo ob 10.30 s Trga Zedinjene Italije. Proga: Nabrežje, Kor-
zo Cavour, Miramarski drevored, Rojan-ski trg, ulice S. Teresa, Tor San Pietro, Udine, Rittmeyer, Ghega, Roma, Korzo Italia, Goldonijev trg, Korzo Saba, Stara mitnica, Ul. Madonnina, Trg Sansovi-no, Ul. Capitolina in Trg stolnice, kjer bo postanek, nato: ulice S. Giusto, Bra-mante, S. Giacomo, Istri a, Baiamonti, Italo Svevo, d’Alviano, Čampi Elisi, S. Andrea, Čampo Marzio, Nabrežje in spet Trg Zedinjene Italije.
V Trstu je dokaj težko kolesariti, delno seveda zaradi vzpetin in klancev, a v dobršni meri tudi zaradi kaotičnega avtomobilskega prometa in zastrupljenega zraku. Nedeljsko kolesarjenje hoče dokazati, da je mogoče vsaj drugi vzrok težav odstraniti.
Kdor se želi udeležiti nedeljskega kolesarjenja Bicincitta, se mora predhodno vpisati. Vpisovali bodo v tiskovni dvoranici na županstvu, Trg Zedinjene Italije 4, v petek, 12., in v soboto, 13. t.m., od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, v nedeljo pa od 9. ure dalje. Za podrobnejše informacije se je treba obrniti na tržaški sedež UISP na Trgu Duca degli Abruzzi 3, 4. nadstropje, tel. 639382.
Danes popoldne ob 15.30 bodo v Trstu odprli petnajsti vsedržavni kongres Italijanskega društva za psihoso-matično medicino. Kongres, katerega naslov je »Psihosomatski bolnik: večplasten pristop«, bo potekal v kongresnem centru Pomorske postaje in bo trajal do sobote. Znanstveni program kongresa bo obsegal štiri znanstvena poročila uglednih strokovnjakov ( Cazzullo, Pan-cheri, Gilleron in Pasi-ni), šest plenarnih seans, tri okrogle mize in 29 simpozijev. Med glavnimi temami, ki jih bodo na tem pomembnem srečanju obravnavali, naj omenimo psihične razsežnosti pri somatičnem pristopu in somaticno raz-
sežnost pri psihičnem pristopu v materinstvu in očetovstvu, preseje-vanje organov, AIDS,
psihoneuroimunolo-
gijo, prehrambene motnje, psihoterapijo, odnose zdravnik - P8'
cient, psihosomatika i® sredstva množičneg8 obveščanja, alternativne terapije ipd. Na kongresu bo sodelovalo okrog 500 udeležencev (psihiatrov, psihoanalitikov, psihologov in socialnih delavcev), njegov glavni nam6® pa je vzpostaviti koristno soočenje med izvedenci in oblikovati nO". ve operativne model za izboljšanje življenjske kakovosti psihosomatskih bolnikoV’
Društvo, ki prirej8 svoje kongrese vsak dve leti, je letos prv1 izbralo naše mesto.
.

DOLINA / PODIRANJE MAJA
Letošnjemu maju še zadnjič zapeli
, Po predvidevanjih je včerajšnje podiranje maja zbralo v Dolini lepo število gle-, mev: kot veleva običaj pa je bil to tudi dan, ko se na Majenci zberejo predvsem ttiaeini, da zapojejo po Siji in pod majem in da nato tri dni prej postavljeno poderejo.
v.| 6 so običajno v torek po Siji šli samo fantje in možje, se je že nekaj let uvelja-s navada, da se jim pridružijo še vaška dekleta in žene. Z letošnjo »predsed-to« dvojico na Čelu, parterji in partercami so tako tudi vCeraj DolinCani prišli ^ krorico, se v krogu zbrali pod majem in mu še zadnjic zapeli pesem o drevcu.
ato so dekleta ustvarila živo mejo med majem in gledalci, fantje pa so šli »na . ce«. Dolinska godba je spet zaigrala in tako naznanila trenutek, ko je župan lser z odločnim zamahom roke dal znak: maj je z visokega treščil ob tla, v nje-s v0 okrašeno krošnjo pa so se zaleteli otroci... (dam)
Mlaj v Prebenegu
skfh0* P° ustaljeni tradiciji, je bilo v vseh vaseh dolinske občine v teh prvih maj-i. uneh nadvse veselo in živahno. Fantje in možje so dvigovali mlaje, okrog
kati
erih
se je odvijala prijetna družabnost z raznimi prireditvami. Tako je bilo tu-
okr ^fpbenegu, kjer so mlaj dvignili na predvečer prvega maja. Košat borovec so pl s'u z limonami in pomarančami ter pisanimi zastavicami, na vrhu pa je za-- P°iala rdeča delavska zastava. Mlaj je kraljeval teden dni, v nedeljo popoldne
otr l .®a Prav tako slovesno, ob množični prisotnosti vaščanov, radovednosti tek r,ln °b igranju godbe na pihala Breg podrli, kot nam kaže gornja slika (foto in s Mario Magajna).
VČERAJ-DANES
□ LEKARNE
'n
Do]
Lut
UMRLI SO: 87-letna Anna Nattek, 58-letni At-tilio Sau, 83-letna Cleo-nice di Giangiacomo, 80-letni Giovanni Sferzi, 73-letna Maria Božic, 54-let-ni Giampaolo Franzot, 63-letni Luciano Scher-bisch, 96-letna Roma Bi-doli, 67-letna Olga Can-zio, 89-letni Giuseppe Biasizzo, 69-letni Mario Mattioli, 83-letna Vera Sancin, 85-letni Emilio Trombetta, 65-Ietni Edoardo Fatur, 64-Ietna Mirella Chiari Crotti, 31-letni Maurizio Degrassi.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 -Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
Od PONEDELJKA, 8., do NEDELJE, 14. maja 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungoma-re Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV u sodelouanju z ZKO Sežana MARKO KRAVOS
JAZ ON SE NA TO POSMEJE
Izvirni splet iz avtorjeve žive pripovedi, poezije, ki jo interpretirata Saša Pavček in Paule Ravnohrib in glasbenega tkiva, ki ga izvaja Godalni kvartet GM iz Trsta
Vklubu ORIENT EKSPRES v Divači jutri, 11. m^ja , ob 20. uri
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 33 (tel. 638454)..
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.45,
20.30, 22.15 »II seme del-la follia«, r. J. Carpenter.
EKCELSIOR - 18.45, 20.25, 22.15 »Sostiene Pe-reira«, r. Roberto Faenza, i. Marcello Mastroianni.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Strane storie«, r. Sandro Bal doni.
AMBASCIATORI -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A proposito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pic-cole canaglie«.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Aba-tantuno, Marco Leonardi.
NAZIONALE 3 -16.30, 18.20,	20.15,	22.15
»Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renč, Gary Oldman.
NAZIONALE 4 - 16.3, 18.20, 20.15, 22.15 »II prete«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 -22.00 »La citta del piace-re di una vedova in calo-re«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.30,
19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Anthony Hopkins, Brad Pitt.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. Anna Galiena, Silvio Orlando, Fabrizio Bentivo-glio.
LUMIERE - AIACE -
17.00,	18.45, 20.30, 22.00 »Viridiana«, r. L. Bunuel.
M PRIREDITVE
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi jutri, 11.5. ob 17.30 na srečanje z mladinskim pisateljem BOGDANOM NOVAKOM. Pi-
satelja in njegova dela bo predstavil urednik za mladinsko književnost pri založbi Mladinska knjiga Vasja Cerar.
KD LIPA iz Bazovice prireja v petek, 12. t.m., ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici SREČANJE S ČLANI SKD BAZOVICA
iz Reke. Nastopata mešani pevski zbor in otroška folklorna skupina. Vabljeni!
REPENTABOR OB PROSLAVLJANJU 50-LETNICE OSVOBODITVE: v petek, 12.5., ob 20.30 v kulturnem domu na Colu ogled filma BALKAN, sledi razprava o fašističnem zatiranju, NOB ter o kolaboracioniz-mu z zgodovinarji Marto IvašiC, Aleksijem Kalcem in Katjo Colja; v soboto, 13.5, ob 21. uri KRESO-
VANJE na Orešju ob zvokih hramonike; v nedeljo, 14.5., ob 9. uri s trga v Repnu pohod ODPRTA MEJA po starih poteh v Vrbo vij e, Dol in Voglje ter OSREDNJA PROSLAVA pri Stenah na Colu.
KD VESNA prireja v soboto, 13. maja, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu tradicionalno zborovsko revijo PESEM NE POZNA MEJA. Sodeluje 9 zborov iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske.
KD in MePZ PRIMORSKO vabita na KONCERT OB PREDSTAVITVI PRVE GLASBENE KASETE, ki bo v soboto, 13. maja, ob 20.30 v luteransko-evan-gelicanski cerkvi v Trstu (Trg Panfili).
VZPI od Domja in KD FRAN VENTURINI vabita na PROSLAVO OB 50-LETNICI OSVOBODITVE
v soboto, 13. maja pri Domju. Program: ob 18. uri zbirališče pred Kulturnim centrom A. Ukmar-Miro; ob 18.30 slovesnost pri prenovljenem spomeniku; ob 19.30 proslava v Kulturnem centru.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 13. t. m., ob 19. uri na predavanje Li-de Turk, ki bo predstavila tajno organizacijo TIGR.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. V soboto, 13. t. m., ob 20.30 ODPRTJE RAZSTAVE PA-TRIZIE DEVIDE’. Predstavitev Laura Safred. Kulturni program: Bernsteinov ples Amerika, Amerika, izvajajo dijakinje l.a razreda srednje šole F. Levstik s Proseka pod vodstvom prof. Edith Kocjan.
GODBA NA PIHALA
IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMENADNIH
KONCERTOV na trgu v Ricmanjih v nedeljo, 14. in 21. maja, ob 17. uri. Sodelujejo sledeče godbe: Valvasone (Pordenon), Idrija, Corno di Rosazzo (Videm), SVEA (Zagorje ob Savi). Vabljeni!
OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja ljudsko manifestacijo ob 50-letni-ci osvoboditve DA NE BI POZABILI, ki bo v nedeljo, 14. t. m., ob 17. uri na igrišču Sokola v Na-, brežini. Sodelujejo: Šolska mladina, recitatorji, mladinski pevski zbor iz Komna, zbor Zavoda združenega sveta iz Devina, domači zbori v mešani zasedbi in godba na pihala “Nabrežina".
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihriždana Ku-lenkoviča Mimice - "Korenine”. Razstava je odprta do 11. maja.
SKD GRAD - Bani obvešča, da je v Ovčarjevi hiši pri Banih slikarska razstava likovnika Milana Bizjaka odprta po sledečem urniku: 12. in 13. maja od 17. do 20. ure, 14. maja od 16. do 20. ure. Vljudno vabljeni!
V KRAŠKI GALERIJI v Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure.
[Z3 OBVESTILA
LETNIKE/CE 1945 s
Proseka, Kontovela in sosednjih vasi, ki se želijo udeležiti skupnega praznovanja, vabimo, naj se javijo na telefonsko St. 229404 po 20. uri.
RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da so še v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem brdu in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72.
NA VISOKI SOLI MODERNIH JEZIKOV za prevajalce in tolmače (Ul. Alviano 15) bo jutri, 11. t.m., ob 16. uri govorila univerzitetna prof. dr. Martina Orožen o slovenskem jeziku v obdobju realizma. Vljudno vabljeni!
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča Solnike, da je v uradu na razpolago ministrska okrožnica, ki ureja dodelitev suplenc za poučevanje v tujini za naslednja tri šolska leta. Urnik: pon. 16. - 17.30, tor. 9. - 10.30, Cet. 16. -17.30, pet. 11. - 12.30. ul. Carducci 8 - Trst. Tel. 370301.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča,da 10. junija zapade rok za vpis v občinske jasli. Zainteresirani naj se obrnejo do koordinatork jasli v Ul. P. Veronese 14 ( tel. 309082 in 311789) in sicer z naslednjim urnikom: ponedeljek od 15. do 17. ure in četrtek od 9. do 11. ure. Starši naj prosijo za vpis v slovenske jasli.
MALI OGLASI
STARSI! Bližajo se počitnice. Vašemu otroku ponujam varstvo v mirnem, zelenem predelu Trsta. Tel. 040/572612.
PANDO 30, letnik ’85, 75.000 km, v dobrem stanju proda gospa. Tel. št. 225770 od 8. do 13. ure ter od 17. do 19. ure.
PLINSKI ŠTEDILNIK: tri goriliniki plin, en električni in pecica električna prodam. Tel. St. 228146.
PODARIM simpatične male mucke. Tel. St. 220793.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18.
OSMICO sta odprla Ivan in Cvetko Colja v Samatorci St. 20.
OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Rupi - Ul. Buonarotti. ToCi domače belo in Črno vino.
OSMICO ima Paolo Ferfolja, Medja vas. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
FRANC IN TOMAŽ FABEC imata Se odprto osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pok. Innocenza Gunnella darujeta Marica in Mirko Cok 50.000 lir ter družini Zerjul in SedevCiC
100.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob dragega Izidorja Colje darujejo Antek in Tatjana
50.000	lir, družina Mervič 50.000 lir in Stanislav Leghissa 50.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Ob obletnici smrti dragega Justa Segine darujejo žena Marija in otroci
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob poravnavi članarine VZPI-ANPI za tekoče leto so prispevali za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela: Ivan Ban 10.000 lir, Angel Grljanc 10.000 lir, Miroslav PraSelj 30.000 lir, Alojz PraSelj 10.000 lir, Rajmund PraSelj
10.000	lir, Dušan Križman 10.000 lir in Sla-voljub Stoka 10.000 lir.
V	spomin na Borisa Raceta daruje družina Kodrič 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
V	spomin na Žarkota Raceta darujeta Norci in Edi 100.000 lir za Stadion 1. maj.
V	spomin na dragega moža in očeta Jožeta Guština darujejo žena in otroci 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah in 50.000 lir za PZ Vesela pomlad.
UnusiC Neva daruje
30.000	lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah.
t
Umrla je
Vera Sancin -Raffone
Pogreb bo v petek, 12. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Skedenjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo otroci Mara, Santo, Lidija in Salvo z družinami
Trst, Koper, Ljubljana, 10.5.1995
None Vere se bodo vedno spominjali
vnuki Ingrid, Dušan, Milan, Samo in Lara ter pravnuki Matevž, Aleš, Ambrož in Maša
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Irene Šuc por. Danieli
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin.
SVOJCI
Konto vel, 10.5.1995
10.5.1993	10.5.1995
Ob drugi obletnici smrti naše drage
Tončke Kranjec - Vidali *
se je z ljubeznijo spominjajo
vsi, ki so jo imeli radi Bani, 10.5.1995
Sreda, 10. maja 1995
GORICA
	VOZNI RED VLAKOV				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA V	fRSTA	SMER	URA V	RSTA	SMER
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano	7.10	(D)	Portogruaro (5.56), Tržič (6.47).
		(10.55), Torino (12.55).	7.45	(D)	Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina
6.16	(R)	Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.			(7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Brenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7.12	(E)	VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero-
		(9.18).			na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35	(D)*	Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28),	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08),
		Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.			Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46).
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	Portogruaro (8.00), Tržič (9.03).
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
14.12 14.20	(IR) (IR)*	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08).	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
		Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.			
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)	SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45).
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18).	14.35	(D)*	Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica
17.18	(R)	Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke			(13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(19.59). Op.: se ne ustavi v Grljanu in Križu.	14.47	(IR)	Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23).
18.12	(E)	Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	15.05	(R)	Portogruaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz-	16.27	(D)	
20.28	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Padova (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola	17.47	(IR)	(16.03). Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.57	(D)	Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič (18.23). Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič (19.43). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).	20.10	(R)	
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25).	20.47	(IR)	
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praz-
					nikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grljanu in
					Miramaru.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
* Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramaru, Grljanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob praznikih.	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob praznikih.	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grljanu, Križu, Nabreži-	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
		ni.	12.30	(R)	Vdem (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica			praznikih.
		(11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grljanu Križu.	13.56	(R)	Vdem (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
			14.57	(R)	Vdem (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob
12.24	(D)	Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone			praznikih.
		(14.18).	15.39	(D)	Vdem (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob
13.20	(R)	Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob			praznikih.
		praznikih.	15.39	(R)	Vdem (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob
14.40	(R)	Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grljanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).			praznikih.
16.16	(D)		16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob	18.00	(R)	Vdem (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob
		praznikih.			praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi	18.21	(R)	Vdem (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob
		v Grljanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.			praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.:	19.07	(R)	Vdem (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
18.05	(D)	ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm	19.29	(D)	Vdem (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(19.10). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.58	(D)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35).
18.30 19.25	(R) (D)	Tržič (18.57), Gorica (19.20), Vdem (19.54). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Vdem (20.34).	20.39 21.28	(R) (R)	Vdem (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Vdem (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob
20.00	(R)	Tržič (20.25), Gorica (20.48), Vdem (21.15). Op.: ukinjen ob			praznikih.
		praznikih.	21.56	(D)	Vdem (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRST/	L SMER	URA	VRST/	L SMER
9.16	(E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju-	6.28	(E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bljana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58).	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14).
17.58	(IC)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Opčine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju-	19.49	(E)	SIMPLON EKPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC-	lntercity	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak		D - Brzovlak R Deželni vlak		
8
GORICA / KRŠITVE EMBARGA ZOPER SRBIJO
Inšpektorji carine odkrili plaz kršitev
Na zatožni klopi 14 podjetij (5 goriških), ki naj bi trgovalo s ponarejeno dokumentacijo
Vodstvo goriške carinske uprave skrbno molči o naslovnikih ukrepov, ki so jih sprejeli po ugotovitvi cele vrste prekrškov pri uvozu blaga iz držav nekdanje Jugoslavije. Kot so včeraj poročali nekateri mediji, naj bi posebne preiskovalne enote pri goriški carini ugotovile krešitve določil o mednarodnem embargu zoper Srbijo in Črno goro in druge
prekrške glede carinjenja uvoženega blaga. Štirinajst podjetij (pet od teh naj bi bilo iz Gorice, druga pa s sedežem v trsu, Milanu in drugih krajih) naj bi s pomočjo ponarejenih dokumentov kršilo embargo. Podjetja naj bi trgovala s Srbijo in Črno goro (gre za industrijske izdelke, les, kmetijske pridelke in drugo), na ponarejenih spremnih listinah pa
naj bi bila navedeni tož' ni podatki o poslovanju z neobstoječimi partner)1 iz Makedonije in Bosne' Za te prekrške tvegaj® podjetja stroge kazni od 4 do 8 milijard lir. Za' plenili so tudi pošiljk0 lesa in en tovornjak.
Nadalje naj bi carinsk1 inšpektorji ugotovili se vrsto drugih prekrškov’ namenjenih utajitvi ca rinskih dajatev. PraV tako s ponarejenimi ljsV nami naj bi uvozniki1 držav nečlanic Evropsk® zveze dosegali neupra vicene carinske olajšav6' Takih primerov so men-da ugotovili kar 7°’ domnevne storilce Pa prijavili sodstvu zarad1 tihotapstva.
Preiskava goriške car1 ne je trajala že dolgo Ca sa, inšpektorji pa so p° drobno prečesali na so
titne dokumentov 0 sumljviih pošiljak.
500 od teh dokumente naj bi bilo ponarejeni
oziroma naj bi na njih n® bili navedeni podatk1 pravih dobaviteljev tran športov.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Leon«. Rež. Luc Besson, i. Gary Old-man in Nathalie Port-man. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Sostiene Pereira«. Rež. Roberto Faenza, i. Marcello Mastroianni in Nicoletta Braschi.
TR2IC
COMUNALE Ni predstave.
a PRIREDITVE
KD OTON ZUPANČIČ
prireja danes ob 20.30 v domu Andreja Budala predavanje prof. Jožeta Pirjevca o italijansko-slo-venskih odnosih od leta 1915 do danes.
SKRD JADRO vabi na društveni sedež v Romja-nu jutri ob 20.15 na srečanje z g. Magdo Stur-man iz Mackolj (TS), ki bo predvajala diapozitive s potovanja po Avstraliji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IZ GORIŠKEGA vabi v ponedeljek, 15. maja, na pevski koncert v Kulturnem domu. Posvečen bo 50-letnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom. Nastopila bosta zbor upokojenih rudarjev iz Trbovelj in obnovljeni pevski zbor goriškega Društva upokojencev.
Bi RAZSTAVE
V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 10.
maja postavljena razstava slik Bruna Canelle. Ogled od delavnikih med 9. in 13. uro in med prireditvami.
13 OBVESTILA
V DIJAŠKEM DOMU SIMON GREGORČIČ v
Gorici že sprejemajo prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije nudijo v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure -tel. 533495.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja tečaj tehnike prodaje. Vpisovanje in informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826.
KD OTON ZUPANČIČ
organizira tradicionalni turnir “Beach volley 95” na pesku. Turnir se bo začel 22. maja. Prijave sprejemajo v domu Andreja Budala v Standrežu do 19. maja med 19. in 21. uro. Letošnja novost je, da sprejemajo tudi mešane ekipe. Interesenti naj se cimprej javijo, ker bo število ekip omejeno.
OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoCa, da je bil rok za predstavitev prošenj za priključitve na plinsko omrežje po znižani ceni (700 tisoC lir) podaljšan do 13. maja 1995. Po tem datumu bo treba za nove priključitve zaprositi tudi za dovoljenje pokrajinske uprave, ker pa bodo pokrajinsko cesto na novo asfaltirali, utegnejo biti prošnje tudi zavrnjene.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje vsak dan od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure.
IZLET!
SPD GORICA vabi v nedeljo, 14. t.m., na celj. Vzpon bo iz Vrtov^ na, hoje do vrha pa Prl bližno tri ure. Prevoz Z lf stnimi sredstvi, kosilo 1 nahrbtnika. Izlet vo Mirko Radinja. Odhod 0 6. uri s parkirišča P J' Rdeči hiši. Društvo 0 vešča tudi, da je še n6^0' mest na avtobusu za Go co, v nedeljo, 21. ®a|^j Sprejemajo pa že
opiujemaju pa ^ prijave za avtobusni iz1 na Koroško, 4. junija let0 z ogledom puškarske^ muzeja v Borovljah, na. ravnih znamenitosti P Slovenj Pliberku in 0 1 skom občine Sela. ^ ODBOR UPOKOJB1:' CEV IZ DOBERDOBA 0°' vešča vse, ki so se prjja, li za izlet na Sicilijo 1 Sardinijo, da bo odhod, soboto, 13. maja, ob 5. s Trga sv. Martina (P cerkvi) v Doberdobu. Pr poroča se točnost.
u-
LEKARNI
DEŽURNA LEKARN*
Rašt®1
V	GORICI MORANDINI,
65, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARN
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE
Ul'
Cosulich 117, ti
el. 711315'
pogreb!
Gorici: ob 8
LčUla v -
glavno poKr. 9.30 Mal '
mm pokoP® uri Ann0111 Sorau20

DOBERODB / NOVI OBČINSKI SVET
Umestitvena seja brez zapletov
Konstruktivno vzdušje med svetovalci
j) , Ponedeljek je bila v Se. 6rdobu umestitvena 0i . novoizvoljenega , Cinskega sveta. Na , evnem redu sta bili le Vol6	potrditev iz-
žu ienih svetovalcev in-Panov predlog delovne-je T^ograma. Prava novost ca ai P^sotnost prevajal-vaiai da RuPla- ki )e pre-Uj . Posege občinski taj-tgr1: Prva točka je bila Sj premeščena s sogla-vseh svetovalcev, edila je predstavitev L8rama- Zupan La-eiicic je povedal, da je (jgj®131® le osnova dela in P0ubčnega programa Uai lllske enotnosti. Med 'r^nejše točke je La-Van'ClC P°stavil: nadalje-sgj® s kulturo sožitja in stt 6 0Vanjem tu in on-w a meje, urbanistični Uic ’ Uresničitev telovad-oiUiL^enie greznienega PališeaLP°Sege na poko'
alelcu- . Popravila na iti n riCni napeljavi vrtca tloQtnOVne Sole, namemb-pr.ii. Šolskih stavb na sču in v Jamljah.
tiU sT1’3 Ferletič je v ime-ovenske skupnosti
povedala, da se opozicija načelno strinja s predloženim programom, da pa je premalo konkreten in potrebuje dodatke in specifične posege. V tem smislu je predložila dokument s predlogi opozicije. V podrobnostih je želela pojasnila v zvezi z organizacijo civilne zaščite (prostovoljnimi gasilci), glede urbanističnega načrta, stikov z društvi in njihovo problematiko itd. Podčrtala je, da morajo biti javna dela izvedljiva. Dotaknila se je tudi polemike v zvezi z volilno kampanijo. Napovedala je konstruktivno, po potrebi kritično opozicijo.
Načelnik skupine Občinske enotnosti Jarc je podčrtal dejstvo, da program sploh ni neizvedljiv. Opozoril je, da je napredna lista v Doberdobu že več desetletij zelo uspešna. Tokrat si bo prizadevala za uresničitev telovadnice, ki je še kako potrebna in bo lahko služila tudi Slovencem v Laškem. Podčrtal je tudi, da si bo večina prizadevala za reši-
^ORICA - NOVA GORICA
Sodelovanje pri storitvah
Načrti za povezavo omrežij in 0vtobusne proge med mestoma
rjoV0riski in novogo-laf1 t?hnikj Pridno de-Jn da bi v izvajanju laktov, ki so financi-dn,1 evropskih skla-
2atere komunalne s' fltve' Prejšnji teden
»•b£Xk0"“iaza
srC n K°ma m one-v m evanja, včeraj pa je )Cf0V1. Gorici zasedala »mja za področje tfuTpbke (plin-elek-wL?skrbe z vodo in ristr n!h Prevozov. Go-tg], °.1s.tran so zastopali ti, 1(1 Mestnih podje-novogoriško pa ^ki odbornik Goj-G^^etič in telmiki
GoriTi°letiC m tellniki
BlgV kdi vodovodov, Pod; v° Primorske,
Razpravljali so o predlogih, ki jih je izdelala goriska stran in jih dopolnili s pogledi novogoriške. Za vodo, elektriko in plin gre dogovarjanje v smeri povezave in integracije omrežij, za vzajemno pomoč in nadomestilo v primeru potrebe na eni ali drugi strani. Kar zadeva prevoze pa so vzeli v poštev možnost uvedbe skupnih prog in nasploh tesnejše avtobusne povezave med središčema mest, tako da bi delno razbremenili promet zasebnih vozil med njima. To bi gotovo imelo blagodejne učinke na probleme onesnaževanja in zasedenosti parkirišč v centrih obeh Goric.
tev najbolj perečih vprašanj in sicer za center v Jamljah. Napovedal je tudi predstavitev načrta. Manjšino je pozval h konstruktivni opozieji in odprtemu dialogu za dosego skupnih ciljev. Zahvalil se je vsem bivšim svetovalcem in odbornikom in zaželel kolegom v občinskem svetu veliko uspeha pri nadaljnem delu.
Zupan Lavrenčič je v zaključnem posegu povedal, da jemlje na znanje dobro voljo vseh in pozval k delu in k opustitvi zaostritev iz volilne kampa-nije. Program, ki ga je izdelal, je uresničljiv, držal pa bo v evidenci tudi predloge manjšine. Na glasovanju je bil program sprejet z glasovi večine in vzdržanjem opozicije.
Zupan Lavrenčič je tudi predstavil občinska odbornika: Viljem Gergolet bo odgovoren za kulturo, naravno varstvo, šolstvo in socialno skrbstvo. Opravljal bo funkcijo podžupana, Janko Gergolet bo skrbel za šport, osebje in finance, -
SOVODNJE / ZUPAN PETEJAN PREDSTAVIL PROGRAM
Večina in opozicija za konstruktivne odnose
Na prvi seji že odobrili najem posojil za vodovod
Novoizvoljeni občinski svet v Sovodnjah se je predsinoči sestal na prvi seji. Zupan Igor Petejan je uvodoma čestital vsem izvoljenim in želel, da bi vsi, iz večine in opozicije, konstruktivno sodelovali za uspešno upravljanje v korist občanov. Zahvalil se je tudi prejšnji upravi in posebej dolgoletnemu županu Vidu Primožiču za prizadevno in uspešno upravljanje občine. Zupan je tudi predstavil prvo novost tega mandata in sicer prisotnost prevajalca (to je prof. Aldo Rupel), s katerim začenja uprava izvajati v statutu uzakonjeno dvojezično poslovanje. Svetovalci bodo poslej lahko govorili samo slovensko, medtem ko so v preteklosti morali vsaj povzetek svojih posegov povedati tudi v italijanščini, da jih je tajnik lahko vnesel v zapisnik.
Županski kandidat SSk Savo Ki e de je čestital Petejanu za izvolitev, mu zagotovil, da bo opozicija delovala konstruktivno, obenem pa je zaželel, da bi ji bili za to dani vsi informativni in drugi instrumenti. Med temi naj bo tudi točka razno, ki naj svetovalcem omogoči postavljanje specifičnih vprašanj.
Po soglasni potrditvi izvolitve vseh svetovalcev je župan predstavil porazdelitev resorjev v odboru. Odbornika bosta prof. Leopold Devetak (podžupan - kultura, šport, šolstvo in socialno skrbstvo) in Zdravko Kuštrin (proračun in osebje), sam župan pa bo prevzel skrb za urbani-
stiko in okolje. Načelnika skupin sta Savina Cotič za Občinsko enotnost in Savo Klede za SSk.
Sledila je predstavitev upravnega programa, pri čemer se je župan navezal na to, kar je predstavil občanom že v volilni kampanji. Med glavnimi smernicami delovanja je posebej predstavil težnjo po kontinuiteti z delom prejšnje uprave, namen po čim tesnejšem sodelovanju z občani (redno bodo prirejali vaške posvete o glavnih vprašanjih), uveljavljanje narodnostnih pravic, pozornost šolstvu in društvom, varstvo okolja, sodelovanje s pobrateno Škofjo Loko, z občinama Doberdob in Steverjan in novimi občinami tik čez mejo.
Svetovalci opozicije so zahtevali odložitev razprave o programu, češ da ga niso mogli predhodno prebrati, vendar je uprava ta očitek zavrnila, ker je bil program uradno predložen in vsakomur dosegljiv na občini. Občinski svet ga je odo-
GORICA / UCENCI Z OBEH STRANI MEJE
Nagrajeni na natečaju »Mesti se srečujeta«
Priredil ga je rajonski svet za Severno četrt
Rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto je včeraj objavil sezname nagrajenih posameznikov in šol, ki so sodelovali na 5. natečaju na temo»Mesti se srečujeta, da bi rasli skupaj«. Natečaj, ki ga rajonski svet prireja v spomin na grofa Coroninija, je odprt sodelovanju otrok iz vrtcev in obveznih šol z obeh strani meje. Letos je na njem sodelovalo 14 sol in otroških vrtcev iz Gorice ter Nove Gorice in bližnjih krajev: med otroškimi vrtci so sodelovali trije italijanski (Ul. Romagna, Ul. brig. Avellino in Ul. Gramsci), med osnovnimi šolami pet iz Gorice (italijanske Ferretti, Frinta in Fumagalli ter slovenski Zupančič iz Gorice in Erjavec iz Standreža), nadalje pet osemletk iz Slovenije (Štrukelj iz Nove Gorice, I. Roba iz Šempetra, Miren, Dobrovo in Solkan) ter nižja srednja šola uršulink iz Gorice.
Nagrad je kar precej. Med najmlajši-mi so bili nagrajeni Federica Fina (vrtec Ul. Romagna), Martin Lozar (OS Miren) in Valentina Pavoni (vrtec Ul. Romagna), skupinske nagrade pa so
prejeli vsi trije sodelujoči goriški otroški vrtci.
Osnovne šole: Riccardo Bini (3. B -Frinta), Davide Pellegrino (2. r. - Ferretti), Denis Markočič (3. A - OS Dobrovo). Skupinske nagrade: 3. razred Ferretti; Vanessa, Elena, Marta, Danijela in Lea iz 1. razreda OS Župančič; Martina in Sabrina iz 1. razreda OS Erjavec.
Srednje šole: Iztok Brajda (7. E - OS Štrukelj), Loredana Zega (8 B - OS Štrukelj), Matej Jan (7. r. - OS Solkan). Skupinske nagrade: Kristina in Jasna (OS L Roba Šempeter), Petra in Anita (8. A - L Roba Šempeter), Alessandro, Andrea, Raffaele, Florian in Christian (2. r. sr. šole uršulink).
Nagradili so tudi šole, ki so predstavile največ prispevkov: posebno nagrado je dobila OS iz Mirna, ki je sodelovala s kar 63 risbami, nagrade pa so prejele tudi Sole, ki so predsatvile vsaj deset risb: šola Frinta (35), šola Ferretti (33), vrtec Ul. Romagna (29), OS Zupančič (28), šola Fumagalli (17), OS Erjavec (10) in OS Solkan (10).
bril z 9 glasovi OE in 4 vzdržanimi (SSk).
Soglasno je nato svet odobril pogoje za imenovanje predstavnikov občine v razne javne ustanove, pri čemer so postavili enake pogoje kot za izvolitev v občinski svet ter dodatno specifično poklicno sposobnost. Branko Černič (SSk) je predlagal še nekaj dopolnil, med katerimi redno poročanje o
dejavnosti teh predstavnikov.
Po nekaterih premikih postavk v proračunu predvsem za kritje stoškov za volitve, je občinski svet soglasno odobril najem dveh posojil (po 150 in 100 milijonov lir) za ojačitev vodovoda po Sovodnjah. Denar naj bi zadostoval za vkop glavne cevi od Rubij do zgornjih Sovodenj (do Ušarja).
NOVICE
Občinski in pokrajinski svet o reorganizaciji zdravstva
Goriški pokrajinski svet se ne bo sestal le v ponedeljek, kot je bilo napovedano, pač pa tudi že jutri ob 9. uri. Nadomestili bodo svetovalca Severne fige Corrada Toniola zaradi dolgotrajne odsotnosti. Sledila bodo sporočila predsednice, interpelacije svetovalcev, odobritev obračuna avtobusnega podjetja APT predvsem pa razprava o načrtu reorganizacije zdravstva na Goriškem. Ista tema bo že danes v razpravi v goriskem občinskem svetu, ki se sestane ob 16. uri.
SKP o pokojninski reformi
Goriška SKP kliče delavce k mobilizaciji proti sporazumu o pokojninski reformi, ki so ga sindikalne zveze dosegle z vlado. Komunisti protestirajo zaradi odstopanja od minimalnih pogojev 35 let in 2-odstotne letne rente. Delavce pozivajo, naj na vse možne načine izrazijo nezaupanje v vodstvo sindikalnih zvez CGIL, QSL in UIL, pa tudi, naj se v soboto udeležijo vsedržavne demonstracije v Milanu. Informacije nudijo na tel. 44030.
Predavanje in razstava o znanosti
Združenje za znanstveno izobraževanje Globo iz Trsta prireja na goriskem gradu predavanje in razstavo o razvoju znanosti od najpreprostejših oblik štetja do informatike in planetarne mreže Internet. Danes ob 11. uri bosta na gradu namestnik generalnega direktorja Insiel Corrado Bonfanti in pisatelj ter univerzitetni profesor teorije informiranja v Trstu Giuseppe O. Longo skušala odgovoriti na vprašanje: Ali pomeni razvoj vedno napredek?. Poleg tega bo do 14. maja v grajskih sobanah na ogled razstava raznih računskih in računalniških pripomočkov od antike do današnjih dni. Ogled bo možen med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30.
Primorska v boju za svobodo
Goriška knjižnica Franceta Bevka prireja ob 50-let-nici konca E. svetovne vojne in zloma nacifašizma razstavo Primorska v boju za svobodo, 1920-1945. Razstavo sta pripravih Andreina Jejčič in Sara Pegan. Odprli jo bodo jutri ob 19. uri v oddelku za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade 25 v Novi Gorici, pri čemer bo uvodne misli spregovoril zgodovinar pori. Jože Pirjevec iz Trsta. Razstava bo odprta do 10. jrmija.
Zaprta cesta Doberdob-Boneti
Doberdobski župan je včeraj odredil zaprtje občinske ceste Doberdob - Boneti. Zaprtje je v zvezi z izrednimi deli za ureditev te ceste. Prepoved vožnje velja od današnjega dne in do zaključka del za vsa motorna vozila, za kolesarje in pešce.
MANJŠINSKO PREDSTAVNIŠTVO V DEŽELNEM SVETU
Različna gledanja na izvolitev Slovencev
Sporazum bo najbrž težaven, ni pa nemogoč
TRST - V deželnem svetu oziroma v pristojni svetovalski komisiji se je začelo soočenje o novem volilnem zakonu, s katerim naj bi junija leta 1998, ob zapadu rednega mandata, obnovili deželni svet. Ce se bo sedanja skupščina odločila za večinsko volilno zakonodajo (ali za mešanico večinskega in pro-porčnega sistema) bo morala spremeniti deželni statut, za kar je potreben ustavni zakon z dvojnim glasovanjem senata in poslanske zbronice.
Postopek bo torej dolg in zapleten in bo zahteval vsaj dve leti dela in romanj volilnega zakona iz senata v zbornico. Leta 1993 je bil deželni svet izvoljen s proporčnim sistemom, ki ima volilni prag, nudi pa možnost volilnega povezovanja, ki do določene mere ščiti manjše stranke. Deželni volilni zakon ne predvideva nobenih jamstev ali posebnih olajšav za stranke oziroma kandidate, ki so odraz narodnostnih in jezikovnih manjšin.
Pristojna svetovalska komisija deželnega sveta je zato na predlog podpredsednika skupščine Miloša Budina pred časom poverila strokovnjaku za ustavno pravo Sergiu Bartoleju nalogo, da izdela študijo o zapletenem vprašanju izvolitve slovenskih predstavnikov v deželni svet. Bartolejevo študijo bomo v celoti objavili, med prvimi so jo ocenili predstavniki slovenske manjšine, ki so se odzvali vabilu predsednice deželne komisije Silve Fabris (Severna liga). Slo je za koristno izmenjavo mnenj, ki se je končala z obvezo, da bo manjšinsko predstavništvo v doglednem času predložilo Deželi po možnosti skupno stališče s predlogi za novo volilno zakonodajo. Poglejmo kakšna stališča so na seji iznesli predstavniki manjšinskih strank in komponent.
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je izrazil mnenje, da bi moral deželni svet zajamčiti in ne le omogočiti izvolitev manjšinskega predstavništva. To načelo bi se moralo uveljaviti v
vseh zakonodajnih oziroma upravnih telesih, to se pravi od parlamenta vse do občin in pokrajin. Zajamčeno zastopstvo mora biti zagotovljeno ne glede na številčnost pripadnikov manjšine, upoštevati pa bo treba celotno ozemlje, kjer živijo Slovenci. Brecelj je v utemeljitev stališč svoje stranke navedel mednarodno pravo o varstvu jezikovnih in narodnih manjšin, izkušnje na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosti ter nenazadnje tudi sistem izvolitve poslanca italijanske manjšine v slovenskem parlamentu.
Sergij Lipovec (Stranka komunistične prenove) je dejal, da se zavzema za ohranitev proporčnega volilnega sistema, ki po njegovem najboljše ščiti slovensko manjšino. SKP pravi, da bo moral zakonodajalec omogočiti izvolitev manjšinskih predstavnikov, a hkrati tudi ohraniti pravico, da lahko volilec slovenske narodnosti podpre italijanskega kandidata. Za Lipovca je zanimiv volilni sistem za evropski parlament, predlagal pa je nekatere olajšave za slovenske kandidate, npr. pri zbiranju podpisov za predložitev list in kandidatur. V primeru večinskega sistema bo treba začrtati volilna okrožja, ki bodo nudila možnost izvolitve Slovencev.
Predstavnik Demokratskega foruma Rudi Pavšič, ki še ni poglobil Bartolejevega poročila, je bil mnenja, da bo treba v novem volilnem zakonu jasno povedati, da živijo Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Na to so opozorili tudi predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič ter predstavnika iz videmske pokrajine Salvatore Venosi in Riccar-do Ruttar. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič pa je izrazil željo in upanje, da bodo Slovenci, kljub precej različnim stališčem, znali ob tem vprašanju kmalu najti skupni jezik, kar ne bo lahko, ni pa nemogoče.
Ravel Kodrič (DSL) je opozoril na dilemo: zajamčiti ali omogočiti
izvolitev slovenskega deželnega predstavništva? Zajamčeno zastopstvo (glej primer Slovenije) po njegovem ne rešuje nekaterih temeljnih vprašanj narodnostnih manjšin, ki s tem mehanizmom tvegajo osamitev. Slovenci - je dejal Kodrič - moramo zato spodbuditi zakonodajalca, da bo postavil čim manj zaprek in ovir za izvolitev slovenskih predstavnikov v deželno skupščino.
Podpredsednik sveta Miloš Budin (DSL) je bil mnenja, da mora manjšina učinkovito izkoristiti politično dobro voljo, ki jo je deželni svet doslej pokazal za ugodno rešitev tega vprašanja. Vsi skupaj moramo biti zelo pozorni do ustave, ki določa, da morajo vsi izvoljeni svetovalci (v tem primeru deželni) delovati brez obvezujočega mandata. To je bistvena dilema, ki jo mora imeti jasno pred sabo tudi slovenska manjšina. Obstaja konkretna nevarnost - je dodal Budin - da bi zajamčeno zastopstvo nujno odprlo pot preštevanju ali volilni registraciji pripadnikov manjšine, kar po svoje tudi predpostavlja preštevanje.
Na nevarnost preštevanja sta opozorila tudi Anna Piccioni (Severna liga) in Fausto Monfalcon (SKP), ki nasprotuje zajamčenemu deželnemu mandatu za Slovence. Deželni svet mora po njegovem z elastičnimi in konkretnimi določili kar se da omogočiti izvolitev Slovencev na kandidatnih listah raznih strank (in torej ne samo ene), ki so odraz manjšine v vseh treh pokrajinah naše dežele. Podobno stališče je zagovarjal tudi Mario Puiatti (Zelena lista), ki je izkušnje iz Južne Tirolske označil za negativne in hkrati škodljive za slovensko manjšino. Predstavnik Nacionalnega zavezništva Sergio Dressi pa je dejal, da bi morali v okoliških občinah na Tržaškem kvečjemu zajamčiti izvolitev predstavnikov italijanske skupnosti. Potegnil je tudi spet na dan vprašanje dvojezičnih osebnih izkaznic.
V OBČINAH NADIŠKIH DOLIN
Umestitve novih demokratičnih uprav
V Grmeku je novi župan Paolo Canaiaz, v Sv. Lenartu pa Lorenzo Zanuffo
GRMEK - V teh dneh se v Nadiških dolinah vrstijo umestitvene seje občinskih svetov, ki so izšli iz upravnih volitev 23. aprila. Poudariti velja, da z izjemo občine Podbonesec povsod drugje so zmagale napredne liste, kar za Nadiške doline predstavlja pravo zgodovinsko prelomnico.
"Najhitrejši" v sklicu občinskega sveta so bili v Grmeku, kjer je zmagala napredna lista "Za Garmak”, ki je za župana izvolila Lu-cia Paola Canalaza, s katerim bosta sodelovala odbornika Alda Crucil (podžupanja) in Fabio Bonini. Načelnik večinske svetovalske skupine bo Beppino Crainich, manjšinske pa Vanih Rossi.
V uvodnem nagovoru je župan Canaiaz podčrtal, katere bodo glavne smernice nove občinske uprave. Največja pozornost bo namenjena vprašanjem zaposlitve in kmetijskega razvoja. Posebno poglavje pa predstavlja krajevna kultura. S tem v zvezi je Canaiaz povedal, da bo občinska uprava posebej pozorna do vseh tistih skupin in organizacij, ki se bodo prizadevale za valorizacijo domačega, slovenskega kulturnega izročila.
Umestitvena seja v So-vodnjah se je začela v polemičnem ozračju, saj je opozicija že po programskih izjavah novega župana Pa-squaleja Petriciga očitala, da gre za presplošne smernice. Najbolj polemičen pa je bil dosedanji demokrščanski župan Paolo Cudrig, ki se je obnašal, kot da bi 23. aprila zmagala njegova Usta. Vlogo Cudrigeve slabe vesti pa je odigral Peter Zuanella, v osemdesetih letih župan Sovodenj in v zadnjih mandatnih dobah predstavnik opozicije, ki je bivšega župana večkrat spomnil, da ne more očitati drugim to, če-
V Špetru ustanovili odbor Prodi
SPETER - Prejšnji teden so v Spetm ustanovili nedisko sekcijo odbora Prodi, ki se bo prizadevala, da bi tudi v teh krajih zainteresirala čimvečje Število ljudi za pohtič-ne izbire, kd jih zagovarja bolonjski profesor.
Spetrsko srečanje je potrdilo, da tudi v Nadiških dolinah vlada veliko zanimanje za Romana Prodija, saj se je v odbor vključilo že kakih Štirideset posameznikov. Na skupščini so izvolili tudi petčlanski odbor, ki bo imel nalogo koordinacije s sorodnimi odbori ter bo izpeljal nekatere pobude, da bi Se v večji meri sensibiliziral javnost. Odbor bo vodil Gabriele Blasutig, v njem pa so Se Giorgio Banchig, Federico lussig, Renato Qualizza, Stefana Venuti in JoleNamor. (r.p.)
Zupan Sv. Lenarta Loren za Zanutto
znal uresničiti'
voljeni župan svojem prograIj| govoru omeni > i prioritete sov°
vredna"
a bila rmeu--
io Cendou i”
, ki bo obenem
setih letih ne a vladanja kj;
i	• • •!/-» tllU>
ast celot^ Panika
Bogdan Berdon
Pravno stanje jezikovnih pravic
Slovencev v Italiji
92
Toda korenine poniževanja slovenstva so globlje.
Monsinjor Edoardo Marzari pripoveduje, da je septembra 1944 prišel k njemu Jože Gustinčič za boj proti fašizmu in nacizmu. »Odgovoril sem mu - pravi Don Marzari - da je CNL (Co-mitato di Liberazione Nazionale) italijanski in da ni dopustno slovensko predstavništvo v njegovem telesu, saj imajo Slovenci lastno organizacijo« (»GU risposi che il CLN e itahano e che non era ammissibile una rappresentanza slovena in seno ad esso, esistendo gia per gh Sloveni un loro proprio organo«. (Botteri, I Cattolici Triestini nella Resistenza, Del Bianco Editore).
Za nas pa je nedopustno, da je sam msgr. Marzari tako ozkosrčno, zmotno in žaljivo pojmoval slovensko, primorsko odporništvo.
Dne 12. septembra 1978 se je mudila na tržaški prefekturi medparlamentarna komisija, ki ji je predsedoval senator Sarti. Tedanji tržaški Zupan Manlio Cecovini ji je prebral svarilno pismo proti Osimu, iz katerega povzemamo sledeča trditve: »Sem župan mesta Trst, izvoljen z glasovi Lpt (18), PR (3), MIT
(1) in MSI (4)... Trst se boji za svojo bodočnost, Trst ni več tisto mesto, ki je vsrkavalo in amalgamiralo druge narodnosti... Trst hoče biti in ostati itahjansko mesto. Žrtvovati Trst bi pomenilo, v daljši dobi, imeti mejo na reki Li-venzi, narediti iz Benetk obmejno mesto« (»Sono il Sindaco di Trieste, eletto coi voti della Lpt (18), del PR (39), MIT (1) e del MSI (4);... Trieste teme per il suo futuro, Trieste non b piu la citta che assorbiva e amalgamava le altre nazionalita... Trieste vuole essere e re-stare una citta itahana. Sacrificare Trieste vor-rebbe dire, alla lunga, avere il confine sul Li-venza, fare di Venezia la citta di confine«.
Isti človek pa je objavil docela prenovljeno stahšče v Primorskem dnevniku 1. maja 1995, ob petdesetletnici osvoboditve Trsta.
»Za Trst je teh petdeset let predstavljalo obdobje brez večjih travm in dram, v katerem sta prišli na svet dve novi generaciji, ki grozot vojne nista neposredno občutili, starejši pa so se pravočasno naučih modrosti. Petdeset let miroljubnega sožitja med Italijani in Slovenci, ki so to mejo prehajali brez večjih formalnosti v obeh smereh, ob drobni trgovini, ki je bila v korist obema stranema. Preteklost je preteklost, obe narodnosti imata tako stopnjo civiliziranosti (v dobršnem delu je to dediščina skupne pretekle avstrijske tradicije), ki ju brani pred vsakršnim absurdnim histerizmom in pred vsakršno skušnjavo po nadvladi. Ni neskladnosti značajev. Zato tudi ni nobenega razloga, da se ne bi tam, kjer tega ni, naučih skrivnosti sožitja in medsebojne strpnosti, ki lahko vodi samo v solidarnost. Naučiti se moramo biti Evropejci in to realnost živeti v polni zavesti. Tudi ta šibka pregrada, ki nas formalno še ločuje, bo v kratkem padla. Italija in Slovenija bosta jutri nič več kot dve »regiji« v
Evropi in morata tej realnosti že zdaj prilagoditi svojo miselnost. Ce še kaj manjka, je to samo kanček dobre volje.
Že skoraj štirideset let živim na Krasu med ljudmi, ki govorijo slovensko in so slovenskega izvora. Toda vem, da se vsi najprej čutimo Tržačane in da smo prepričani v medsebojno spoštovanje in enako dostojanstvo, kar nas izenačuje v vseh ozirih.
S Slovenci iz Slovenije smo se v teh zadnjih petdesetih letih imeli za »bratrance«. Zdaj se moramo navaditi na to, da se bomo vsi čutih pripadnike enega samega evropskega bratstva. To je prihodnost, ki bo bodočim generacijam zagotovila tisti mir, ki si ga vsak civiliziran človek žeh kot nesporno in obvezno naravno pravico.«
»Skrivnost sožitja« pa je predvsem v spoštovanju sosedovega jezika.
Dosedanji omalovaževalni odnos do slovenščine je povzročil veliko škodo prav kulturi sožitja, ki ne more biti vedno in povsod enosmerna.
Sosedov jezik je, za soseda, najvažnejši jezik, saj v vsakdanjih medsebojnih odnosih ne pridejo v poštev »svetovni jeziki«.
No, kljub temu pa pri nas lahko seštejemo na prste Italijane, ki znajo spregovoriti par skromnih stavkov v slovenščini.
»Tržačanstvo« (»triestinita«), v katerem slovenščina nima domovinske pravice, pa nikakor ne odgovarja oznaki »medsebojnega spoštovanja in enakega dostojanstva«, kar naj bi nas izenačevalo »v vseh ozirih«.
Že zaradi tega ne bo držalo, da so Slovenci iz Republike Slovenije »naši bratranci« - in ne bratje.
(Se nadaljuje)
PATRONAT INAC SVETUJE
S 40 leti prispevkov pravica do takojšnje upokojitve
Vpr.: »Že pred dvajsetimi leti sem sam s seboj skl6-nil neke vrste pakt, da se bom upokojil s 60. letom sta( rosti. Zakonske spremembe, ki so medtem prišle, so nu lani onemogočile upokojitev in sedaj moram z doloC®" no zaskrbljenostjo čakati, kaj bo določil nov zakol1’ Tako ne vem kakšna bo moja pokojnina, čeprav im3111 že več kot 38 let delovne dobe in dve leti vojaščin6. Lahko bi se počakal leto ah dve, vendar ne bi hotel tv6" gati, da bi zaradi reforme prejel nižjo pokojnino k°^ pred nekaj leti. Se lahko na kak način izognem tej Pa poziciji?« A.F.	.
V	pričakovanju sprejetja pokojninske reforme, ki n) bi jo parlament na osnovi zakonskega osnutka vlau odobril do poletja z veljavnostjo od 1. januarja 1996,36 zavarovanci morajo sprijaznih z začasno zamizrut''1) predčasnih upokojitev. Upravičencem, ki so do kon63 leta 1993 že dopolnili 35-letno zavarovalno dobo, bou izjemoma - najbrž od septembra dalje - sprostili mo nost uveljavitve pokojninskih pravic. V prihodnjj nekaj tednih se bo po pričakovanju razjasnilo obzorji ko bo zakonodajalec sistemsko zakoličil pokojnin511 pravice za prihodnjih nekaj desetletij.
V	konkretnem primeru pa naš bralec ni primor3^ da počaka na določbe pokojninske preosnove. Za®1* nitev začasne upokojitve namreč ne velja za zava® vance, ki so dopolnili polno dobo in imajo torej 40 akreditiranih delovnih prispevkov. Pri tem naj sp°® nimo, da je služenje vojaškega roka zavarovalno fP in vojaščina je z zavarovalnega vidika v celoti par®, rana rednemu delovnemu obdobju. Takoj torej la®1
vložite prošnjo na INPS za predčasno upokojitev.
Id bo
D11U UpUJXUjlUV/ > •	i
priznana od naslednjega meseca po predložitvi Z" tevka. Prej mora seveda upravičenec prekiniti delo)® razmerje, ki je eden izmed osnovnih pogojev za pr® bitev pravice do pokojnine. (B)	^
fARCO
F,|ME CHEMICALS
t,^4J32 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 itL. 040.365424 FAX 040 - 363918
' PETROKEMIJA KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA’
COSMETICS ITALY
s.r.l.
fARCO,
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS ITALV
JRIM / TIETMAVERJEVO IZJAVO POTRDIL TUDI NOVI VELEPOSLANIK KASTRUP
Nemci priznavajo, da je lira krepko podcenjena
Confindustria odločno zahteva ublažitev davčnega vijaka
LIRA
SRE	ČET	PET PON TOR
16644 16613 16383 1624,3 1630,7
j- Na italijanskem farnem in borznem tr-m bilo vCeraj posebnih si eiLik°v. Indeks milan-s borze MIB je nazado-i„ ,^a	49%, medtem ko
Jge MlBTEL narasel za 0, ^ 0’ lira pa se je dobro ala nasproti vsem po-t^bnejšim tujim valu-
nri«3 ^arko je bilo treba ati 1.187 lir, za dolar m«11?. 1 veC kot predvce-to 11 l ’ vendar kaže, da ^ ne bo dolgo trajalo, ker DJ?a utegnili v laatkem Dm aCl^ zadnji podatki o v 7?aniu brezposelnosti Am .j:uženih državah je ®r^e' Italijanski denar
Se vecino
VePk° Podcenjen, kar je m rai Priznal tudi novi aiu rv VelePoslanik v Ri-ko ■ lete^ Kastrup, potem
, pred kratkim isto ,Jal Predi
iLnke Hans Tietmayer.
sv* Predsednik Bunde-“^lade
t 6 ne morejo vplivati ^ trzne sile, upati je le, h,-) S? bo stanje v st=v.i?.^niih nekaj tednih
lira 1 ta^0 cla se b° Dria iT0 učvrstila in spet viri °^ ?težo’ ki ji po pra-st^PbtiCe,« je izjavil Ka-Cac^L, Ined pogovorom s i ttikarji. Pac pa je zdaj r naenkrat vnovič v kaši
Sati vni^8' kar 81:6 pripi" s01 .uutvam v Walesu, ki
sko V porazne za london-m °nservativno vlado.
franfr0tn? j® francoski
2aradi P° ^olgem vikendu ci »T1 Proslav ob 50-letni-
Predsedniške balo-
^ein. ____________
vir?11886 nad nacizmom -
^7° poskočil.
oda vrnimo se k liri.
Njeno drsenje navzdol so zaustavile oziroma bankovcu pomagale navzgor upravne volitve, medtem ko predvčerajšnjim doseženi sporazum med vlado in sindikati o reformi pokojninskega sistema na vrednost lire ni bistveno vplival. Zakaj ne? Zaradi tega, ker je denarni trg takšen sporazum pričakoval, pa tudi zato, ker je vsebina sporazuma precej zapletena in jo je treba temeljito poglobiti. Očitno ne bo lira dosegla kaj prida več (na primer kotacije 1.000 za marko) vse do konca junija, ko bi moral parlament sporazum odobriti.
Z dogovorom med ministrskim predsednikom Lambertom Dinijem ter sindikalnimi voditelji Ser-giom Cofferatijem (CGIL), Sergiom D’Antonijem (CI-SL) in Pietrom Larizzo (UIL) seveda ni zadovoljna Confindustria, ki zatrjuje, da gre za nekakšno kapitulacijo pred sindikatom. Toda zveza zasebnih industrijcev ostro kritizira tudi davčni sistem, ki da prehudo obremenjuje podjetja, in zahteva ublažitev davčnega vijaka oziroma znižanje količnikov, obenem pa razširitev obdavčljive osnove. Kako? Prvenstveno z učinkovitim pregonom davčnih utajevalcev, sicer pa tudi z odpravo davčnih olajšav, ki da niso ekonomsko več upravičene. Confindustria poziva vlado, naj se zgleduje po drugih modemih državah.
DINUEVA VLADA BI SE MORALA SPOPRIJETI TUDI S TEM VPRAŠANJEM
Brezposelnost najpomembnejši problem, ki tare Italijane
Tako se je zasukalo, da je premier Lamberto Dini praktično opravil svoje delo (se Se spominjate njegovih štirih točk: novega manevra, pokojninskega sistema, par condi-cio in preosnove deželnega volilnega sistema?), ne da bi tudi odstopil, kakor je napovedal ob prevzemu mandata.
Berlusconi je na zadnjih volitvah požel znatno manj odobravanj, kakor si je nadejal, in njegova zahteva po razpisu takojšnjih politič-' nih volitev se je močno skrhala. Dini je torej še vedno na krmilu in če ne bo posebnih presenečenj, ki so v Italiji vedno možna, bo na tem mestu ostal še nekaj mesecev. Časa je torej dovolj, da bi se lahko spoprijel Se s kakšnim prednostnim problemom, ki jih v tem času prav gotovo ne manjka.
Glavno vprašanje, kateremu bi moral po naše posvetiti vso svojo pozornost, pa je problem brezposelnosti. Javni deficit je brez dvoma velik problem, in prav tako velik problem je zadeva
tangentopoli ali »čiste roke«; tudi todnejša definicija položaja Italije v sedanji mednarodni gospodarski in politični stvarnosti ima svojo težo. Nobeno izmed teh vprašanj pa ni tako pereče kakor prav problem brezposelnosti. En sam podatek zadostuje: indeks brezposelnosti se suka danes v Italiji na višini 12, 2 % medtem ko znaša poprečje v državah članicah Evropske organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj 7, 5 %.
Kaj nam pomaga, če nam Osrednji zavod za statistiko Istat posreduje podatek, da izvoz blaga v tujino dosega še vedno nove rekorde, da so industrijska podjetja od januarja lani do januaraja letos povečala promet za dobro petino, da nova naročila vedno bolj debelijo karnete domačih proizvajalcev in da se notranji bruto proizvod veča v razmerju, ki mu nismo vajeni že vrsto let, ko pa se trume ljudi brez dela v državi večajo iz meseca v mesec in ko se delovna sila zdaj »iz-
loča« tudi iz tistih resorjev (javne uprave, kmetijstva, raznih storitev), ki so vse doslej predstavljala vsaj delno pribežališče za presežno delovno silo s področja industrije?
Po podatkih omenjenega zavoda je danes v Italiji redno zaposlenih 19, 698.000 ljudi, 2, 739.000 pa je »aktivnih« državljanov, ki obupano trkajo na vsa možna vrata, da bi prišli do dela. Do dela, ne do kakšne sinekure. Glavna osnova italijanske republike je delo, recitira ustava. Kako naj razložimo ta aksiom tistim brezposelnim fantom in dekletom, starim od 15. do 24. leta, ki predstavljajo kar 34, 3 % vsega italijanskega prebivalstva te starosti?
To je vprašanje, s katerim bi se morala prvenstveno spoprijeti vlada. Stroka se že dalj časa ukvarja z dilemo, kako omiliti brezposelnost, in je prizadetim vladam ponudila nič koliko predlogov, od nižje začetne plače za novo zaposlene do uvajanja
TUJA VLAGANJA / VELIK POSPEŠEK V ZADNJIH LETIH
Lira omogoča dobre posle
se ' U(|1 italijansko gospodarstvu Hal'2' 3 V ^el° intemacio-to 7ra‘ '1'° seveda pomeni tudi dri T Velike svetovne finančne r,,.. 6 kupujejo italijanska ne letja- V skoraj vseh primerih Cjj81:6 samo za finančno investi-bžia temvec tudi za prodor na še O6, kier i30 podjetnik lahko de aprej plasiral svoje proizvo-2n 116 (la ki mu bilo treba začeti 0to°^a 8tvar ni nova. Ce se dj^nanaše kraje, lahko vi-skn t’ kai se ie zgodilo z videm-jp 0Varno piva Moretti. Pred sb « leti jo je kupila kanad-Vah 1111113 Labatt, ki v več drža-tto ?Vetu prodaja pivo z last-bilo alCltno znamko. Pri nas je im p ?kranieno že dobro znano p0d ..°retti. Proizvodnjo so y°i‘li in z uspešno reklamo
Prodrli
urue n VSe dejanske dežele, bori L- 313111611 primer je porde-
. industrijski sistem Za-
ŠVerilv Pret* 1611 8a ie kupilo Vodil •iP°dietje Elektrolux, eno ste vt m-Svetu- Proizvodnja ra-°hra • i1 Pr°dana bela tehnika nja znano ime, v zadnjem
času pa najemajo novo delovno silo.
Podobno je naredil švicarski mogotec Nestle na področju prehrane. 2e več let je prisoten na italijanskem trgu ne le s svojimi proizvodi, marveč tudi z drugimi, ki so ohranili svoje prvotno ime in imajo svoje zveste odjemalce. V zadnjem času so Švicarji kupili dve znamki mineralnih vod, San Pellegrino in Levis-sima. Znamke bodo ostale, lastnik pa bo drugje. Navezo luksuznih hotelov Ciga je kupil ameriški holetski mogotec Sheraton, toda bo svetovno znani naziv Ciga bo skoraj gotovo ostal.
Imamo primere svetovnih korporacij, ki so svoje mreže razpredle v več državah. Ne gre le za prodajne, marveč tudi za proizvodne korporacije. Tak primer je ameriška družba za žgane pijače Seagrams, ki je pogledala čez lastne meje. Chivas Regal, Four Roses, Glen Grant, Cognac Martell, Grappa Piave so znamke, ki vodijo v ameriško multinacionalko. Zdaj se ta zav-
zema, da bi kupila tudi znano evropsko podjetje za pridelavo sadnih sokov in drugih podobnih proizvodov z nazivom Dole. Samo ta, ki sicer ima tovarne v več državah, fakturira letno 325 milijonov dolarjev.
V zadnjem času je prodor multinacionalk v Italijo lažji in cenejši, in to zaradi razvrednotenja lire. Ko pišemo o negativnih posledicah padca vrednosti lire, kar seveda opazimo tudi v lastnih žepih, še posebno če gremo v tujino, niti ne pomislimo, kakšne posledice ima lahko to za italijansko gospodarstvo. Ce so izvozniki zadovoljni, ker bodo čez mejo prodali več blaga, uvozniki že preklinjajo, ker je vse uvoženo blago dražje. Ker to velja tudi za surovine, je jasno, da se bodo proizvodni stroški v tovarnah podražili in z njimi tudi cene, ki bodo dvigale inflacijo.
Razlika med liro in drugimi valutami pa je hkrati tudi razlog, da so tuji finančniki začeli z večjo lahkoto kupovati italijanska podjetja. To se jim je izplača-
lo že v zadnjih dveh letih, še bolj se jim bo, če se lira ne bo okrepila. Lani so tujci v Italiji kupili 144 podjetij, predlanskim pa samo 92. V večini primerov gre za velika podjetja, sindikati pa od časa do časa divgnejo protestni glas, čeprav nato največkrat ugotovijo, da je zaposlitev z novim gospodarjem bolj zanesljiva. Po zaslugi devalvacije lire pa so tudi finančniki za nakup italijanskega podjetja porabili - seveda v dolarjih ali markah - kar precej denarja manj kot so prvotno načrtovali.
Seveda so tudi italijanski podjetniki šli na tuje. Vendar pa jih je nakup podjetij drugod stal kar precej več, kot če bi bili to naredili pred leti. Zaradi tega je šlo v glavnem za majhne italijanske participacije v tujini, razen v nekaterih izjemnih primerih, pri teh pa je v glavnem šlo za to, da so bile pobudniki teh operacij podružnice italijanskih podjetjih v tujini, katerih poslovanje poteka v tuji valuti.
Marko Waltritsch
part time zaposlenosti, od dela med week en-dom do tako imenovanega job sharing, in še bi lahko naštevali. Vsem predlogom pa je nujno skupna osnova, da je pač treba razdeliti obstoječe možnosti zaposlovanja tako, da bodo lahko delali vsi, ki si to Želijo in ki delo nujno potrebujejo, pa čeprav bo vsak delal (in zaslužil) nekaj manj kot
doslej. Delajmo manj, toda delamo vsi. Socialno skrajno krivično je na primer, da morajo brezposelni gledati, kako zaposleni opravljajo poleg rednega dela še kopico nadur, da bi proizvodnja dohajala povečano povpraševanje. Spoštovani predsednik Dini, mar ne bi kazalo predvsem na tem področju uveljaviti načelo »par condicio«?
Elio Fornazarič
im


NOVICE
Posvet SDGZ
TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje pripravlja v petek, 12. maja v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) predstavitev projekta za finančni center off shore, za kar je kot gosta povabila predsednika zavarovalnice Alleanza Assicurazioni Alfonsa Desiato. To je ugledni strokovnjak, ki odlično in iz osebnih izkušenj pozna problem, saj je eden izmed glavnih pobudnikov načrta za off shore.
SDGZ je srečanje pripravilo v sodelovanju s komisijo za gospodarstvo pri SKGZ.
Združenje naproša interesente, naj svojo udeležbo potrdijo v njegovem organizacijskem tajništvu na tel. 040/362949, fax 362692.
CRT-Banca pripravja posvet o Sloveniji
VIDEM - »Slovenija: za italijanska podjetja odprt trg« je geslo posveta, ki ga pripravlja tržaška CRT-Banca v petek, 12. maja ob 17. uri na sedežu videmske Trgovinske zbornice (Trg Venerio 8). V seznamu poročevalcev so Daniele Toniazzo, ki je pri tržaški banki pristojen za odnose s tujino, predstavnik Mediaspeta Vladimir Tul, Marija Gorišek iz koprske Splošne banke, predstavnica podjetja Numersus Irena Račnik, deželni koordinator CRT-Bance Renato Raseni, predstavnica kopskega urada CRT-Bance Miroslava Kocjančič, odvetnik Igor De-bernardi, predstavnik koprske zavarovalnice Adriatic Mario Bajec in ekonomsko-finančni svetovalec Aleš Zidar, (r.p.)
ADRIA Al RWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko
Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko
Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana
2-	krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana
3-	krat tedensko
Informacije in rezervacije:
ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, . tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6,. tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458, 38-512
H AVSTRUA h
Državni zbora vojni na Balkanu
Različni pogledi
DUNAJ-Avstrijski državni zbor je včeraj razpravljal tudi o vojni v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Novi zunanji minister Wolfgang Schiissel se je ob tej priložnosti zavzel za politično rešitev konflikta, hkrati pa zahteval tudi okrepitev varnostnih sil Organizacije združenih narodov. Razprava je pokazala, da obstajajo v vladni koaliciji dokaj različni pogledi na reševanje krize na Balkanu: medtem ko ljudska stranka vso krivdo vali na Srbe, socialdemokrati kritično ocenjujejo tudi vlogo Hrvaške v tem konfliktu,
(I.L.)
KOROŠKA / PROTESTI PO ŠKANDALOZNI ŽALITVI ŽRTEV ODPORA PROTI NACIZMU
Grasser naj odstopi
Narodni svet in Enotna listo menita, do svobodnjaški politik ne more več predstavljati demokratične Koroške, socialdemokrati po zahtevajo izredno sejo deželnega zbora
Ivan Lukan
CELOVEC - Škandalozna žalitev žrtev avstrijskega odpora proti nacistični strahovladi s strani svobodnjaškega člana koroške deželne vlade in namestnik koroškega deželnega glavarja Karl-Heinza Grasserja še naprej buri duhove na Koroškem. Protestov ni konec, slovenske organizacije pa so včeraj zahtevale Grasserjev odstop.
Grasser se v ponedeljek popoldne ni udeležil deželne spominske slovesnosti ob spomeniku žrtvam avstrijskega odpora proti nacizmu na pokopališču v Trn ji vasi pri Celovcu, dan prej pa je na neki prireditvi Zveze koroških brambovcev dejal,
da so žrtve odpora »nekdanji sovražniki Koroške«. Pri tem je Se posebej izpostavil »Titove partizane, ki so postavljali pod vprašaj ozemeljsko integriteto Koroške«.
Škandalozna izjava svobodnjaškega deželnega politika je še isti dan moCno odmevala v avstrijskih političnih krogih in povzročila val protestov deželnih in zvezni politikov, Številnih demokratičnih organizacij in seveda tudi organizacij koroških Slovencev.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc in predsednik Enotne liste (EL) Andraj VVakounig sta Grasserjevo žalitev žrtev
odpora v skupni izjavi za tisk najostreje obsodila ter opozorila, da zasluži vsak, ki se je boril proti nacistični diktaturi najve-Cje spoštovanje in zahvalo, še posebej mlajše generacije, h kateri pripada tudi 25-letni svobodnjaški politik.
Grilc in VVakounig ob tej priložnosti še posebej opozarjala na izjemen prispevek koroških Slovencev v odporu proti nacizmu, Grasserja pa sta pozvala, naj odstopi s položaja namestnika deželnega glavarja, kajti »nekdo, ki borce proti nacizmu označi za sovražnike dežele, ne more biti veC predstavnik svobodne in demokratične Koroške«.
Namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser
Predsednik Zveze slo-	partizanov Janez VVutte-
venskih organizacij	Luc pa je v izjavi prav ta-
(ZSO) Marjan Sturm je za	ko ostro obsodil »škan-
danes sklical posebno tis-	dalozno prilizovanje
kovno konferenco, pred-	nemškim nacionalnim
sednik Zveze koroških	desničarskim krogom
svobodnjaškega pob11 ca«.
Deželni glavar Zema :o, ki se je že na sporni11 s ki proslavi na pokop3 liscu v Trn ji vasi °Pra iriCil za nesprejemljiv'6 izjave, je včeraj zahtev3*’ naj se Grasser javno opr^ vici žrtvam odpora-imenu socialdem0 kratske stranke pa je J*e želna poslanka Meh**3 Trunk zahtevala izredn0 sejo deželnega zbora.
Kot predsednik klub3 poslancev svobodnjak stranke Hofer je tudi on3 Grasserjevo izjavo prim61 jala s Haiderjevo izjavo 0 »vzorni politiki zaposl vanja v tretjem rajhu«, z3 radi katere je moral le 1991 odstopiti s polo#1) deželnega glavarja na R
NOVICE
AVSTRIJA / DOMNEVA ZELENEGA POSLANCA PILZA
kritikaI?
Nekdanja ministra Busek in Mock poslej poslanca
DUNAJ - Nekdanji podkancler in minister za pouk Erhard Busek ter nekdanji minister za zunanje zadeve Alois Mock (oba ljudska stranka) sta se včeraj vrnila v poslanske klopi. Zaprisegla sta kot (navadna) poslanca avstrijskega državnega zbora. Zaradi vrnitve nekdanjih ministrov sta morala svoj mandat oddati predsednik Gospodarske zbornice Maderthaner in pravosodni govornik ljudske stranke v parlamentu Michael Graff. Slednji sprva ni hotel takoj prepustiti poslansko mesto Busku, očitno pa so ga kolegi v stranki le prepričali, tako da bo že kmalu nadomestil koga drugega.
Častni doktorat celovške univeize Valentinu Omanu
CELOVEC - Ob letošnji 25. obletnici obstoja bo celovška univerza odlikovala veC vidnih osebnosti iz koroškega javnega življenja. Med odlikovanci je tudi slovenski umetnik Valentin Oman, ki bo v okviru velike slovesnosti imenovan za Častnega doktorja.
Zarota policije proti Einemu?
Notranji minister Einem
DUNAJ - Medtem ko se gonja Haiderjevih svobodnjakov proti notranjemu ministru Casparju Einemu (SPO) nadaljuje, je vCeraj državni poslanec zelenih Peter Pilz avstrijsko javnost presenetil z novimi odkritji. Pri tem pa ni izključil, da je del (državne) policije vpleten v zaroto proti ministru.
Pilz je na tiskovni konferenci pokazal original obeh bančnih dokazil o finančni podpori notranjega ministra levičarskemu listu »TATblatt« v višini 5000 in 1000 šilingov. S predložitvijo teh
dokumentov je Pilz dokazal, da trditev, da je državna policija banCna dokazila našla pri hišni preiskavi v levo-anarhisticni sceni, ni točna. Pilz je zato dodal, da obstaja sum, da je v vso zadevo vpletena Celo državna policija.
Od kod je dobil original bančnih dokazil, Pilz včeraj ni hotel povedati, od notranjega ministra pa je zahteval, da zaplet Cimprej razjasni ter pove, kako je vest o obstoju obeh prenakazil levičarskemu listu prišla v javnost.
Prva domneva je, da gre očitno za kršenje ban-
čne tajnosti, je dejal Pilz.
Notranji minister na nova odkritja konkretno ni odgovoril, notranje ministrstvo pa je izjavilo, da državna policija nikdar ni zaplenila bančnih dokazil.
Kot zano, so Haiderjevi svobodnjaki zaceli z gonjo proti notranjemu ministru, ker je Einem - kot privatnik - dvakrat prena-kazal finančno podporo levičarskemu listu »TATblatt«. Haider je Einemu očital povezavo z levičarskimi teroristi in zahteval njegov odstop, kar pa je državni zbor odklonil z veliko večino, Haider pa
Pranje
denarja
MAASTRICHT -Avstrija je primerna za pranje denarja. To kritiko so na račun Avstrijcev izrekli it3' lijanski elani komis*' je za boj proti mafij*’ ki je te dni zasedala v nizozemskem kr3' ju Maastricht.
Na tiskovni konferenci so ob tem poudarili, da bo ta ocena veljala, vse dokler Avstrija ne bo odpravila anonimnosti pri odpiranju ziroracunov oziroma vplačevanju hranilni*3 vlog.	(T_NJ
ISTRA
m
Istrani se odrekajo hrvaški narodnosti
REKA - Vse vec istrskih Hrvatov se odreka svoji narodnosti in se opredeljuje za Istrane. Po nekaterih ocenah želi biti vsak peti od tistih prebivalcev Istre, ki so večinoma hrvaškega porekla, samo Istran. S tem dejstvom računa Ivan Jakovčič, vodja Istrskega demokratičnega zbora (IDS), Id je napovedal istrski referendum o avtonomiji. Po anketi zagrebškega tednika Globus je kar 11,6 odstotka prebivalcev tega polotoka prepričanih, da bi bila Istra lahko samostojna država, 12 odstotkov jih meni, da bi lahko pripadla Italiji, skoraj 20 odstotkov pa zatrjuje, da jim je bilo v nekdanji Jugoslaviji bolje kot v sedanji Hrvaški.
»Zelo težko razumem, zakaj se istrski Slovenci vedno opredeljujejo kot Slovenci, istrski Italijani vedno kot Italijani, le istrski Hrvati pa izgubljajo svojo narodnostno identiteto in se opredeljujejo kot Istrani,« komentira ta, za Hrvaško neprijetna dejstva Ivan Herak, ki je bil nekoC med ustanovitelji IDS.
Herak se je z Jakovčičem razšel prav zato, ker je IDS lani svoj strankarski program dopolnil z zahtevo po polititeni
avtonomiji polotoka. Poleg Heraka, ki se je zavzemal za hrvaško usmerjenost te regionalne stranke, je bil podobnih misli tudi Elio Martinčič, zdaj elan Hrvaških neodvisnih demokratov (HND) Stipeta Mesiča. Oba zatrjujeta, da postaja Jakovčič vse bolj radikalen, zaradi Cesar izgublja podporo pri večini istrskih vo-lilcev. Nekatere javnomnenjske raziskave ugotavljajo, da Jakovčiča podpira le še približno enajst odstotkov članstva stranke. Najbolj priljubljeni istrski politik je župan Luciano Delbianco, za katerega menijo, da bi utegnil umiriti politične strasti na tem območju.
Med članstvom IDS se vse bolj poglabljajo tudi nesoglasja o številnih strateških vprašanjih. Mario Blečič, ki ima veliko število privržencev v Labinu in okolici, kjer je IDS precej vpliven, se ne strinja s politiko Jakovčiča in podžupanje Loredane Bogliun-Debe-Ijuh. Po njegovih besedah prizadevanja za istrsko avtonomijo niso vprašljiva, nesprejemljive pa so težnje po njihovi institucionalizaciji. »V Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem obstaja bojazen, da biTstra brez meja’ s svojim parlamen-
Goran Moravcek
tom in drugimi ustanovami lahko znova sprožila vprašanje meddržavnih meja,« je prepričan Blecič.
Zaradi te bojazni so se slovenski in italijanski regionalisti precej ohladili, kar zadeva predloge, ki prihajajo s sedeža hrvaške IDS. Prvotna zamisel istrskih regionalistov o tako imenovanem funkcionalnem povezovanju prebivalcev Istre prek trgovine, proizvodnje, zdravstva in drugih dejavnosti, je prerasla v dokaj radikalen politični program. Predstavnik istrskih radikalcev je Ivan Pau-letta, tisti poslanec v hrvaškem državnem parlamentu, ki se zavzema za »trdo« avtonomijo Istre. Pauletta je zagovornik (kon) federalizacije Hrvaške; v državi, kakršno si zamišlja, pa naj bi imela Istra status republike. Zavzema se tudi za to, da bi imela Istra lasten denarni sistem in svojo valuto. Te zahteve izvirajo iz stališča, da Zagreb ropa Istro, ki zaradi togega državnega centralizma nima lastnih naravnih in gospodarskih virov. Morda bo Hrvate pomirila ugotovitev javnomnenjskih raziskav, da Pau-letto podpira manj kot pet odstotkov istrskih volilcev.
Loredana Bogliun-Debeljuh, ki je naklonjena italijanizaciji Istre in tesnejšemu povezovanju z ezuli, je menda še manj priljubljena kot Pauletta. Precej nasprotnikov si je nakopala tudi znotraj IDS, zato je že napovedala, da bo iz te stranke izstopila. MedetniCna in zgodovinska sprava, za kakršno se zavzema, pri številnih Hrvatih zbuja zaskrbljenost, saj vsi nikakor ne soglašajo z mislijo, da bi morali ezulom dopustiti možnost vnovičnega odkupa njihovega nekdanjega premoženja v Istri.
Prav to možnost pa po Globusov! javnomnenjski raziskavi podpira kar tretjina prebivalcev polotoka. S takšno rešitvijo soglašajo tudi neodvisni demokrati Stipeta Mesiča. Nasprotnega mnenja pa je Ivan Herak. »Prepričan sem, da so istrski prebivalci slabo obveščeni in da se sploh ne zavedajo posledic vrnitve ezulov; pri tem ne gre samo za vprašanje vračanja njihovega premoženja, paC pa tudi za spremembo demografske in politične podobe Istre. V tem primeru bi istrski polotok utegnil izgubiti svoj hrvaški znaCaj, Cesar nikakor ne smemo dopustiti,« pojasnuje Herak.
Po njegovih besedah pa kljub vsem11 pomirja dejstvo, da si vec kot 80 odsto tkov vprašanih v omenjeni anketi že živeti znotraj Hrvaške.
Ivan Jakovčič, ki svoj politični Pr° gram vse bolj radikalizira prav v trem1, tku, ko se Hrvaška sooCa z zelo resnim* vojnimi in političnimi izzivi, ima v m žavi vse manj zaveznikov. Od njega so se odločno ogradili reski in dahnatins^1 regionalisti, v tem trenutku pa mu m33 naklonjeni niti opozicijski politik* drugih strank.
■ Kljub temu je vpliv Istrskega dem0 kraticnega zbora na dogajanja v Istri 56 vedno velik, saj to stranko zanesi]*'' podpira še približno 40 odstotkov is ^ skih volilcev. Številni med njimi so ^ zatekli pod okrilje regionalizma žara nespretnih potez Tudmana, ki na » opozorila, da v Istri vodi napačno p0** ko, zgolj samozavestno zamahuje z roR ; Nekateri krogi se bojijo, da bi se zam ^ tega utegnili še bolj zaostriti odnosi m Zagrebom in Istro, kar bi bil za Hrva^ nov velik izziv, saj je istrsko vprašan)

Podreccove lutke so se vrnile v Rossetti
V foyer Rossettijeve-Sa gledališča so se Prejšnji teden vrnile Podreccove lutke s Predstavo o vzpenjajočem baronu, ki sloni na priljubljenem do-rnislijiskem romanu Rala Calvina II barone rampante. Predstava se Precej razlikuje od dosedanjega sloga tržaškega lutkovnega gledališča, ki se je precej strogo omejevalo na Izključno viseCe lutke s skritimi animatorji. Tokrat so se odločili za rnešano tehniko, z Intkarji-igralci, ki pred °Cmi gledalcev spreminjajo mrtve predmete v žive junake zgodbe, ki jo prikazujejo.
Predstavo je uresničilo Deželno stalno gleda-nsce v sodelovanju s Pprdenonskim gleda-nskhn združenjem As-sociazione per la Prosa in spada v okvir pobude La Bottega del Teatre, s katero želi ustano-Va približati gledališče nejmlajšim rodovom. Pravzaprav je delo rezultat gledališke delavnice po nekaterih por-'lenonskih šolah. Doslej s° 83 z uspehom predstavili v marsikateri šoli v deželi, medtem ko je 11‘a tržaška ponovitev namenjena le učiteljem m raznim izvedencem s toga področja.
Calvinov roman je za oder priredila AntoneT 'a Caruzzi. Režiser Predstave je Roberto Plaggio, v njej pa nastopno lutke, ki jih je ust-tjnril hrvaški umetnik Zlatko Bourek. Vodijo Im igralci Massimo So-maglino, Luisa Vermi-Sno, Cristina Nadrah in Luisa De Santi, ki niso Samo pripovedovalci, ornvec tudi "alter ego” svojih junakov.
Glavni junak zgodbe dvanajstletni Cosimo, Prvorojenec barona Ar-tninia Piovasca di Pondd. Po sporu z oCe-t°rn zaradi juhe odide ,z hiše in se povzpne
na visoko drevo, ki raste na vrtu, in od takrat ne stopi veC na tla. To ni nic Čudnega, saj se zgodba dogaja v Časih, ko so svet še prekrivali gozdovi in bi lahko opica skakajoč z veje na vejo po drevesih prišla iz Rima v Španijo.
Cosimo se torej odloči za življenje nad zemljo. Premika se od drevesa do drevesa. Kljub temu dokaj Čudnemu položaju spozna veliko novih prijateljev, kot je denimo sosedova hčerka Violante, ki jo kličejo Viola, ali stari razbojnik Gian dei Bru-ghi, ki ljubi knjige in isto ljubezen vcepi tudi Cosimu. Tudi zvestega psa, ki ga bo spremljal na lov, si priskrbi: to je prikuppi Ottimo Massimo. V svojem novem, nenavadnem življenju marsikaj doživi; iz otroka dozori v moža, ki pe zaveda, da mora vsakdo dobro opravljati svojo vlogo v korist družbe.
Lutke so rahlo groteskne, a zelo izrazite, iz njihovih kretenj takoj spoznamo njihov značaj. Cosimo je kljubovalen, a tudi razumen in odločen. Viola je bistro, že žensko zapeljivo dekletce, stari razbojnik je dobrodušnež, Cosimovi in Violini starši pa so kot vsi starši starokopitni in zapeti, pa Čeprav ljubeči, zato ni nic Čudnega, Ce jih vidimo kot slovesne portrete prednikov na zidovih starih gradov. Tu je še grozni divji maCek, s katerim se Cosimo spopade in seveda kljub težavam zmaga.
Iz predstave veje Calvinov poetični fantastični svet, prežet z nežno ironijo. Poleg tega ima zgodba v današnjem svetu, ko raste zavest o škodi, ki jo Človek povzroča okolju, še dodaten opozorilni pomen. (bov)
ROČNO IZDELOVANJE GLASBIL
Ivan Milič nadaljuje staro goslarsko tradicijo
V zbirki svojih starih flavt imam tudi flavto z napisom Laibach in flavto z napisom Trieste. Danes si ne moremo veC predstavljati, da bi nekdo v Ljubljani ali Trstu sam izdelal flavto. Postal je že običaj, da je trg s temi instrumenti preplavila japonska industrija. Večkrat dobimo tudi ameriške instrumente; ostali so že kar redki. In prav radi smo zaverovani v napredek, v delo strojev in sploh v to, da lahko industrija ustvari neprimerno veC kot pridne roke in bistri razum posameznika. Pa kljub temu ni tako. Ce se ozremo v svet klasične glasbe, moramo priznati, da je kraljica vseh instrumentov Se vedno violina. Violina, kateri ves tehnični napredek ni mogel prav nic pomagati: v Času elektronike je že vedno se-savljena iz kosov in koščkov lesa, ki skupaj zlepljeni sestavljajo Čudovit instrument, ki je po svojem zvoku kar najbolj podoben človeškemu glasu. Teh sestavnih delov je kar precej - okrog sedemdeset! In iz vsega tega ustvariti pravi instrument ni prav lahko. Violino izdelamo, vendar se mi nepravi izraz ustvariti kar vsiljuje, saj je neverjetno, da goslar - tako namreč pravimo izdelovalcu violin - iz tako elementarne snovi izdela nekaj tako žlahtnega in bogatega. Med goslarji je gotovo najslavnejši Antonio Stradivari, ki je deloval na prehodu med sedemnajstim in osemnajstim stoletjem. Danes je glasba bolj kot kdajkoli dostopna kar najširšemu krogu ljudi in to je prava vzpodbuda za goslarje današnjega Časa. Violina je instrument, pri katerem tradicija veliko pomeni: zato ni sluCaj, da je ena najpomembnejših šol za goslarje nastala prav v Cremoni, kraju, ki je zaslovel po celem svetu prav zaradi Stradivari j a in drugih odličnih izdelovalcev violin in drugih godal. O tej šoli sem zvedel precej zanimivosti prav “iz prve roke” - na velesejmu v Pordenonu sem se namreč pogovarjal ob priliki razstave obrti z mladim mojstrom Ivanom Miličem, ki je na tej Soli diplomiral in je v Pordenonu razstavljal svoje prve izdelke.
Ko govorimo o nastanku šole za goslarstvo v Cremoni, mora-
mo omeniti pomembno razstavo glasbenih instrumentov v Berlinu v letu 1936 in prvo mednarodno razstavo goslarst-va v Cremoni leta 1937. Pobuda je bila tu in leto kasneje je že delovala goslarska šola. 2olo so ustanovili prav v Cremoni in njen prvi ravnatelj je bil mojster Schiavi.
Ivana Milica sem poznal že od prej - za repentabrske Glasbene popoldneve je namreč izdelal okvir za peščeno uro, ki smo jo potem uporabili za orgelski koncert Primoža Ra-movža. Ivan je od svojega deda podedoval stružnico in ljubezen do lesa, od svojega oCeta pa ljubezen do glasbe. Prvo vzpodbudo za izdelovanje glasbil mu je dal prav oče, ki je v mladih letih sam igral violino; prve praktične napotke pa tržaški goslar Zapelli. Vendar morajo biti nagibi, ki pripravijo mladega človeka, da prekine univerzitetni študij in se posveti popolnoma drugačnemu in za nas kar neobičajnemu poklicu dokaj močni. Pri Ivanu Miliču je ta sklep dozorel prav na podlagi vseh njegovih glasbenih izkušenj: študij klavirja v šoli Glasbene matice, teCaji orgel pri mojstru Bergantu in verjetno že v večji meri pogovori z izdelovalci glasbil kot sta ljubljanski goslar Demšar in furlanski izde-
lovalec Cembalov Zerbinatti.
Za vpis v goslarsko šolo v Cremoni je potreben sprejemni izpit, kar pa za Ivana Milica - z ozirom na njegove dotedanje študije - ni bil problem. Ztudij na šoli traja štiri leta in je dokaj raznolik, saj obsega predmete, ki imajo namen siriti kulturno obzorje in podati temelje teorije, prav tako pa predmete, ki dajo ucencu praktično znanje. Praktične predmete poučujejo trije profesorji, predmeti pa so takole porazdeljeni: ročno delo in goslarstvo, barvanje in lakiranje, popravila in restavriranje novih in antičnih instrumentov. Vsak uCenec mora dobiti poleg tega še osnovno znanje igranja na violino ali drugo godalo. Izdelovanje lokov spada seveda tudi h goslarstvu, Čeprav se kasneje izdelovalci največkrat odločijo za instrument ali za lok. Za tovrstno znanje poskrbi šola z večernimi teCaji. Poklic izdelovalca lokov pa se ne omeji na samo izdelovanje: žime na loku se namreC obrabijo in ožimovanje ali zamenjava starih z novimi žimami postane periodišna nuja.
Sola v Cremoni predstavlja s svojo tradicijo (ki je pa le nadaljevanje večstoletne tradicije goslarske obrti) žarišče znanja in informacij in postane večkrat posrednik pobud, ki nastanejo
v drugih krajih. Tako je na primer Ivan Milic preživel petnajst 'dni v Zpaniji v Madridu, kjer je obiskoval tečaj za izdelovanje kitar, ki ga je vodil mojster znane delavnice Ramirez.
V današnjih težkih Časih pomislimo seveda tudi (ali pa predvsem) na praktično stran. Kaj nam finančno nudi poklic goslarja? Kakšne so možnosti za zaslužek? Tu gre seveda za razmerje povpraševanje-ponudba. Tudi tu ime Cremona nekaj pomeni. Violino lahko seveda kupim kjerkoli, vendar poznajo Cremono kot središče izdelovanja violin po vsem svetu. In marsikdo gre prav v Cremono, saj je tam izbira izredno bogata.
V Cremoni je Ivan Milic dor segel to, da se lahko ukvarja z delom, ki ga veseli. (V Času, ko mora marsikdo sprejeti to kar paC dobi in biti vesel, Ce sploh dobi, to ni malo!). Dosegel pa je tudi idealne delovne pogoje: mojster Negroni, njegov profesor za lakiranje in restavriranje na šoli ga je sprejel za sodelavca. Razmerje
profesor-uCenec se je spremenilo v razmerje med dvema sodelavcema z vsemi prednostmi, ki jih tako sodelovanje nudi manj izkušenemu. Za tak uspeh - saj je to veC kot vsaka diploma z odliko - moramo Ivanu Miliču Čestitati! Istočasno pa je v Cremoni dobra priložnost za nabiranje vedno novih izkušenj. Omeniti moramo Miličevo sodelovanje z mojstri kot so Mo-rassi, Scolari in drugi; prav tako pa so pomembne razne mednarodne razstave antičnih in modernih instrumentov - mlademu goslarju so v veliko pomoč bodisi pri pridobivanju raznih tehnik, kot tudi v oblikovanju svojega stila.
Ivanu Miliču želimo pri njegovem delu kar največ uspehov! Čeprav ni običaj, da bi ob intervjujih samim sebi kaj želeli, bi ob tej priliki rad izrazil prav tako željo: v Trstu bi Ivan Milic gotovo ne imel tistih idealnih pogojev, ki jih ima v Cremoni, gotovo pa bi njegova prisotnost tu obogatila naš kulturni prostor. Tudi prisotnost dobrega goslarja lahko pripomore, da postane naše mesto nekoliko manj provincialno.
Miloš Pahor
Na videmskem gradu na ogled oglejske arheološke starine
Od aprila do decembra letos je na Vl(lernskem gradu na ogled zanimiva fazstava oglejskih arheoloških starin i, ,°gate zbirke Francesca di Toppa, r1 6 bila prvo, začetno jedro arheo-°®ke zbirke videmskega muzeja (Mu-861 Civici di Udine).
Zbirka je povečini nastala v drugi Polovici preteklega stoletja (muzeju jo I Podarila vdova Francesca di Toppo etja 1885) z izkopavanji obsežnih 0glejskih rimskodobnih grobfšC- Fran-cosco di Toppo (1797-1883), politik, P6snik, popotnik, arheolog iz ugledne mianske plemenitaške družine, je anrrec na svojih zemljiških posestvih ^dolz antičnih vpadnic v Akvilejo adaljeval družinsko izkopavalno tra-cl)o. Začel je že njegov oCe Nicolo in stvari 1 §e pred Francescovim rojst-0I1i lepo zbirko antičnih epigrafskih arhitekturnih spomenikov. Pravi ali lapidarij je krasil vrtna parka Iv^skih palač v Campolongu in v aihiu. Posebej park ob vili iz 18. sto-
letja v Buttriu je vzbujal občudovanje sodobnikov, saj je v njem bilo v veliki meri izpeljano takrat modno sožitje bujnega in raznolikega zelenja s kamnitimi pričevanji preteklih dob, v vili di Toppo s kamnitimi nagrobniki in okrasnimi deli arhitekture antičnega Ogleja. Po vsebini pa je bila di Toppo-va zbirka tolikšne vrednosti, da si jo je ogledal in z občudovanjem o njej poročal tudi veliki Theodor Mommsen, oce za rimsko epigrafiko temeljnega dela Corpus Inscriptionum Latina-rum. Francesca di Toppo je za izkopavanja navdušil pruski oficir in arheolog Heller leta 1858, v nekaj naslednjih letih je nato na posestvih »Colombara« in »Bacchina« v Ogleju izkopal veC stotin grobov. Pravzaprav to niso bila arheološka izkopavanja po današnji meri. Kopanje je zaupal kar svojim kolonom, ki so, posebej v poljedelsko mrtvih zimskih mesecih izkopavali tisto, kar so med oranjem in obdelovanjem polj odkrivali. Tako
se je nabralo bogato in raznovrstno gradivo, ki mu sicer manjkajo za topografijo antične Akvileje marsikateri toCni podatki o mestu najdb in o izgle-du grobov ter o njihovi vsebini, vendar je zbirka kljub temu vredno dopolnilo oglejske antične dediščine. To svoje arheološko udejstvovanje je F. di Toppo leta 1869 tudi popisal v spisu »Di alcuni scavi fatti in Aquileja«, arheološke zasluge (med drugim je bil tudi sodelavec takrat edine arheološke revije v Italiji »Notizie degli scavi«) pa so mu navrgle poleg drugih Časti tudi naziv Častnega nadzornika antične dediščine v Ogleju in njegovi okolici.
Na razstavi v Vidmu (avtor razstave je arheolog M. Buora), ki je zasnovana kot del bodoče stalne arheološke razstave videmskega mestnega muzeja, padejo v oci odlično oliranjena (posebnost tovrstnih zbirk so predvsem odlično ohranjeni, ceh predmeti, ker je posledica načina pridobivanja in velika selekcija, ki je povsem zane-
marjala slabo ohranjene ah polomljene predmete) in raznolika steklovni-na, na pr. žare, steklenice in stekleničke, balzamariji, kozarci, pa potem izredni izdelki iz jantarja, po katerem je Akvileja, kot zadnja kopna postaja slovite jantarske ceste, posebej slovela. Predmeti iz jantarja so bili F. di Toppo še posebej pri srcu in med njimi je že sam nekaterim pripisal posebno vrednost (šatuljica v podobi Pa-na, amorcek s spečim psom). Nic manj sladokusen ni nakit iz steklene paste, tu so še koščeni, slonokoščeni ali roženi deli noše (lasnice, glavniki) ah predmeti vsakdanje rabe (igralne kocke in plošCice, šivanke i.p.), lončenina, nagrobniki, dragocen zlat nakit.
Razstava je vsekakor poučna paša za oči in luha, poglobljenega znanja zeljnim pa je dobrodošla pomoč tudi lično oblikovan in po vsebini bogat katalog (Electa Milano, 1995). Uredil ga je in vanj prispeval kar nekaj prispevkov M. Buora. V njem lahko
preberemo govor predsednika Acca-demie di Udine prof. G. Clodiga na komemorativni seji ob smrti njenega elana F. di Toppa, ponatis opisa njegovih arheoloških del v Ogleju in pa vrsto prispevkov, ki osvetljujejo zbiralca in njegovo zbirko iz različnih zornih kotov (knjižnica, arhiv, park in vila v Buttriu), posebej skrbno paC arheološki del zbirke. Tako so podrobno obravnavane nekatere skupine predmetov (lončenina, koščeni in roženi predmeti) ali pa posamični ocvirki iz te zanimive in dragocene zbirke. Mednje sodijo na pr. »infun-dibulum - stekleni pivski rog iz oglejskih steklarskih delavnic, pa šatuljica v podobi Pana, zlat križec z granatom ali zlate niti iz nekega oblačila.
Razstava na videmskem gradu je gotovo razlog vec za obisk tudi sicer zanimive in privlačne furlanske metropole.
Drago Svoljšak

Izbruh
Outbreak, triler, scenarij Laurence Dvvoret in Robert Roy Pool, režija Wolfgang Peterson, distribucija Ljubljanski kinematografiAVamer, premiera jutri v Ljubljani (Union in Triglav) in v Domžalah, hkrati na rednem sporedu.
Kaliforniji in vsemu svetu grozi neozdravljiva bolezen, ki jo povzroča neznani virus. V kalifornijskem mestecu Cedar Creek se je epidemija že začela širiti in virolog dr. Sam Daniels (Dustin Hoffinan) ob pomoči dr. Robby Kneough (Rene Russo) zaCne boj proti virusu. Toda na pot se mu postavijo skoraj nepremagljive ovire. Sooči se z dilemo med lastno vestjo in podreditvijo vojaškim avtoritetam, prijatelju generalu Fordu (Morgan Freeman), in trdosrčnemu generalu McClintocku (Donald Sutherland). Interes vojske ali rešitev sveta sta dilemi, ki ga pritiskata, Cas pa teCe ... Igralska zasedba in režiser VVolfgang Peterson (Na ognjeni Črti, Nedokončana zgodba, Ne pozabi) obljubljata obilo filmskih užitkov. (V. R.)

Nori profesor
Renaissance Man, komedija, scenarij Jim Bumste-in, režija Penny Marshall, distribucija Fun, premiera jutri v Ljubljani v kinu Bežigrad, hkrati na rednem sporedu.
Danny DeVito (na sliki) je neresen reklamni agent Bill Rago, ki se kot nezaposleni prijavi na razpisano delovno mesto profesorja književnosti v nekem vojaškem oporišču za urjenje rekrutov. Iz sveta nereda in razpuščenosti se znajde v svetu reda in discipline, za nameCek pa dobi neresne in divje študente, s katerimi je vse prej kot lahko delati. Toda preko študija Shakesperjevega Hamleta se študentje začnejo vse bolj zanimati za književnost, Bill pa prekrši naj- j strožje pravilo in svoje uCence odpelje na predstavo Hamleta v gledališče. V vojaškem oporišču povzroči kaos in zmedo, toda odloCen je, da bo ostal profesor. Komedijo, v kateri igrajo tudi Gregoiy Hines in Cliff Robertson, je režirala Penny Marshall, režiserka uspešnic Prebujenje, Big in Dekle iz sanj. (V. R.)
1111
Barcelona
Barcelona, drama, scenarij in režija VVhit Stillman, distribucija Cenex, premiera jutri v Ljubljani v kinu Kompas, hkrati na rednem sporedu.
Barcelona opisuje Čustvene in politične zgode in nezgode dveh Američanov v postfrankovski Španiji, v zadnjem desetletju hladne vojne, ko so bili vse bolj v modi disko klubi in seksualna revolucija po ameriškem vzoru. Ted Boynton (Taylor Nichols) živi v Barceloni v sožitju z mestom in prebivalci, ki ga zmoti nepričakovani prihod bratranca Freda (Chris Eigeman), ki izziva politično osveščen krog mladih, v katerem si nie hudega sluteča Američana iščeta partnerice. Fred zanese v Tedovo življenje precej nereda in finančne nejasnosti, v zameno pa ga na perfi-den način vpelje v zensko družbo lepih, duhovitih in razbrzdanih BarcelonCank. Zabavni dvogovori med samovšečnimi in ironičnimi liki so glavna odlika tega filma o zaprtem svetu mesta v okviru neke pohtične realnosti. Na sliki prizor iz filma. (V. R.)
po vojni m v njej
LJUBLJANA - Od včeraj sta v dveh ljubljanskih razstaviščih, Galeriji S KUG in Kultumo-in-formacijskem centru Križanke, na ogled razstavi, tematsko povezani z vojno v BIH in obletnico konca druge svetovne vojne.
SKUC je pripravil multimedialen projekt Bojana Stoklja Odavde te može u oko, ki obsega fo-toinstalacijo z deli, posnetimi decembra 1994 na razmejitveni Črti med Hrvati in Muslimani v Mostarju. Motivi računalniško obdelanih fotografij velikih formatov so lupine nekdaj reprezentančnih objektov ob nekda-
njem mostarskem Buleva-rju, ki ga danes imenujejo Aleja smrti. Ob razstavi bodo vse fotografije dostopne na CD-ROM-u in elektronski pošti, v njenem okviru pa bodo predvajali tudi radikalne zvoke hrvaškega Unprofor Big Banda. 25. maja (-
dan, do katerega bo razstava odprta) bo razstava predstavljena tudi na displayu pred Sestico. V KIC Križanke bo do 20. maja na ogled razstava Ura JE prišla!, ki jo je Mestni muzej Ljubljana posvetil petdeseti obletnici konca druge svetovne vojne. Razstava, ki so jo pripravili Taja Cepič, Janez Kos in Metka Simončič, postavila pa Maja Ta-siC-Demšar in Gašper Demšar, obsega fotoinsta-lacijo s konceptom ljubljanske ulice, na koncu katere predvajajo video. Ob tem so na ogled še partizanski predmeti, izvod prve številke Slovenskega poročevalca z 9. maja 1945, druge fotografije, ki dokumentirajo konec vojne v Ljubljani ter slika Nikolaja Omerse na temo osvoboditve.
Vojko Urbančič
Monika Kropej: Pravljica in stvarnost
Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine, Zbirka ZRC SAZU 5, Ljubljana 1995, mehka vezava, str. 279, 21 x 29,7 cm. Monika Kropej je od leta 1985 sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in raziskuje zgodovino slovenske etnologije in ljudsko pripovedništvo. L. 1993 je obranila doktorsko dizertacijo Ljudska kultura v slovenskih pravljicah in povedkah, na primerih iz Štrekljeve zapuščine. Pričujoča študija torej temelji na pravljicah, ki so bile zapisane na Slovenskem v 2. polovici 19. stoletja in so ohranjene v Štrekljevi zapuščini. V njih se zrcali stvarnost tistega Časa, arhaične predstave in arhetipi, ki so trdovratno zakoreninjeni v kolektivnem nezavednem slovenskega naroda. Poglavja so urejena po pravilih etnološke sistematike in se nanašajo na takratne materialne, duhovne in družbene razmere. Glede na lokalne in nacionalne posebnosti je v slovenskem pripovedništvu Čutiti nagnjenost pripovedovalcev k realizmu, pri Čemer vsak pripovedovalec vnese v pripoved nekaj svojega. Avtorica je pri strukturalistični in semantični analizi uporabila tudi historicno-geografsko komparativno metodo. (A. P.)
Janja Žitnik: Orel in korenine med »brušenjem« in cenzuro
Zbirka ZRC; 6, ZRC SAZU, Ljubljana 1995, mehka vezava, str. 242, 12 x 19 cm.
Janja Žitnik, literarna zgodovinarka, je višja znanstvena sodelavka Inštituta za izseljenstvo. Svoje znanstvenoraziskovalno delo posveča preučevanju slovenske izseljenske književnosti, zlasti v Evropi. Med številnimi razpravami je izdala monografijo Louis Adamič in sodobniki, ki se ji tokrat pridružuje raziskava usode zadnje knjige tega uspešnega slovensko ameriškega pisatelja Orel in korenine. Pod moCno politično cenzuro je knjiga izšla v Ameriki 1. 1952, v Času temne lise ameriške demokracije. Na podlagi neobjavljenega, celostno ohranjenega ljubljanskega rokopisa, ki ga je pisatelj poslal v domovino, je Janja Žitnik primerjala ameriško in slovensko izdajo; to smo dobili leta 1970 v prevodu Mire Mihelič. Ljubljanski rokopis, ki naj bi bil povezan s skrivnostno smrtjo Louisa Adamiča, razkriva vsebino manjkajočih delov ameriške izdaje, v kateri je izpričana ostra kritika ameriške notranje in zunanje politike; ta je imela ravno takrat vprašljivo vlogo v Korejski vojni. Gre za eno najodlo-Cnejših ameriških protivojnih in protimakartisti-Cnih besedil, ki je očitno botroval neizogibni smrti Louisa Adamiča. (A. P.)
Nada Kraigher: Onkraj groba
Založilo Društvo Kraški krog, Ljubljana 1995, mehka vezava, str. 209,12 x 19 cm.
Najstarejša živeCa slovenska pisateljica Nada Kraigher se je rodila v Trstu leta 1911, po koncu prve svetovne vojne pa se je preselila v Slovenijo. Diplomirala je na ekonomski in pravni fakulteti, od leta 1941 se je aktivno udeleževala NOB in bila tudi pri glavnem štabu NOV in POS oficir za zvezo z zavezniškimi misijami. Po vojni je dalj časa bivala v tujini. Literarno se je začela udejstvovati v šestede-tih letih. Avtobiografski roman Onkraj groba, v katerem podaja svojsko podobo svojega življenja, je njeno sedemnajsto delo. Pobuda zanj je bila osmrtnica o pisateljičini soimenjakinji in sorodnici v časopisu, ki je marsikomu vzela sa- j po. Tako je s pomočjo parapsihologije napisala izvirno delo, v katerem z izredno pripovedno svežino in ’ odmaknjenostjo prika- • zuje svojo življensko pot. Po besedah Ivana Potrča na teh poročanjih iz onostranstva, kar pa bralca ne moti, zaživi neka mladost vse do »prve« ljubezni pa do srečanja z odraslim življenjem, do zakonske registracije in do ločitve, ki pa ne bo nikoli tista zoprna ločitev, kakor jih poznamo. (A. P.)
Kravji blues
Even Covvgirls get the Blues, komedija, distribucija Fun Video, glasba K.D.-Lang in Ben Mink, scenarij in režija Gus Van Sant, ZDA, 1993,95 minut.
Gus Van Sant, režiser in scenarist, ki je kultni status dosegel s filmoma Drugstore Cowboy (1989) in Moj mali Idaho (1991) z Riverjem Phoenbcom in Keanujem Reevesom v glavni vlogi, je v Kravjem bluesu udaril mimo. Ljudi z obrobja, neprilagojence in kritiko meščanske družine je združil v posthipijevski in antife-ministicni zgodbi o Sissy (Uma Thurman), ki po zaslugi svojih nenaravno dolgih palcev odkrije smisel življenja - štopanje kot večjo svobodo gibanja. Dekadenten umetniški svet New Yorka z ekstravagantno Grofico (-John Hurt), lepotni rane Rubber Rose, ki ga zavzamejo lezbične kravarice, njihov neuspeli »feministični« upor in hipijevska filozofija Kitajca ter samotna »svobodna« pot Sissy imajo pridih že videnega, površinskega in umetnega.	(V. R.)
Kalifornija
Kalifornia, psihološka kriminalka, distribucija Fun Video, scenarij p° lastni zgodbi Tim Met-calf, režija Dominic Sena, ZDA, 1993,120 minut. Na poti proti seksualnemu simbolu, ki ga je oblikoval preko vlog v filmih Thelma in Louise in Intervju z vampirjem ter ga dosegel v sagi Jesenska pripoved, se je Brad Pi# »ustavil« tudi v vlogi okrutnega in primitivnega serijskega morilca Earlyja Gracea v Kaliforniji. Njegova partnerica je Juliette Levvis, ki je (tako kot v Rtu strahu) prepričljiva v vlogi njegove naivne, iskrene, preproste in senzualne punce Adele-Early se javi na oglas para - Briana in Grace -, ki pi' Seta knjigo o množičnih morilcih in iščeta sopotnika za pot do Kalifornije, na kateri želita obiskati prizorišča najvecjih zločinov v ameriški zgodovini-Tako kot v Avtostoparju (Hitcher) pride do zamenjave vlog, in Brianov racionalni izlet po psihologiji morilcev se sprevrže v kruto soočenje z njihovo realnostjo.	(V. R-)
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(odi. do 7.5.95)
Prejšnji teden zaradi prvomajskih praznikov naše lestvice nismo mogli objaviti, zato najprej na kratko povzemimo, kaj se je tedaj dogajalo. Prvo mesto v Ljubljani je prevzel premierni Utemeljeni sum (ki tudi ta teden kraljuje na vrhu lestvice), začelo pa se je tudi predvajanje filmov Amater (Trias WTC), Priselila, puščavska kraljica in Rapa Nui. Vsega skupaj je bilo 21.186 gledalcev ali 7, 5 odstotka manj kot teden pred tem. V zadnjem tednu pa smo imeli premieri Uličnega bojevnika in Carlitovega zakona, medtem ko je skupno število gledalcev v Ljubljani zdrknilo na 19.254 - lepo vreme potencialne obiskovalce očitno odvrača od kinodvoran in to precej bolj kot lansko leto ob istem Času (v tednu med 2. in 8. majem 1994 je bilo 25.291 gledalcev). Po dosedanjih rezultatih sodeč bo torej letošnje prvo polletje težko doseglo rekordne številke, ki smo jim bili priča v prvih šestih mesecih leta 1994 Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Utemeljeni sum /Lj. kinematografi
37 (67)	4.612 (8.605)	2.177.100 (4.173.600)
2.	Ulični bojevnik / Continental
12	(12)	2.586 (2.586)	1.293.000 (1.293.000)
3.	Asteriks osvaja Ameriko / Continental
13	(57)	1.835	(7.081)	863.000	(3.341.650)
4.	Carhtov zakon / Camium Trade
22 (22)	1.699 (1.699)	849.500 (849.500)
5.	Neli /Fun-Mladina film
21 (93)	1.667(13.995)	793.200 (6.740.900)
6.	Priscilla, kraljica puščave / Fun-Mladina film
15 (20)	1.394 (1.815)	688.300 (898.800)
7.	Lahko se zgodi tudi vam / Continental
17 (51)	1.217	(5.730)	565.400	(2.782.500)
8.	Jesenska pripoved / Continental
15 (177)	760 (40.021)	365.100 (19.446.400)
9.101 dalmatinec / Cenex
14	(84)	714	(7.362)	249.900	(3.101.150)
10. Rapa Nui / Camium Trade
11 (14)	599 (812)	287.900 (394.400)
Na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) so biti v tednu med 13. in 18. aprilom najuspešnejši naslednji filmi (navajamo izkupiček v milijonih USD):
1.101 dalmatinec
2.	Dumb and Dumber
3.	Izbruh
4.	Forrest Gump
5.	Ulični bojevnik
9, 63 (18, 86) 7, 24 (30, 22) 6, 68 (16, 90) 3,13 (130, 47) 2,18 (4, 59)
Pripravlja Igor Kernel

OBLETICA / S PARADO VETERAOV IN SPOMINA NA RDEČEM TRGU IN Z VOJAŠKO PARADO NA KUTUZOVSKEM PROSPEKTU
Rusija je mogočno proslavila zmago nad nacistično Nemčijo
MOSKVA - Samo ruska bobojnica na Kremlju je Se izpričevala, da Sovjetske zveze ni več, na Rdečem trgu pa je v poplavi rdečih zastav in simbolov komu-uizma med parado veteranov druge svetovne vojne včeraj butala na dan nostalgija za pokojno velesilo. Prvi med nostalgiki so bih gotovo nekdanji borci. Govorili so o tistih lepih časih, ko ni bilo kriminala, ko so ljudje verjeli v ideale, ko so uili vzhodnjaki bratje in Rusom ni bilo treba bombardirati čečenskih vasi.
Tak prikaz sovjetske »liturgije« je presenetil samo tuje voditelje, a ne Rusov, za katere je bila taka scenografija povsem normalna, ker so se milijoni borili in umirali prav za take simbole. Prav zato je večina obžalovala, da se nekateri zahodni voditelji niso udeležili parade veteranov, ker so s tem žalili čustva ruskega in drugih narodov nekdanje SZ, ki so dali najhujši krvni davek za zmago nad nacifašiz-mom. Francoski predsednik Mitterrand in nemški
MOSKVA - Francoski predsednik Mitterrand in nemški kader Kohl se nista udeležila ne parade veteranov in spomina na Rdečem trgu in ne vojaške parade na Kutuzovskem prospektu iz protesta zaradi ruske vojaške intervencije v Čečeniji. Med štiridesetimi tujimi državniki pa se je marsikdo zdrznil, ko so tudi na Rdečem trgu po veteranih in kadetih korakali tudi pripadniki 45. padalskega regimenta in mornariški strelci severnomorskega brodovja, ki so sodelovali v bojih v Čečeniji. Ob tem so zahodni diplomati včeraj poudarili, da so številni zahodni državniki prišli na parado, potem ko jim je rusko vodstvo zagotovilo, da na paradi ne bo vojaka, ki je sodeloval v krvavih bojih. Kot kaže se to ni zgodilo, prav tako bo od Rusov proglašeno enostransko premirje v Čečeniji prenehalo, ko bodo končale slovesnosti v Moskvi.
kancler Kohl sta namreč v Moskvo prispela z zamudo, tako da jima ni bilo treba na parado. V Moskvo pa sploh niso prišli predsedniki nekdanjih pribaltskih republik, ki jih je Rdeča armada zasedla leta 1940. Na častni tribuni pa ni bilo niti predstavnikov Finske.
Ruski predsednik Jelcin je v svojem govoru med drugim poudaril, da v človeški zgodovini še ni bilo tako krvavega stoletja, ki je v smrt poslal na milijone svojih najboljših sinov. Za tem so ob taktu vojaških bobnov pred mavzolejem z utrujenim korakom paradirali veterani, sledili so jim s strumnim korakom ruski kadeti.
Ljudje so bili vzhičeni in z njimi rusko vodstvo. To pa ne moremo trditi za predstavnike nekdanjih sovjetskih republik, ki so z mrkimi obrazi zrli v parado.
Se bolj mrki so bili uro kasneje, ko so na Kutuzovskem prospektu prisostvovali pravi vojaški paradi, na kateri je sodelovalo več kot deset tisoč vojakov in častnikov vseh rodov vojske z 250 tanki in oklepnimi transporterji. Po paradi so odprli spominsko stavbo, pred katero se dviga 141, 8 metra visok obelisk, ki spominja na 1.418 dni vojne.
Ruski kadeti v sovjetskih uniformah iz časov domoljubne vojne proti nacifašističnim zavojevalcem. (Telefoto AR)
OPOZICIJA / VEČ KOT 20.000 LJUDI NA ALTERNATIVNEM SHODU
Za komuniste in ruske nacionaliste je glavni zmagovalec samo Stalin
Kljub provokativnim pozivom je manifestacija minila brez incidentov
MOSKVA - Več kot 20 tisoč ljudi, komunistov in skrajnih nacionalistov, Se je skoraj iztočasno z nradno parado veteranov in spomina na Rdečem hgu udeležilo alternativne proslave ob 50. obletnici zmage nad nacifašiz-tnom. Ob rdečih zastavah s srpom in kladivom, ki so bile prisotne tudi na Rdečem trgu, so se na trgu pred železniško postajo Bjeloru-skaja vile tudi skrajnona-cionalistične zastave, Predvsem pa ogromne s|ike Josipa Visarjono-vjča Dzugašvilija-Stalina, ki je za rdeče-črne množice edini resnični zmagovalec druge svetovne vojne. Tu je bilo na stotine veteranov, v glavnem častnikov in podča-snikov, ki se »niso hoteli Prodati za kos kruha in steklenico vodke« kot njihovi soborci na Rdečem trgu. Oblasti so se bale, da bi se ta protest 1Zrodil, a to se ni zgodilo. Alternativno praznovanje komunistov in nacionalistov je bilo neke vrste spomladanski praz-mk> ki so se ga udeležile
družine tudi z otroškimi vozički. Ob trasparentih z gesli proti Jelcinu je bilo v otroških rokah polno živopisanih balončkov.
Na trgu pred Bjeloru-skajo sta zbrane pozdravila voditelj komunistične partije Genadij Žuga-nov in nacionalistični
voditelj Vladimir Ziri-novski. Ljudje so se nato napotili proti Lubianki, nekaj sto metrov od Rdečega trga in kremeljskih zidov. Policija je z živim okopom zaprla vse dostope k Rdečem trgu. V prvi vrsti so bile policistke, saj so odgovorni za
varnost pravilno presodi-li, da se komunisti in nacionalisti ne bodo znesli nad ženskami. Ljudje pa kljub provokativnim pozivom najbolj skrajnih voditeljev niso hoteli skaziti prazničnega vzdušja. Zaman je torej vodja Delovne Rusije
Viktor Anpilov ljudi ščuval, naj prebijejo kordone in naj se napotijo proti Rdečemu trgu. Med veterani (na sliki AP) sta se le dva besedno spopadla s skupino natakarjev, ki je pred sodobno restavracijo na Ulici Tverskaja (nekdanja Gorki jeva ulica) opazovala mimohod. »Vi, ki delate za kapitaliste, boste slabo končali, čaka vas brezposelnost,« je proti njim kričal starček, ki se je šibil pod težo kolajn in odlikovanj. Natakarji so se le nasmehnili in mu zaželeli še na mnoga leta.
Pred Lubianko je ljudem ponovno spregovoril Zuganov, ki se je obregnil ob ugotovitev, da Jelcin v svojem govoru »uradnim« veteranom sploh ni omenil Stalina. Za njim so spregovorili še drugi voditelji, a najbolj pikri so bili veterani, ki so v uniformah in z vsemi odlikovanji sodelovali na alternativni slovesnosti. »Tisti so vsi tatovi in banditi,« je novinarjem izustil bivši narednik in s prstom pokazal proti Kremlju.
Danielle Mitterrand in Kovaljov o Čečeniji
MOSKVA - Žena francoskega predsednika Danielle Mitterrand se je včeraj na francoskem veleposlaništvu v Moskvi sestala z ruskim aktivistom za človekove pravice Sergejem Kovaljovom, ki je zastavonoša vseh nasprotnikov ruske vojaške intervencije v Čečeniji. Ob njem so bile tudi predstavnice združenja Mater ruskih vojakov, ki se prav tako borijo proti ruskem vojaškem posegu. Mitterrandovo so seznanili s čečensko tragedijo.
Veterane obšla slabost
MOSKVA - Tako na Rdečem trgu kot na Kutuzovskem prospektu je številne ruske veterane (najmlajši imajo 70 let) obšla slabost. Kot je sporočila ruska televizija, so le nekatere sprejeli v holnišnice, drugi pa so okrevali po nudenju prve pomoči. Vreme je bilo včeraj nad Moskvo res ugodo, saj so letala že dva dni prej »bombardirala« vsak oblak s posebnimi snovmi, ki preprečujejo dež.
Soborci so izvižgali Solženicina
MOSKVA - Aleksander Solženicin, ki je za večino ljudi v njegovi domovini največji živeči ruski pisatelj, je včeraj v Oriolu (osrednja Rusija) doživel, da so ga na slovesnosti ob zmagi nad nacifašizmom njegovi nekdanji soborci izžvižgali, ker je preveč poudarjal, kako so po vojni romali v stalinistična taborišča ruski vojaki, ki so padli v nemško ujetništvo. Solženicin je kot mlad topniški stotnik poleti 1943 sodeloval v bojih za osvoboditev Oriola. Pisatelj, ki se je pred letom dni zmagoslavno vrnil v domovino po 20-letem izganstvu v ZDA, je zaradi svojih nekonformističnih izjav že sprošil polemike, a ne odkritega nasprotovanja in negodovanja. Včerajšnje je toliko bolj boleče, ker ga ni izžvižgala »potrošniško pokvarjena mladina« temveč njegovi vrstniki, ki so bili priča vsemu, kar Solženicin obsoja.
Predsednik Scalfaro tokrat prvič v Moskvi
MOSKVA - Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro, ki je prvič v Moskvi, je po paradi veteranov in kadetov na Rdečem trgu položil venec k spomeniku padlim v Aleksadrovskem sadu in nato sodeloval odprtju doma spomina v parku (Poklonaja gora) pred Kutuzovskim prospektom. Sinoči pa je bil s hčerjo na svečani večerji z drugimi gosti v kremeljski kongresni palači.
16
Sreda, 10. maja 1995
SVET
BOSNA IN HERCEGOVINA
Zdmženi narodi so priznali, da so nemočni
SARAJEVO - Združeni narodi so včeraj priznali, da bosanskim Srbom ne morejo preprečiti obstreljevanja Sarajeva, potem ko so bdi poveljniki mirovnih sti zaradi političnega pritiska prisdjeni odpovedati letalske napade zveze Nato.
Tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko je povedal, da je poveljnik mirovnih sd v Bosni general Rupert Smith po srbskem napadu na Sarajevo, v katerem je bilo ubitih enajst ljudi, zahteval posredovanje letal Nata, ki bi bombardirala položaje bosanskih Srbov, vendar so mu nadrejeni v Zagrebu to preprečili. Predstavniki mirovnih sil se bojijo, da bodo bosanski Srbi zaradi nemoči ZN prepričani, da imajo po izteku štirimesečnega premirja v Bosni dejansko proste roke. »Srbi bodo znova nekaznovani za storjene umore. Zavedamo se, da ne moremo zasčitib območja, ki so ga ZN razglasih za varovano. Srbi so pokazah prezir do naše misije in mednarodne
skupnosti, od katere pričakujejo, da bo priznala njihovo legitimnost,« je dejal Ivanko.
Ivankov si je prizadeval pojasniti tudi odločitev o nekaznovanju bosanskih Srbov, kar so najostreje kritizirale ZDA in bosanska vlada v Sarajevu. »Menim, da je bila odločitev zelo težavna. Soočiti pa se bomo morah še z novimi težavami,« je dejal. Izrazil je tudi zaskrbljenost za varnost pripadnikov ZN, ki so oboroženi le z lahkim orožjem in zato lahka tarča napadov, za nadaljnji razvoj dogodkov na Hrvaškem in za usodo sarajevskega letališča.
»Menimo, da bi letalski napadi ustavili politične pobude na Hrvaškem in v BiH ter prispevali k stopnjevanju spopa-
V Sarajevu so včeraj pokopali žrtev nedeljskega napada bosanskih Srbov (Telefoto: AP)
dov,« je povedal Ivanko. Obstaja tudi bojazen, da bi letalski napadi okrepili moč skrajnežev med Srbi v Bosni in na Hrvaškem, ker bi jih prisilili k tesnejšemu zavezništvu.
Zahodni diplomati pravijo, da ZN ne morejo odgovoriti na take napade, saj se bojijo, da bi evropske države zaradi srbskega maščevanja umaknile svoje mirovne sile. Zadnji srbski napad utegnejo označiti za vojni zločin. »V prihodnosti bodo morah bosanski Srbi plačati za to, kar so storili v nedeljo. To bo nov zločin, zapisan na dolgem seznamu podobnih srbskih dejanj v Bosni,« je še povedal Ivanko.
Sean Maguire / Reuter
Na seznamu zločincev tudi bosanski Hrvati
HAAG (Reuter)- Mednarodne sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, Id je bilo tarča kritik, da posveča pozornost samo srbskim zločinom, se je začelo ukvarjati tudi z grozodejstvi, ki naj bi jih zagresih bosanski Hrvati.
Tožilec Richard Goldostone je opisal množične poboje muslimanskih civilistov ter druge zločine, ki naj bi jih zagrešiti Hrvati v dolini Lašve v osrednji Bosni med oktobrom 1992 in majem 1993. Povedal je, da je sodišče v Zenici ugotovilo, da je vodstvo bosanskih Hrvatov načrtovalo etnično čiščenje na območjih, kjer so živeli Muslimani. Goldstone ni imenoval osumljencev, vendar je od bosanskih oblasi zahteval, da ustavijo vse postopke, tako da bi lahko mednarodno sodišče končalo preiskavo in vložilo tožbe. Sodišče je ugotovilo, da je bilo ubitih 114 Muslimanov, uničenih je bilo 176 njihovih poslopij, med katerimi so tudi dve mošeje. Preživele Muslimane so odpeljati v taborišča, kjer so jih zlorabljali in mučili.
FILIPINI / REZULTATI VOLITEV
Ljudstvo zaupa Fidelu Ramosu
Muslimanski skrajneži so izrabili volitve za nove napade na civiliste
MANILA (Reuter) - Na včerajšnjih volitvah v senat je filipinski predsednik Fidel Ramos (na sliki) pometel z nasprotniki, saj je njegova koalicijska stranka od 24 sedežev dobila kar 21. Imena izvoljenih senatorjev bodo objavili do konca tedna. Volitve so pokazale, da prebivalci podpirajo Ramosovo politiko, ki je Filipine od njegovega prevzema oblasti leta 1992 povedla v visoko gospodarsko rast. Predsednik je vedno v senatu potreboval za sprejetje nove gospodarske zakonodaje.
Senco na volilni uspeh pa meče velik krvni davek nasilja, ki je spremljalo volitve. Čeprav je predsednik pred volitvami
Filipince pozval k strpnosti, je kampanja zahtevala 70 žrtev, kar je le malo manj od prejšnjih vohtev, ko je bilo ubitih 87 ljudi. Najhujše predvolilno nasilje je izbruhnilo na južnem otoku Mindanao, ko so musb-manski skrajneži izstrelili nekaj minometnih granat na mesto Maganoy. Pri tem je Sest ljudi izgubilo življenje, 17 pa je bilo ranjenih. Na stotine ljudi je moralo zapustiti svoje domove, ko je vojska na to območje poslala okrepitve. V več mestih otočja Sulu so glasovanje razveljaviti, potem ko so oboroženi teroristi napadli predstavnike volilne komisije. Na volitvah je sodelovalo 80 odstotkov od 30 milijonov votilcev.
A
EVROPSKA KOMISIJA
Prvih sto dni Jacquesa Santerja
Prvih sto dni, ki jih je nekdanji luksemburški premier Jacques Santer prebil na čelu Evropske komisije, je mimo. Pravijo, da je prvi vtis vedno odločilen, in če za prvi vtis Štejemo prvih sto dni petletnega mandata, potem se lahko Santer z olajšanjem nasmehne. Začelo se je namreč slabo: ko je se najmanjši možni imenovalec - kot je Santerja imenoval evropski tisk - ki ni mogel prikriti rahlega prezira, po tednu dni odpravil v menzo Evropske komisije, je blagajničarka od njega zahtevala, naj pokaže svojo člansko izkaznico, saj mu drugače ne more upoštevati popusta, ki pripada uslužbencem bruseljske komisije.
Razlika med nekonftiktnim Santerjem in intelektualno prodornim, včasih celo nasilnim Jacquesom Delorsom, ki je v desetih letih, ko je vodil Evropsko komisijo, postal prava evropska legenda, je v teh treh mesecih prišla do polnega izraza. Celo najostrejši kritiki so prisiljeni pritrditi njegovim zagovornikom, da je v razmeroma kratkem času preoblikoval značaj te evropske institucije. Santer spretno krmari med evroskeptilti in evroentuziasti, njegovo vodenje bruseljske komisije pa se odlikuje tudi po dobrih odnosih z Evropskim parlamentom in nacionalnimi vladami. Tudi med komisarji ni več rivalstva, s katerim je imel njegov predhodnik precej dela. V Evropski komisiji vladata kolegialnost in težnja h kar najbolj odprtim razpravam. Z Delorsovim odhodom se je v Evropski komisiji končalo obdobje močnega voditelja.
Santerjev pristop se je doslej izkazal za uspešnega. Za reševanje kriznih situacij je uvedel dve metodi: oblikovanje podkomisij in vpeljavo širše razprave, pri čemer si pomaga z zelenimi in belimi knjigami. Razplet, ati natančneje preprečitev poglabljanja konflikta, ki ga je sprožila kanadska zaplemba španske ribiške ladje, sodi med večje Santerjeve uspehe. Čeprav je trgovinski komisar sir Leon Brittan v Ottavvi znova razjezil svoje sogovornike, se je afera, ki jo je razpletala komisarka za ribolov Emma Bonino, relativno srečno razpletla.
Santerjeva nekonfliktna narava ustreza trenutnemu razpoloženju znotraj petnajsterice. Pred tednom dni je v Londonu izjavil: »V Veliki Britaniji nečesa ne razumete, namreč da imajo vaši partnerji v Evropski zvezi prav tako legitimne politične prioritete.« Do septembra bo Veliko Britanijo obiskal še štirikrat in tamkajšnje evroskeptike prepričeval o utemeljenosti in smiselnosti Evropske zveze. Kljub temu v njegovem besednjaku ni besede federalizem, ki jo je Delors tako rad uporabljal in ki vsakič sproži plaz odmevov in gorkih evroskeptičnih komentarjev.
In vendar je dolgoročno Santerjeva taktika še vprašljiva. Politične institucije in lobiji v EZ so vajeni Delorsove prodornosti in neomajnosti. Evropska komisija se je pod Delorsom postavila na sam politični vrh EZ in postala njena izvršna oblast. Pod Santerjevo taktirko obstaja resna nevarnost, da se oblast postopoma prelije na Evropski parlament in nacionalne vlade. Evropska komisija bi se postarala v sivo birokratsko miš, z milijon in eno podkomisijo in pretrgano zvezo z zunanjim svetom. Zapravila bi možnost, da utrdi vlogo neodvisnega razsodnika, ki ga EZ tako zelo potrebuje. Med pomirjanjem strasti in uveljavljanjem vizije je razlika. Pomirjanje strasti je le »podkomisija« uveljavljanja vizije. Legendami Delors je to razumel, Santer pa nas bo moral prepričati v naslednjih stotih dneh. Ana Kovač
PISMO IZ ŠVICE

Opravičilo za židovski pečat
»Zal nam je za tisoče beguncev, ki jih je Švica zavrnila in s tem pognala v smrt. V imenu vlade se opravičujemo za tedanje odločitve in togo begunsko politiko.« S temi besedami je švicarski predsednik Ka-spar Villiger storil, kar svetovna javnost, zlasti pa Židje, pričakujejo že pet desetletij. Villiger se je sicer opravičil za egoistične odločitve medvojne Švicarske vlade, ni je pa obsodil, ces, ravnala je v skrbi za domovino. Pri tem je bila Švica tista, Id je že leta 1938 zahtevala od Nemčije, naj Židom v potne liste vtisne veliko črko J. Med vojno je s trdo begunsko politiko na svojih mejah zavrnila najmanj deset tisoč židovskih in političnih beguncev, ter jih tako pahnila v roke nacistom in v zanesljivo smrt. »Das Boot ist voli«, čoln je poln, je bil moto tedanje bernske vlade, ki je ves čas druge svetovne vojne kljub svoji nevtralnosti tudi sicer pridno podpirala Hitlerjevo Nemčijo, finančno in z orožjem.
Pravzaprav je malo manjkalo, da do spominske seje parlamenta in zgodovinskega opravičila sploh ne bi prišlo. Vlada namreč ni nameravala organizirati spominske slovesnosti. Sele na pritisk levih shank je sklenila opraviti neprijetno dolžnost in obračunati z ne preveč slavno preteklostjo. Dežela, ki jo je vojna vihra obšla in ki je z njo samo obogatela, se pač nerada spominja bližnje zgodovine. Predsednik, ki je govoril na slavnostni seji parlamenta, je dvaj-sebninutni govor opravil v treh jezikih. Za
obračun s preteklostjo je izbral trdo nemščino, medtem ko je v italijanščini in francoščini skušal delno opravičiti neprijetne spomine. Švica je med vojno vendarle nudila zatočišče več kot tristo tisoč beguncem, precej po zaslugi posameznikov, ki so v nasprotju s bdimi navodili iz Berna na široko odprti vrata nesrečnežem, ki so bežati pred nacističnim terorjem. Marsikateri od pogumnih Švicarjev je bil zaradi človekoljubnosti politično in kazensko preganjan, in šele v zadnjem času, dokončno pa z Vil-ligerjevim govorom, so njihovi potomci doživeti njihovo rehabilitacijo.
Petdesetletnica zmage nad fašizmom za Švico nikakor ni bila prijetna obletnica, čeprav se je pred petimi desetletji tudi sama veselila konca največje morije v zgodovini človeštva. Toda za razliko od njenih sosed je izšla iz vojne neokrnjena in celo bogatejša kot pred njo. Švicarska televizija in napredni tisk sta se neprijetnih spominov lotila brez predsodkov in dlake na jeziku. Mlada, povojna generacija je izvedela stvari, ki so jo precej zmedle. Nevtralna Švica je namreč storila marsikaj, na kar bi tedanja generacija najraje pozabila.
Švica je prodajala Hitlerju orožje in kemikalije, nemški vojaki so obstreljevati zaveznike tudi s topovi tovarne Biihrle-Oer-likon. Švica je Hitlerju dajala milijardna posojila in s tem financirala nemško vojno industrijo. Po objavljenih podatkih je švicarska industrija podprla Hitlerjev uniče-
Zvone Petek
valni stroj z izvozom vojaškega materiala v tedanji vrednosti nič manj kot 4, 6 milijarde frankov. Izvoz so financirali iz državnega proračuna in nacisti so se pri Švicarjih do vratu zadolžiti.
Švica je od Reichsbank odkupovala tudi velike količine (verjetno naropanega) zlata, nazadnje aprila 1945! Skupna vrednost kupljenega zlata je znašala kar 1,7 milijarde frankov. Toda Švica ni bila samo dober nacistični gospodarski in finančni partner, temveč tudi zanesljivo zavetje za zasebne naložbe premožnih pripadnikov tretjega
rajha. Leta 1934 uvedena zajamčena bančna tajnost ni pritegnila samo denarja preganjanih Zidov, temveč tudi bogatih nacistov, ki so kupovali delnice švicarskih podjetij, nepremičnine in položili več sto milijonov frankov na tajne bančne račune. Del tega denarja, zidovskega in nacističnega, še vedno leži v bančnih trezorjih pod zimskim Paradeplatzom.
Zavezniki so že med vojno grdo gledali na švicarsko trgovanje z Nemci, 1943 so Američani celo zamrznili švicarski kapital v ZDA in postaviti izvoznike orožja, kot je
bil Buhrle-Oerlikon, na črno tisto, toda po vojni so spretni švicarski bankirji dolgotrajna pogajanja o nemških depozitih spretno obrnili sebi v prid, blokirali imetje nacistov, dobiti od mlade ZRN 650 milijonov na račun Hitlerjevih dolgov in s 120 milijoni potolažili zaveznike. Med leti 1953 in 1957 so sicer izplačali del deponiranih vlog Nemcev, skoraj pol milijarde pa je ostalo v bankah. Koliko od tega denarja je pripadalo nacističnim veljakom, še danes ne ve nihče (?).
Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z židovskim denarjem, ki je počival v istih trezorjih kot nacistično bogastvo. Zveza švicarskih bank je še konec marca letošnjega leta zanikala, da bi na neindentificiranib bančnih računih ležalo še kaj židovskega denarja. Potem ko je Sonntags Zeitung objavil, da dve vodilni banki, SBG in Ban-kverein, priznavata, da je na brezimenskih računih Se vedno denar Zidov, je Zveza bank imenovala posebno komisijo, ki bo ugotovila, koliko denarja »brez lastnikov« še leži v trezorjih.
Zgodovina druge svetovne vojne tudi po petdesetih letih še ni končana in tudi vse krivice še niso popravljene. Toda p0 švicarskem opravičilu in po tem, ko so se menda celo Avstrijci skesano spomnili rjave preteklosti, dolgujejo opravičilo za storjene zločine samo še Hitlerjevi hlapci z Balkana. Toda tam se je tako ali tako že zdavnaj začela nova vojna.
ARGENTINA / PREDVOLILNA KAMPANJA
Peronisti naj bi slavili tudi tokrat
BUENOS AIRES (Reuter) - Teden dni pred volitva-ttu, ki bodo 14. maja, dve javnomnenjski raziskavi, ki So ju objavili v nedeljo, ugotavljata, da bo predsednik Carlos Menem po vsej verjetnosti zmagal že v prvem krogu. Tretja javnomnenjska raziskava, ki jo je naročila desno-sredinska koalicija Frepaso, pa ugotavlja, da Se bo moral zaradi glasov, ki jih bodo volilci zaupali Joseju Octaviu Bordonu, Menem pomeriti z njihovim kandidatom tudi v drugem krogu.
21. aprila. V istem obdobju se je podpora Menemu zmanjšala za en odstotek. Kljub naraščajoči priljubljenosti Bordona bodo v primeru, Ce bodo volilni izidi prihodnjo nedeljo takšni, kot jih napovedujejo, Menema lahko razglasili za zmagovalca.
V skladu z argentinskimi zakoni za zmago namreč zadostuje 45 odsto-
Po izidih raziskave, ki So jo opravili pri agenciji Julio Aurelio in v petek objavili v dnevniku La Na-olon, bo Menemova Pero-rdstiena stranka dobila 45,4 odstotka glasov. Jose Octavio Bordon iz koalici-I6 Frepaso naj bi dobil 32,3 °dstoka glasov, kar štiri odstotke vec, kot jih je do-. d ob podobnem merjenju javnomnenjskega utripa
tkov glasov oziroma le 40 odstotkov, Ce drugi kandidati vsaj za deset odstotkov zaostajajo za vodilnim. Omenjena javnomnenjska raziskava Hora-ciu Massaccessiju, tretjemu kandidatu iz vrst sicer vplivne radikalne stranke, pripisuje 17,1 odstotka glasov. Se ena javnomnenjska raziskava, katere avtor je Hugo Haime, nanjo pa se sklicuje domača agencija DyN, napoveduje Menemu 45 odstotkov glasov, poleg tega pa naj bi kar za 12,5 odstotka prehitel Bordona.
Omenjena tiskovna agencija povzema tudi izide ankete Sofreslbope, ki jo je naročila koalicija Fre-
paso: po njej naj bi Bordon dobil 34,7 odstotka glasov, za Menema pa naj bi se izreklo 42,4 odstotka volil-cev. Anketa, ki so jo izdelali pri Aureliu, naj bi upoštevala tudi verjetne glasove neopredeljenih volil-cev, izvedli pa so jo na reprezentančnem vzorcu 3.500 vprašanih. Dnevnik La Nacion ne navaja, na kakšno obdobje se ta anketa nanaša. Vsekakor pa le dve javnomnenjski raziskavi - obe je naročila koalicija Frepaso - Menemu ne napovedujeta desetodstotne prednosti pred drugouvrščenim kandidatom, kolikor jo sedanji predsednik potrebuje za samodejno podaljšanje mandata.
Kam je izginilo več deset tisoč Argentincev, žrtev krvave diktature sedemdesetih let?
BUENOS AIRES (AFP) - Skoraj dve tretjini Argentincev hočeta izvedeti, kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so brez sledu izginili v »umazani vojni« v obdobju vojaške diktature med letoma 1976 in 1983, ugotavlja ena od javnomnenjskih raziskav, katere ugotovitve je v nedeljo objavil dnevnik Cla-rin. Po javni samokritični izpovedi generala Martina Balse o mučenjih in umorih tistih, ki so jih priprli v obdobju vojaške diktature, hoče 64 odstotkov vprašanih izvedeti, kaj se je zgodilo s priporniki, 30 odstotkov vprašanih bi raje to obdobje »za vselej« pozabilo, šest odstotkov vprašanih pa je neopredeljenih.
Po državnem udaru 24. marca leta 1976, ko so iztrgali oblast Izabeli Peron, so se vojaški oblastniki zatekli k političnemu terorju, v katerem je bilo po različnih ocenah od devet do trideset tisoC smrtnih žrtev. Najno-Vejša priznanja nekdanjih visokih v°jaških predstavnikov, ki so bili udeleženi v.represiji sedemdesetih mt, so v argentinski državi znova sprožila razpravo o strahotah zloci-Uov, ki so jih zagrešili pripadniki pboroženih sil v boju zoper tako 'menovano subverzivno dejavnost, 2ato se številni razpravljalni zavzemajo za objavo seznamov izginulih.
V nedeljo je novinar Ricardo Bri-zuela tiskovni agenciji DyN zaupal Podatek, da je imel nekdanji guver-Uer Buenos Airesa (1973-1976) Victo-rio Calabro na predvečer državnega udara dostop do seznama 20 tisoč tistih, ki naj bi jih priprli in umorih v obdobju vojaške diktature. Na temelju izpovedi dveh visokih vojaških
predstavnikov, ki sta bila udeležena pri množični represiji prebivalstva med vojaško diktaturo, je prizivno sodišče iz Buenos Airesa že marca lani od vlade zahtevalo, naj objavi spisek jetnikov, ki so izginili v letih od 1976 do 1983.
Po trditvah različnih organizacij za obrambo človekovih pravic naj bi šlo za približno 30 tisoč ljudi, Čeprav so uradno registrirah le 9.000 pritožb oziroma zahtevkov za poizvedbo. Obrambni minister Oscar Camilion je prizivnemu sodišču odgovoril, da vlada, ki se je o tem pozanimala pri vojaških oblasteh, nima »drugačnega seznama izginulih in pogrešanih, kot ga ima državna komisija o izginulih osebah«. Arnold Kremer, nekdanji voditelj in ustanovitelj trockistične Revolucionarne ljudske vojske (ERP), je
najnovejši skesanec, ki se je v nedeljo pridružil valu drugih priznanj vojaških osebnosh policistov in agentov iz obdobja krvave diktature. »Uporaba prisile kot metoda politične akcije - je bila tragična,« je priznal v članku, ki ga je objavil dnevnik Clarin.
Arlette Domon, sorodnica neke francoske nune, ki je prav tako izginila leta 1977, pa je ostro napadla argentinske vojaške kroge in obtožila katoliško cerkev, da vse dogodke iz tega obdobja zagrinja v molk. Njeno sestro Aliče Domon so v predmestju San Cristobala vojaki prijeli 8. decembra leta 1977, ko je s skupino žensk, ustanoviteljic humanitarne organizacije Mater s trga Mayo, stopila iz cerkve Santa Cruz. Doletela jo je podobna usoda kot dva dni pozneje njeno rojakinjo Leonie Duquet.
Predsednik Menem stavi na poljudnost
BUENOS AIRES - Sedanji argentinski predsednik Carlos Menem v svojem pre-volilnem boju stavi na poljudnost. Njegove lepe obleke namreč ostajajo v omari. ObleCen v pisano srajco in brez obvezne kravate v zadnjem Času pogosto stopi na streho »pienemobila«, avtobusa, posebej prirejenega za potrebe njegovega predvolilnega boja.
S tem vozilom se je ob koncu tedna podal tudi v provinco Buenos Aires, kjer živi kar tretjina triintridesetih milijonov Argentincev. V Buenos Airesu je med prebivalstvom še vec revščine kot v ostalih delih Argentine. Prav tam se bo 14. maja tudi odločilo, kdo bo zasedel mesto argentinskega predsednika, za katero se poteguje tudi sedanji peronisticni predsednik Carlos Menem (64). Argentinske javnomnenjske raziskave kažejo, da ima Menem najve-Cjo podporo med volilci. Ce bi Argentinci svojega predsednika volih že zdaj, bi Carlos Menem dobil kar 43 odstotkov glasov. Ena njegovih parol se glasi: »Predvolilne obljube, ki smo jih dali leta 1989, smo do popolnosti uresničili.«
Drugo mesto na lestvici priljubljenosti zaseda nekdanji guverner province Men-'doza Jose Bordon (49), ki se je s trideseh-mi odstotki podpore presenetljivo zavihtel na drugo mesto. Njegova zmerno levičarska stranka Fronta za solidarno državo (FREPASO), ki obstaja šele nekaj mesecev, je tradicionalno drugo najmočnejšo Radikalno državljansko zvezo (UCR), ki jo vodi nekdanji predsednik Raul Alfonzin, odrinila na tretje mesto na lestvici priljubljenosti. Za predsedniškega kandidata UCR Horacia Massacesseja (46), guvernerja province Rio Negro, so predvolilne raziskave pokazale, da ga podpira le sedemnajst odstotkov volilnih upravičenčev. Porast podpore Bordonu le štiri tedne pred volitvami po mnenju argentinskega Časopisa Pagi-na/12 močno vznemirja organizatorje Me-nemove predvolilne kampanje. Z name-
nom, da Bordon ne bi dobil še vec podpore, so se odločili, da ga ne bodo neposredno napadli. Izzivalec sedanjega predsednika Jose Bordon namreč po mnenju svetovalca za politiko Daniela Garcia Delgada uživa največ podpore med tistimi Aren-tinci, ki so v zadnjih letih obubožali: to so upokojenci, brezposelni, profesorji in mali kmetovalci. »Peronisti pod vodstvom Menema uživajo podporo tistega dela prebivalstva, ki si ne želi nobenih sprememb,« dodaja Garcia Delgado.
To, da se Menem znova poteguje za mesto, argentinskega predsednika, pa je omogočila šele sprememba argentinske ustave. Na zahtevo opozicije so uvedli tudi drugi krog volitev, ki ga bodo razpisah v primeru, Ce noben od kandidatov ne doseže vec kot 45 odstotkov glasov. Drugega kroga volitev pa ne bodo razpisali tudi tedaj, Ce bo imel eden od kandidatov vsaj 40 odstotkov glasov in deset odstotkov prednosh pred svojim zasledovalcem. Carlos Menem je zelo nerad privolil v ta pravila, saj koristijo predvsem opoziciji. »Vlada si ne dela nobenih skrbi glede možnega drugega kroga,« zagotavlja Menem, ki pričakuje zanesljivo izvolitev že v prvem krogu.
Argentina seveda čuti posledice mehiške finančne krize, imenovano »tequilla-efekt«. Splošna negotovost glede prihodnosti Argentine koristi predvsem sedanji vladi, meni Garcia Delgado: »Ljudje nočejo sredi reke presedlati na drugega konja.« Argentinski minister za gospodarstvo je s pomocju tujega kapitala vsaj za zdaj preprečil najhujše. Ricardo Rou-vier, ki raziskuje potek argentinskega predvolilnega boja, povzema: »Argentinska vlada dejansko vlada. Tega se zavedajo tudi tisti prebivalci, ki ne glasujejo za Menema zaradi peronisticnega prepričanja, temveč le zato, da bi ohranili svoje upanje glede stabilnosti in postopne rasti argentinskega gospodarstva.«
Hasso Ramspeck/ dpa
AMERIŠKO-KUBANSKI SPORAZUM O VRAČANJU BEGUNCEV
Fidel Castro je potegnil krajšo
Washington bo na Kubo nehal gledati kot na notranjepolitični problem
HAVANA - Sporazum, ki so ga v orek podpisale Združene države 2?lerike in Kuba in s katerim so se l A obvezale, da ne bodo vec podpirale kubanskih beguncev, Kuba pa bo ^prejela prisilno in avtomatično vmi-®v v domovino njenih »izseljencev«, enutno bolj ustreza Billu Clintonu k°t pa Fidelu Castru.
. Ameriški predsednik se je z rešitvi-!° Pjoblema nekaj dvajset tisoC mladih |ri dinamičnih Kubancev, ki bi radi Žiri v ZDA in se zgrinjajo v ameriško ojno oporišče Guantanamo, uspel iz-eci iz težavne situacije, ki je močno Povezana z denarjem. Kubanski pred-Orinik je sprejel predlog, naj zatisne
varnostni ventil, da bi preprečil nadaljnje izseljevanje iz države, kjer nezadovoljstvo prebivalstva nenehno narašča. Kljub temu torkov sporazum le potrjuje tistega, ki so ga podpisali septembra 1994, s katerim so ZDA kubanskim beguncem obljubile minimalno dvajset tisoč viz letno.
Z zadnjim sporazumom sta se državi dogovorih, da bosta sodelovali pri vračanju beguncev v domovino in da se bosta zavzemah, da tisti, ki se bodo vrnili v domovino, ne bodo obsojeni zaradi ilegalnega prehoda meje.
Vse odkar je Fidel Castro prišel na oblast, so bili-Kubanci, ki so zapuščali otok in odhajali v ZDA, deležni pose-
bne obravnave in so do leta 1994 v ZDA avtomatično dobili status begunca in tudi državljana. Tako se je na Floridi oblikovala konservativna skupina ameriško-kubanskih volilcev, nasprotnikov Castrovega režima, ki podpira republikance, ki so v VVashingto-nu kljub zmagi demokratov ohranili velik del lobijev.
Nekateri viri poudarjajo, da bi odločitev predsednika Clintona, da Kubancem ukine privilegij, lahko smatrali kot »deklaracijo neodvisnosh«. Odločitev pa ponuja možnost tudi VVashingtonu, da preneha gledah na Kubo kot na problem notranje ameriške politike.
Alfredo Munoz-Unsain / AFP
Kubanski begunci v ameriškem oporišču Guantanamo (AP)
Ruska nafta za kubanski sladkor
LONDON - Rusija in Kuba sta v četrtek podpisali protokol, po katerem bo letos Moskva Havano oskrbela s tremi milijoni ton nafte, v zameno za milijon ton surovega sladkorja. Ruski minister za zunanjo trgovino Oleg Davidov je poudaril, da je ta izmenjava zelo pomembna, saj v Rusiji že primanjkuje sladkorja, pošiljka s Kube pa bo preprečila visoke podražitve sladkorja. Dodal je tudi, da se bodo družbe, ki bi hotele nafto izvoziti, lahko same prijavile na izbor. (AFP)
MOSKVA / AMER1ŠKO-RUSKI VRH
Naporen sestanek brez dramatičnih rešitev
MOSKVA (Reuter) - Dnevni red današnjega srečanja med ameriškim predsednikom Billom Clintonom in ruskim voditeljem Borisom Jelcinom obsega kar zajeten sveženj različnih tem, od vojne v Čečeniji do nameravane Širitve Nata na vzhod Evrope.
Voditelja velesil imata trenutno popolnoma različne poglede na vrsto spornih vprašanj, zato opazovalci napovedujejo, da bo tokratno moskovsko srečanje eno najtežavnejših po koncu hladne vojne. Najtežja naloga, ki si jo je zadal Clinton, je prepričati kremeljskega sogovornika, da bi si premislil glede prodaje milijarde dolarjev vredne jedrske opreme Iranu. Ameriški predsednik je pred potjo v Moskvo napovedal uvedbo trgovinskega embarga za Iran, saj so v Beli hiši prepričani, da namerava Teheran z rusko tehnologijo izdelati lastno jedrsko orožje. Žulj, ki moti Ruse, pa je širitev Severnoatlantske zveze na države, ki so nekdaj sodile v njihovo interesno območje. Kremlju se zdi želja vzhodnoevropskih držav po vstopu v edino pravo evropsko varnostno organizacijo vojaška grožnja, zato želijo ZDA ruske strahove pomiriti s povabilom v program Partnerstvo za mir.
Seveda se Clinton in Jelcin ne bosta mogla izogniti Čečeniji. Moskva vztraja, da je upoma republika njena notranja zadeva, ameriški predsednik pa je imel prav zaradi nadaljevanja spopadov na Kavkazu precejšnje pomisleke glede moralnosti svoje poti v Rusijo. Jelcin je sicer razglasil začasno enostransko ustavitev ognja, vendar jo kršita obe strani, zato Američani zahtevajo čimprejšnjo vzpostavitev stalnega premirja, ki naj bi ga dosegli s političnim dogovorom med ruskim vodstvom in čečenskimi uporniki. Predvsem predstavniki ameriške administracije so javnost že pred srečanjem pripravljali na to, da naj od moskovskega sestanka ne pričakuje veliko. »Nikar ne mislite, da bo srečanje prineslo dramatične sporazume. Na koncu bomo zadovoljni, če nam bo sploh uspelo ohraniti dialog, »je bil pesimističen neki ameriški uradnik
NOVICE
Val nasilja v JAR
JOHANNESBURG - V južnoafriški provinci Kvvazulu-Natal je bilo včeraj v dveh zaporednih oboroženih napadih štirih neznancev ubitih devet oseb. Policija poroča, da je Četverica, oborožena s kalašnikovi, prvi napad na črnsko naselje Okovathi izvedla zgodaj zjutraj in pri tem ubila pet oseb, ki so bile na poti v službo. Neznanci so se nato odpravih v bližnje naselje Mombeni, kjer so ustreliti še štiri delavce. Vzroki napadov še niso znani, vendar policija ne izključuje možnosti, da gre za politično ozadje. Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je prejšnji petek v to nemirno provinco, ki je že desetletja središče krvavih spopadov med Črnskimi skupinami, poslal dodatne policijske in vojaške enote. Po ocenah južnoafriškega odbora za zaščito človekovih pravic je bilo v provinci Kwazulu-Natal samo v prvih mesecih tega leta iz političnih razlogov ubitih 249 ljudi. Od leta 1984 je bilo v boju za oblast med Mandelovim Afriškim narodnim kongresom (ANG) in stranko Inkatha (IFP) Mangosuthuja Buthelezija, vodje plemena Zulu, ubitih že več kot 20 tisoč ljudi, (dpa)
Čečeni se ne bodo predali
MOSKVA, VVASHINGTON - Oborožena vstaja CeCe-nov bo trajala tako dolgo, dokler te kavkaške republike ne bo zapustil zadnji ruski vojak, je včeraj v pogovoru z rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal poveljnik čečenske vojske Aslan Mašadov. Po njegovem mnenju in prepričanju velike večine Čečenov je enostransko premirje, ki ga je razglasil ruski predsednik Boris Jelcin, le propagandna ukana, s katero se poskuša Moskva otresti pritiska mednarodne skupnosti. »Ruska vojaška letala še naprej preletavajo Čečenijo, topniški napadi se nadaljujejo,« je povedal Mašadov. Ameriško zunanje ministrstvo, ki se sklicuje na poročila ruskih borcev za človekove pravice, ki zatrjujejo, da so ruski vojaki pobiti že več kot 200 civilistov, je v ponedeljek vnovič ostro protestiralo zaradi napadov ruske vojske na civilne objekte in pobojev nedolžnega prebivalstva, (dpa)
Mirovna pogajanja na Severnem Irskem
BELFAST, BOSTON - Danes se bo v Belfastu zaCel prvi krog mirovnih pogajanj na Severnem Irskem. Za zeleno mizo bosta sedla britanski minister za Severno Irsko Michael Ancarm in Ma rtin McGuiness, pogajalec Sinn Feina, političnega krila Irske republikanske armade. Po veC kot dvajsetih letih bodo to prva uradna mirovna pogajanja. Nazadnje so se predstavniki britanske vlade in Sinn Feina sestali leta 1972 na tajnih pogovorih v Londonu, imenovanih tudi »težave«. Velika Britanija je takrat poskušala preprečiti razširitev krvavega političnega nasilja, ki pa je na žalost nato več kot dvajset let pretresalo to provinco. Medtem ko se na Severnem Irskem njegovi strankarski kolegi pripravljajo na mirovna pogajanja, predsednik Sinn Feina Gerry Adams potuje po ZDA in zbira denarne prispevke za pomoč pri razvoju Severne Irske. Adams je včeraj v Bostonu izrazil upanje, da mu bo v ZDA uspelo zbrati več kot milijon dolarjev pomoCi. Adams se bo v VVashing-tonu od 24. do 26. maja udeležil tudi konference o gospodarskem razvoju Severne Irske. (Reuter)
Bill Clinton je včeraj v Moskvi položil venec na grob neznanega junaka (Telefoto: AP)
Nekateri še vedno sanjajo o vstopu v jedrski klub
NEW YORK - Mnogi sanje o planetu brez jedrskega orožja primerjajo z obljubami o neskončni ljubezni in odpravi lakote v svetu. Kako daleč je še do izpolnitve teh sanj, je ob slovesnostih ob obletnici konca druge svetovne vojne - začetka atomske dobe - pokazala konferenca Združenih narodov o načinu preprečevanja širitve jedrskega orožja.
Konec hladne vojne je odpravil grožnjo holokavsta pod gobastim oblakom in prinesel veliko krčenje oborožitve. Kljub temu jedrske sile še vedno niso pripravljene odvreči vsega orožja. Se veC. Druge države in nestabilna območja na svetu si na vse kriplje prizadevajo vstopiti v atomski klub, saj naj bi to zagotavljalo popolno varnost v nevarnih časih. Iraški jedrski program so razkrinkati v začetku zalivske vojne. Tudi Izrael, Severna Koreja, Indija in Pakistan imajo skoraj zagotovo nekaj jedrskih konic. Južnoafriška republika je priznala, da je razvila lastno jedrsko orožje, H ga je pozneje uničila.
Države, ki so sodelovale na konferenci ZN o podaljšanju Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT), so ves mesec razpravljale o tem, kako bi za vselej končati jedrsko grožnjo. Pogodba, ki jo je po 25 letih treba obnoviti ta teden, pravzaprav zadeva le pet uradnih jedrskih sil. V zameno za podpis sporazuma so se te države obvezale, da bodo uresničile idejo o svetu brez jedrskega orožja. Sesti člen NPT pravi, da bodo države podpisnice sklenile »pogodbo o splošni in popolni jedrski razorožitvi«, vendar ne določa skrajnega roka. VeC držav v razvoju trdi, da velika peterica že predolgo uživa privilegiran položaj in le na papirju podpira cilje, določene v sporazumu. Menijo, da je prišel čas za natančno določitev roka za jedrsko razorožitev. ZDA in njene zaveznice so ta predlog zavrnile z obrazložitvijo, da so precej zmanjšale svoje arzenale, da jedr-
skega orožja ni mogoče »odizumiti« in da je še vedno treba obdržati minimalno število jedrskih konic zaradi svetovne varnosti. »Če države trdijo, da se lahko začnemo resno pogajati o svetu brez jedrskega orožja, potem lažejo,« je izjavil Thomas Graham, glavni ameriški pogajalec na konferenci.
Indonezija vodi skupino držav, M želijo doseči strožji nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz sporazuma. »Skušamo doseči naš cilj - svet brez jedrskega orožja,« je povedal indonezijski zunanji minister Ali Alatas. »Zavedamo se, da je do tega še dolga pot. Niti ene države ni, ki bi nasprotovala temu cilju, vendar takoj naletimo na težave, ko zahtevamo Časovni okvir,« je dodal. Državam v razvoju so se pridružile Švica, Švedska in Nova Zelandija, ki so znane nasprotnice jedrskega orožja.
Strokovnjaki menijo, da je sporazum o odpravi jedrskega orožja mogoCe doseči, vendar le s sistemom mednarodnih varnostnih mehanizmov, ki bi preprečil goljufanje pri uresničevanju določil sporazuma. Mednarodna skupnost je že dosegla podoben sporazum o kemičnem orožju, vendar gre pri jedrskem vprašanju za globlji pomen. Sodelovanje v jedrskem klubu namreč prinaša neomejeno politično moC. Stalne članice Varnostnega sveta ZN niso le po naključju tudi jedrske sile. »Prava vrednost jedrskega orožja je politična,« je dejal neki diplomat.
Velika peterica ima še vedno veC kot 20 tisoč operativnih jedrskih konic. Čeprav veliki stroški vzdrževanja tega orožja države silijo v popolno razorožitev, ni zelo verjetno, da bodo šle tako daleč. »Resnični problem je prehod iz sveta z malo jedrskega orožja v svet brez njega,« je povedal diplomat. »V tej fazi ne more biti nihče gotov, da drugi tega orožja nimajo.«
Nicholas Doughty / Reuter
O čem pišejo drugje po svetu
O slovesnostih ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne
»Ze vnaprej je bilo jasno, da bo potreben poseben čut za počastitev petdesetih let miru in spomina na mogočno, toda tudi izredno drago zmago. Druge svetovne vojne se ne moremo spomniti v le dveh dnevih slovesnosti. Čustva, ki so si tako različna, je nemogoče priklicati v spomin v tako kratkem Času. Po prvih banalnih predlogih za slovesnosti ob obletnici dneva izkrcanja zaveznikov v Normandiji smo se bali, da bo proslava obletnice konca druge svetovne vojne neokusen in umeten karneval. Toda slovesnosti so bile izredno uspešne: to je bil dogodek, na katerem so se spomini, občutki, upanja, simbolični pomeni in razkošje uspešno pomešali.« (The Times, London)
»Konkretne usode ljudi, družin in držav še dolgo ne bodo postale zgodovinski film, ki se konca z napisomThe End’. Čeprav večina od nas druge svetovne vojne ni doživela, igramo tudi mi, če želimo ah ne, svojo vlogo v tem filmu. Neglede na to, ah se je vojna končala pred petdesetimi leti ah pa šele pred petimi leti po razpadu vzhodnega imperija - jedro Vzhoda sodi v Evropo, zato ga je treba tudi zakoreniniti v njej. To je skupna naloga, ki jo imata Vzhod in Zahod danes.« (Lidove noviny, Praga)
»Kljub veselju ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne bi lagati sami sebi, če bi v naših srcih potlačili občutek izgube. Le dve tretjini židovskega naroda se lahko udeležita slovesnosti, zato se zadovoljstvo meša z občutkom, da za izgubo tretjine našega naroda ni odškodnine. Dobili smo lastno državo, toda naše misli so Se vedno pri množičnih grobovih, plinskih celicah in krematorijih. Nauk iz te zgodbe je, da je treba nevarnosti na obzorju pravočasno spoznati in da se ne smemo prepustiti iluzijam... Naša skrb za svetovni mir nas obvezuje, da diktaturam onemogočimo razvoj jedrskega orožja.« (Haaretz, Tel Aviv)
»Nemškemu kanclerju Kohlu je uspelo, da je petdeset let po katastrofalnem porazu Nemčije prevzel vodilno vlogo v Evropi. Dejansko je bila proslava v Berlinu najpomembnejša med tistimi, ki so se odvijale v Evropi in drugih delih sveta... Slovesnosti niso bile tako resne kot v Londonu, niti tako vesele kot v VVashingtonu in tudi ne take kot v Moskvi, kjer bodo verjetno podobne ljudski veselici. Slovesnosti v Berlinu so bile zelo evropska prireditev, ki je bila primerljiva s tistimi, ki so nekaj ur prej potekale pod Slavolokom zmage v Parizu... Po padcu berlinskega zidu in vnovični združitvi Nemčij lahko Kohl brez sramu vodi slovesnosti ob 50. obletnici velikega poraza.« (II Giomale, Rim)
»Ge poslušamo množico govorov, ki jih je te dni slišati po vsej Evropi, ugotovimo nekaj razveseljivega: pogled pohtikov je usmerjen predvsem v prihodnost. Kaj takega je mogoče Sele zdaj, po koncu hladne vojne. Sele s padcem železne zavese se je vroča vojna v Evropi zares končala. Končno se lahko začnejo prizadevanja za resnično enotno Evropo, ki bo v svoje okrilje sprejela tudi vzhodni del celine. Bistvo govora predsednika Romana Herzoga je bila perspektiva prihodnosti. Vse drugo o koncu vojne je namreč že pred desetimi leti povedal Richard von VVeizsacker.« (VVestdeutsche Zeitung, Diisseldorf)
»Slovesnosti ob obletnici konca druge svetovne vojne so vsepovsod težavne. V ruskem Volgogradu so organizacije vojnih veteranov zahtevale, da slovesnosti potekajo pod srpom in kladivom, torej pod nekdanjo sovjetsko zastavo, ne pod sedanjo rusko. V nasprotnem primem ne bi sodelovali na proslavah. Zmagali so. P°' dobno se je zgodilo tudi v majhnem mestu na severu Rusije, kjer so udeleženci proslave najprej poslušali rusko nacionalno himno, nato pa so zahtevali, da zaigrajo tudi sovjetsko. Tudi oni so zmagali. Toda vojaška godba ni imela not. Zato so poiskali gramofonsko ploščo s sovjetsko himno. Kot si lahko mislimo, jim je to zelo hitro uspelo. In prav do konca proslave se je nadaljeval diplomatski balet, v katerem so skušali tuji gostje ohraniti obraz.« (La Stampa, Rim)
O Jacquesu Chiracu
»Skrivnost Chiracove zmage je v tem, da Francozi socialistov preprosto niso želeli več. Chiracu je k zmagi pripomogla tudi njegova energija... Razsežnost gospodarskih in socialnih problemov, ki jih je podedoval od sod sto v, in upanje, ki ga je zbudil med Francozi, mu ne dovoljujeta, da bi si vzel Cas za premislek. Chirac mora ukrepati takoj, toda novi francoski predsednik nima takšne karizme ali politične iznajdljivosti kot njegov predhodnik Mitterrand. Ce Chirac ne bo izpolnil svojih predvolilnih obljub, bo razočaranje med volilo veliko večje, kot pa bi se zgodilo v primeru neuspeha Mitterranda, ki tako ali tako večine svojih obljub m uresničil.« (Rzecspospolita, Varšava)
»Seveda bo Evropa z budnim oCesom spremljala pr' ve poteze in dejanja petega predsednika pete republike. Jacques Chirac je prišel na oblast v trenutku, ki je za Evropo morda prav tako pomemben kot leto 1957, ko je bila podpisana rimska pogodba. Evropski koledar, ki Čaka novega francoskega predsednika, je izredno napolnjen: ustvariti je treba enotno evropsko valuto, Evropsko zvezo razširiti na Vzhod, reformiran evropske institucije ter ustvariti enotno zunanjo k1 obrambno politiko. Četudi se lahko partnerji Francij6 zanašajo na‘Evropejca’ Alaina Juppeja, ki bo nevtraliziral vpliv evro skeptika Philippa Seguina, bo prepuščeno predvsem Chiracu, da prepriča francosko javnost. Uresničiti mora to, kar je povedal v nedeljo zve-Cer:‘Francija bo gonilo Evrope’.« (Le Monde, Pariz)___
LJUBLJANA - Potem ko je pred Časom mesto Sefa kabineta predsednika vlade zapustil Marjan Krakar, ki zdaj službuje v Slovenski izvozni družbi, je Drnovškov kabinet ostal erez vodje, Čeprav je me-®t° v. d. namestnice šefa kabineta sicer zasedla Blejca Osolnik.
Iz krogov blizu vlade SIno izvedeli, da je predsednik vlade Janez Drnovšek niesto šefa kabineta že po-nudil državnemu sekretarju 23 privatizacijo Antonu Ro-PU (LDS), ki pa naj bi pre-jnieru postavil določene zahteve, o katerih se Drnovšek ni izrekel. Naši viri pravi-)Q> da bi lahko Rop zasedel stolček šefa predsednikove-8a kabineta jeseni. Takrat nai bi bila tudi dokončno sprejeta vsa ključna lastninska zakonodaja, katere sooblikovalec je tudi državni sekretar za privatizacijo, sicer tudi eden glavnih soav-torjev temeljnega zakona o lastninskem preoblikovanju Podjetij z družbenim kapita-om. V jesenskih mesecih b° pravno-formalni del lastninjenja podjetij v veCji cteri že zaključen, v polnem razmahu pa bo tako imeno-vana druga faza lastninjenja, Kl smo ji do neke mere priča 2e danes, to je koncentracija 'jstniških deležev oziroma ^lastninjenega kapitala. Ker °do temeljni zakonski °kyin, po katerih se bodo v Prihodnje na področju slo-yonskega lastninjenja odvi-l^a pravila igre, »spravljeni
Spremembe v vrhu Drnovškovega kabineta?
Dobro obveščeni vedo povedati da naj bi se na ta položaj zavihtei Tone Rop
Bo Mojco Osolnik zamenjal Tone Rop? (Foto: Srdan 2ivulovič/BOBO)
pod streho«, večjih zakonskih sprememb na tem področju pozneje torej ni veC pričakovati. To pomeni, da se bo takrat končala tudi glavnina Ropovega dosedanjega dela, kar pa seveda še ne pomeni, da na stolčku šefa kabineta ne bi mogel vee bdeti nad privatizacijskim dogajanjem.
Mesto državnega sekretarja za privatizacijo sicer sodi v ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki ga vodi krščanski demokrat Janko Deželak. Po naših informacijah SKD o možnosti odhoda Toneta Ropa v Drnovškov kabinet še ni obveščena, in tako tudi še
ni znano ime njegovega morebitnega naslednika. Čeprav funkcija državnega sekretarja za privatizacijo po sprejemu najpomembnejše zakonodaje ne bo veC tako strateško pomembna kot doslej, pa je mogoče napovedati, da bo SKD na to mesto predlagala kandidata, ki bo blizu krščanski demokraciji. Zdaj sicer po koalicijskih dogovorih ta funkcija pripada liberalnim demokratom. Tone Rop pa - tudi po mnenju krščanskih demokratov - svoje delo opravlja zelo dobro.
Poznavalci menijo, da je pri kandidaturi za mesto vodje kabineta predsednika
vlade pomembna sposobnost, pa tudi dobre zveze državnega sekretarja za privatizacijo. Gre namreč za strateško pomembno funkcijo posebej v predvolilnem Času, ko bodo zagotovo pomembne tudi »operativne« sposobnosti vodje kabineta, ki je že po definiciji »prvi Človek iz ozadja«. Tudi Ce bo Tone Rop na koncu odklonil ponujeno kandidaturo, si bo Drnovšek gotovo prizadeval to mesto zapolniti s strokovno podkovanim človekom. Vendar za zdaj ni znano, ah je premier to funcijo ponudil še kateremu drugemu kandidatu.
(A. L. J..T.S.)
DRŽAVNI ZBOR / ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE
Med dogodki na Hrvaškem slovenski interesi niso bili ogroženi
Čloni odbora zadovoljni s slovenskim odzivom na schengenski sporazum
r JJ^hBLJANA - Zunanji minister Zoran Thaler in di-tor ObvešCevalno-varnostne službe obrambnega mtustrstva Marjan Miklavčič sta elane odbora za mednarodne odnose seznanila z razvojem vojasko-politi-nih dogodkov na Hrvaškem. Thaler je dejal, da inte-si Slovenije niso bili ogroženi, Miklavčič pa je zago-viL da je vse pod nadzorom in da njegova služba Proti dobiva potrebne informacije.
Tildi nekatera poslan-a vprašanja so zadevala odnose med Slovenijo in ‘iivaško: Nada Skuk je Predlagala, da naj zuna-iJr niinistrstvo pripravi orrnacijo o delu meša-e diplomatske komisije a določitev meje, saj o ®ni že dolgo ni nič sliša-■ Minister Thaler pa je Povedal, da bo dokument zunanjepolitični strate-
jdl1 Slovenije nared še ta • Polotuimi parlamen-arnimi počitnicami.
Udbor je obravnaval Posledice schengenskega GP°razuma za Slovenijo.
I'6 za sporazum o posto-
notranjih mejah seveda pomeni poostritev režima na zunanjih mejah EZ, kar v primera Avstrije in Italije zadeva tudi Slovenijo.
Odbor je ugotovil, da v
tem trenutku, še ni nobenih težav, saj sta obe državi še v postopku ratifikacije, kar bo trajalo pri-bhžno dve leti. Približno toliko pa ima Slovenija časa, da se prilagodi zahtevam schengenskega sporazuma, zato so elani odbora izrazili zadovoljstvo, da se tokrat pravočasno lotevamo priprav. Pri razpravi o vključevanju Slovenije v zvezo Nato se je pokazalo, da manjka dokument o zu-
nanjepolitični strategiji Slovenije, elani pa niso bili zadovoljni s pismom, ki naj bi ga državni zbor poslal v Bruselj kot odgovor na vprašanja Severnoatlantske skupščine (NAA). Odbor je za elane stalne delegacije, ki bo zastopala slovenski državni zbor v NAA, kjer imamo status pridružene Članice, predlagal Franca Černeliča, Toneta Peršaka in Jožeta Leniča.
Boštjan Lajovic
fr odpravljanju kon-na notranjih mejah
PoH°n Ske, ZVeze’ ^ ga ie upisalo devet držav
> veljati pa je zaCel ko-
nec marca letos.
dprava kontrol na
Trsi in Garmisch sta blizu, ampak Kitajska.
Medtem ko je razprava o dogodkih na Hrvaškem, vključevanju v zvezo Nato in drugih vsebinskih točkah le redko presegla suhoparni formalni okvir, pa so se poslanci dodobra razvneli pri točki, ki bi jo po vsem videzu lahko Steli za marginalno.
Slo je za mednarodno dejavnost državnega zbora oziroma določitev delagacij za potovanja na različne konce sveta. Potnike zaTrst in Garmisch so določili tako rekoč igraje, brez vsebinskih pomislekov. Ko pa se je pojavilo vprašanje delegacije za pot na Kitajsko, sta se vneli poslanska inovativnost in skrb za Cim bolj kakovos-
tno zastopanje interesov Slovenije v tujini. Za določitev petčlanske delegacije državnega zbora, ki bo potovala na Kitajsko, je odbor za mednarodne odnose porabil toliko Časa kot za vse drage točke skupaj. Pokazali so zavidljivo poznavanje pravil diplomacije in občutek za usklajevanje različnih političnih interesov, tako rekoC kitajsko modrost. Celo poslanci, ki slovijo kot tradicionalni nasprotniki, so tokrat prikimavah medsebojnim argumentom. Kako malo je pravzaprav potrebno, da poslanci pozabijo na medsebojna obtoževanja in delajo strpno in konstruktivno. Le ena pot na Kitajsko...
Začeli so se letošnji Dnevi slovenskega izobraževanja
LJUBLJANA - Včeraj se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začela izobraževalno-sejemska prireditev Dnevi slovenskega izobraževanja, katere namen je predstaviti razvojno in inovacijsko dejavnost vrtcev, sol, izobraževalnih organizacij za odrasle ter možnost učinkovitega posredovanja informacij s celotnega izobraževalnega področja. Vzporedno se je na Gospodarskem razstavišču zaCel tudi sejem Učila, ki je letos že petnajstič. Pokrovitelj Dnevov slovenskega izobraževanja je ministrstvo za šolstvo in Šport, ki je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo projekt računalniškega opismenjevanja ter akcijo proti nestrpnosti, njeni predstavniki pa so spregovorili tudi o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v računalništvu, strojepisju in urejanju besedil.
Ministrstvo za šolstvo želi s programom računalniškega opismenjevanja učitelje in učence navdušiti in usposobiti za delo z računalniki ter opremiti šole s sodobno računalniško opremo. Zato ministrstvo kupuje izbrana programska orodja za osnovno košarico programske opreme, podjetje Microsoft pa je slovenskim šolam podarilo licence za nekatero programsko opremo (urejanje besedil, preglednic, zbirk podatkov, komuniciranje prek računalnika). Na sejmu si bo mogoče v naslednjih dneh ogledati vzorčne šole, na katerih skuša ministrstvo razviti celotno računalniško opismenjevanje za vse šole po Sloveniji. Kot je včeraj povedal minister Slavko Gaber, je to znak, da gredo slovenske šole lahko v korak z
evropskim dogajanjem na tem področju. Konec je šol tako imenovanega Črnega kopiranja programov, je menil Gaber in izrazil upanje, da bo Microsoftu sledilo še kakšno podjetje. Precej besed so na včerajšnji novinarski konferenci namenih tudi akciji Vsi drugačni - vsi enakopravni, ki jo je pripravil Urad za mladino v okvira Evropske mladinske akcije proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. Minister Gaber je v zvezi s tem opozoril, da so voditelji evropskih držav na Dunaju leta 1993 podpisali deklaracijo, ki stoji v ozadju akcije v veC evropskih državah. Idejno zasnovo akcije je Urad za mladino pri ministrstvu izbral na osnovi javnega razpisa. Med osmimi predlogi so izbrali idejno rešitev oblikovalca Matevža Medje in podjetja Kline Kline. Vsebina posameznih sporočil akcije upošteva značilnosti slovenskega odnosa do »drugačnosti«, kjer se negativen odnos najbolj jasno kaže v odpora do tujcev in Neslovencev ter do homoseksualnih in telesno prizadetih oseb. Osnovno sporočilo akcije opozarja na razkol med deklarativno lepimi besedami in očitnimi oblikami nestrpnosti v našem vsakdanjem Življenju. V ta namen je bila izdelana celostna podoba od plakatov, posterjev, značk, zloženk, v akcijo pa so se deja-vno vključili tudi mediji ter revije za otroke in mladino. Minister Gaber je včeraj poudaril, da Slovenija akcije ne namerava končati konec leta, ampak si bodo prizadevali v sistem vzgoje in izobraževanja vgraditi elemente strpnosti oziroma normalno sožitje brez ksenofobičnih primesi.	Margareta Jarc
Letošnji sejem Učila že petnajstič (Foto: Boban Plavevski/BOBO)
Minister Gaber izdal odredbo o višini šolnin za tujce
LJUBLJANA (STA) - Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva za Študij po študijskih programih, ki jih izvajajo javni in koncesionirani visokošolski zavodi, plačujejo Šolnino skladno s pravilnikom o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva.
Tako je na osnovi tega pravilnika in zakona o visokem Šolstvu minister za šolstvo Slavko Gaber izdal odredbo o višini šolnin, ki bo začela veljati 20. maja. Za študij po dodiplomskih studijskih programih na področjih družbenih in humanističnih ved šolnina znaša 1500 ameriških dolarjev za letnik, na podro-
čjih vseh drugih ved in na umetniških področjih pa 2000 dolarjev za letnik. Za študij po podiplomskih študijskih programih se lahko šolnina za te študije poveča za specialistični ah magistrski študij do 50 odstotkov, za doktorski študij brez predhodnega magistrskega ah specialističnega študija do dvesto odstotkov, za doktorski študij po končanem magistrskem ah specialističnem študiju pa do 50 odstotkov. Odredba dovoljuje povišanje šolnine tudi za stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. Šolnina za študij po programih za izpopolnjevanje znaša tristo ameriških dolarjev za vsak mesec izpopolnjevanja.
Demokrati 6 območni organiziranosH stranke
LJUBLJANA (STA) - Na včerajšnji novinarski konferenci Demokratske stranke (DS) je njen predsednik Tone Peršak predstavil novo strategijo stranke pri ustanavljanju območnih odborov po Sloveniji in organiziranost stranke na terenu.
Pred lokalnimi volitvami so bili organizirani po nekdanjih občinah, zdaj pa se organizirajo po novem zemljevidu. Kot zelo uspešna primera je prvak DS navedel majhno koroško občino Po-dvelka-Ribnica, kjer imajo predstavnika v občinskem svetu in kjer so dobili 12,5 odstotka glasov, ter občino Ptuj.
Peršak je menil, da nobena stranka ne more biti uspešna le s političnim delovanjem na državni ravni, kar je na prvi pogled najprivlaCnejši način, ampak mora svoje moCi usmeriti na krajevno raven. Po Peršakovih besedah DS ni ideološka stranka, kot sta na primer SKD ah LDS, ampak je bolj vezana na »razvojni pogled« in ne toliko na prodorna ideološka gesla. Demokratska stranka že ima območni odbor za Koroško, do konca leta pa načrtujejo ustanovitev območnega odbora za podravsko regijo, številne občinske odbore imajo tudi v novih koroških občinah.
RAI 1
RETE 4
	Aktualna oddaja Uno-		Nan.: Tre cuori in affitto
	mattina, vmes (7.00,		Nad.: Manuela
	8.00, 9.00, 9.30) dnevnik		Variete: Buona giornata,
	in gospodarstvo		vmes nad. 9.15 nani-
	Nan.: Cose deli’ altro		zanka, 10.00 Guadalupe,
	mondo, 10.00 dnevnik		10.35 Febbre d’amore,
	Film: Uno strano tipo		11.40 Rubi, 12.20 Cuore
	:(kom., It. ’63), vmes		selvaggio, 13.00 Sentieri,
	(11.00) dnevnik		vmes (11.25,	13.30)
	Variete: Tutti a tavola		dnevnik TG 4
	Vabilo k mizi		Nad.: La donna del mi-
	Vreme in dnevnik		stero
m	Nan.: Gospa v rumenem		Aktualno: Agenzia matri-
H	Dnevnik in gospodarstvo		moniale
H	Kviz: Sala giochi		Aktualno: Perdonami,
	Mednarodna razstava		18.00 Punto di svolta,
	psov: The best in the		vmes (19.00) dnevnik
	show (vodi G. Agus)		Variete: Cuori d’oro (vodi
	Mladinski variete Solleti-		E. Bonaccorti)
	co, risanke, nan. Zorro		Film: La sposa era bellis-
	Danes v Parlamentu		sima (dram., It. ’86, i. A.
	Dnevnik		Molina, M. Ghini, S. San-
	Zanimivosti iz vsakdana:		drelli), vmes (24.00)
	Italia sera		dnevnik
	Variete: Luna Park		Pregled tiska
	Vreme in dnevnik		
	Nogomet: Arsenal-Sara-gozza (pokal pokalov, fi-		
	nale)	IS CANALE5	
	Film:	Senza tregua (dram., ZDA ’92, i. T. VVilliams, E. Davidtz) Dnmm i k		
			Na prvi strani, 8.45 Na-
	LJUtj V111JN Dnevnik in vreme Aktualni tednik o kulturi: Primissima Danes v Parlamentu		vodila za Parlament Nan.: New York Film: I figli della sposa (kom.. ZDA '91) Aktualno: Forum
RAI 2
Oddaja za najmlajše Quante storie!
Nam: Black Stallion. 8.45 La clinica della Foresta nera. 9.35 Quando si ama TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik
Popoldne na RAI 2 Film: Al diavolo mio marito (kom., ZDA ’91) Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nam: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Aktualno: Emozioni TV (vodita Arrigo Levi, Alba Parietti)
Aktualno: Mixer, vmes nan. Davvero Dnevnik, pregled tiska in vreme
Vse najboljše za rojstni dan, Kino!
TGR v Evropi
RAI 3
Jutranji pregled tiska Videosapere: Španščina, filozofija, Ciak, Potovanje po Italiji, Euro-news, Prva pomoč, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente, 11.50 Asino d’ oro Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei?
5lu Deželne vesti
Popoldanski dnevnik TGR Bellitalia Šport: tenis, Rally na Korziki, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob, Blob Soup Aktualno: Mi man da Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio (vodi Paolo Guzzanti) Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario Blob
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik in vreme Striscia la notizia TV film: II graride fuoco (dram., It. ’95,1. del) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
ITAUA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Varieteja: Smile, 14.35 Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Tequila & Bonetti Odprti studio in vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Hudson Hawk - II mago del furto (kom., ZDA '90, i. B. VVillis) Film: Fuoco incrociato (krim., ZDA ’92, i. M. Pare, B. Carrera) Aktualno: fatti e misfatti Italia 1 šport Sgarbi quotidiani
# TELE 4
19.30, 22.05, 00.15 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, I 21.20 Maguy

MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: II gioco deli’ amore (kom., ZDa ’59)
The Lion Trophy Show Nogomet :Arsenal-Sara-gozza (pokal pokalov)
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanka: Bojan Dnevnik
fr' SLOVENIJA 1
11.10
11.35
12.00
12.30
13.00
14.50
15.50
17.00 17.10
18.00 18.45 19.13
19.30
20.05
20.25
22.15
22.35
23.00
23.30
Hroščosned, ponovitev 4/21 dela ameriške risane serije Iz življenja za življenje, ponovitev Narava in tehnika, ponovitev 3/6 dela angleške poljudnoznanstvene serije
Alpe - Donava - Jadran Poročila
Obiski, ponovitev 1939, ponovitev 2/3 dela švedske nadaljevanke TV dnevnik 1 Male sive celice, kviz za šestošolce RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme,
šport
Forum
Film tedna:
Noč svetega Lovrenca,
italijanski film
TV dnevnik 3, vreme,
šport
Žarišče
Sova:
Princ z Bel Aira, 5/24 del ameriške nanizanke Babi ima polne roke dela Mancuso, FBI, 5/20 del ameriške nanizanke Obalo pokrivam jaz
fr SLOVENIJA 2
15.10
15.40
16.35
17.20
17.55
18.40
19.15
20.05
22.05
22.35
23.05
01.05
Zgodbe iz školjke Prima sezona, ponovitev 3/5 dela češke nadaljevanke Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 10/12 del angleške nanizanke
Mancuso, FBI, 4/20 del ameriške nanizanke Arhiv zemlje, 14., zadnji del ameriške poljudnoznanstvene serije V vrtincu Pariz: Nogomet:
Arsenal - Saragosa, prenos
Kolesarska dirka po Sloveniji
Slovenci v zamejstvu Omizje:
Nogomet: Biostart Publikum - Mura, posnetek iz Celja
A KANALA
	Luč svetlobe, ponovitev
	To trapasto življenje, ponovitev 5. dela
ra	A-shop, Spot tedna, CMT
Sk	Spot tedna, A-shop
	Male živali, ponovitev
i *	Karma, ponovitev
	Računalniška kronika
	Album show
	A-shop
i ti	Vreme
	Risanka
E	Luč svetlobe, 422. del
	Pariš, 2. del am. nanizanke
	Vreme
	Unpato, aktualni dogodki
	Dance session
	Epikurejske zgodbe
as	Album show, ponovitev
IB Koper
16.00
16.15
16.45
17.45 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.20
22.15
22.30
Euronevvs - TV novice Muzej glasbe, ponovitev Rhythm & News - vodi Andrea F., ponovitev Slike iz Sečuana:
Bolšji trg. ponovitev Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik Ameriški avtorji: Nathaniel Navrthorne in Herman Melville Euronevvs
»Bersaglio«, evropski kulturni magazin Leteči zdravniki Vsedanes Nogomet:
1. tekma finala slovenskega pokala Biostart Publikum - Mura
(□IMF Avstrija 1
06.05
09.45
10.35
11.25
13.00
13.25 13.50 14.15
14.35
15.00
15.25
15.35
16.25
17.10
17.25
18.05
19.00
19.30
20.00 20.15
21.50
23.25
23.30
00.50
01.15
Ponovitve Knight Rider Vesoljska ladja Enterprise Otto - film, ponovitev nemške komedije Otroški program Heidi
Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerry Artefbc
Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise
Gospodar sužnjev
Knight Rider
Tatovi živine
Stašno prijazna družina
V restavraciji s tremi
zvezdicami
Naš hrupni dom
Eddijev Zenitni teror
VVolffov revir
Poker
Pri Huxtablovih Strehar
Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Preplah na oddelku dve, nemški film, 1993 Režija: Josef Rodi Mesto zločina Cas v sliki
Prestrašeno mesto, ameriški film, 1954 Igrajo: Spencer Tracy in drugi
Režija: John Sturges Strašno prijazna družina, ponovitev
Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
DMFAvstrija 2
	Skoda za očeta, ponovitev
	Bolnišnica Chicago Ho-pe, ponovitev
	Cas v sliki
	Dželada - etiopski pavijani, ponovitev
	Pravica do ljubezni
	Moč strasti Zgodaj zreli otroci
	Umor, je napisala
	Vsak dan s Schiejokom
	Cas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Avstrija danes
	Cas v sliki, kultura
	Šport
gg	Nogomet - evropski pokal
	Cas v sliki 2
MM	Žrtev bombe
■	Roparji človeških organov, dokumentarec
	Kontrola obraza, dokumentarec
	Les Rita Mitsouko
rnli9	Videonoč

HEZZd

Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00. 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba; 23,05 Nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30. 7.00. 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tednal; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba,
16.45	Življenje kot izziv
17.05	Nizozemski koncerti
20.00	Pota naše glasbe,
21.30	Madrigali; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Everge-reen; 8.15 Na rešetu;
8.45	Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	a-o-a gllasbena odd.; 19.30 Šport.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d‘ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mix magazine;
18.45	Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 24.00 New Age;
2.00	Curi in Čure.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes. Jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Ekološko izobraževanje; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Vsakdanje skrbi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica diskoteke Gauloises Blon-des; 19.30-24.00 Kulturni program Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio študent
8.00	RoboKaki; N.00 116. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi;
15.00	OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Jazzarije & Koncertne napovedi;
19.00	TB: Blood on the Saddle; 20.00 Kozmiki, Ni-ght Time, Blues, Pantonal-ni kabaret; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00,	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro p° naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Car indijskega juga (£• Frelih, prip. Mira Sardoč, 14.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17-00 Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba: Fagotist Vojko Cesar in pianist C. Gulln;
18.00	Literarne podobe; 18.20 Orkestri; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPJ-ANPI; 2 M 5 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Društva se predstavljajo; 20.05-22.00 Spomiska prireditev 50 let konca vojne.	y

gledališča
SLOVENIJA
tiUSUANA
JNG drama, tel.: 061/221-511 A»a?es’ 10- ma/a> °b 19.30 uri: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTI-p’ f‘u abonma dijaški 3 večerni in izven.
redstava bo se v Četrtek, 11. maja, ob isti uri, a abonma dijaški 4 večerni in izven. j.pOboto, 13. maja, ob 19.30: H. Barker - LJU-tihZEN DOBREGA MOŽA, za izven.
^ALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Petek, 12. maja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven.
v soboto, 13. maja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, 2a izven.
tel.; 061/210-852
P»r!es’ maja, ob 20. uri: T. Bernhard -RED UPOKOJITVIJO, za abonma mladinski 1.
četrtek, 11. maja, ob 20. uri: F. G. Lorca.-cRMA, za abonma četrtek. Predstava bo Se v tl teL, 12. maja, ob isti uri, za abonma red V. REZad’ maia’ °L 19- uri: L Svetina - SEHE-
yALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852
p Četrtek, ll. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZAZGI! fedstava bo se v petek, 12. maja, ob isti uri.
^'G OPERA IN BALET,
y •: 061/ 331-950
soboto, 20. maja, ob 19. uri: L. Minkus - DON GOT. Zadnjic v sezoni!
tel.: 061/ 314-962
^liki ODER
soboto, 13. maja, ob 11. in 17. uri: S. Makaro-10 - SAPRAMISKA, za izven.
ULTURNica, Zidovska steza 1 v.Ccbtek, 11. maja, ob 18. uri: B. Bojetu - GRE-K BABICI, za izven. y^G, tel.: 061/125 33 12 ' Četrtek, H. maja, ob 19. uri: BUTTERENDFLV, izven. Predstava bo Se v soboto, 13. maja, ob ystluri, za izven.
nrPe*ek, 12. maja, ob 19. uri: I. Svetina - SEHE-EEZADA, za izven.
LG CELJE, tel.: 063/ 25-332 ,10. maja, ob 15.30: IV. Shakespeare -iz	TRGOVEC, za abonma 4. šolski in
Ven- Predstavas bo Se v četrtek, 11. maja, ob 11.
uri, za abonma 5. solski in ob 17. uri: 3. abonma Gimnazija Celje.
ODERPOODROM, tel: 063/ 25 332
V	soboto, 13. maja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJ-CI. ^
KRANJ
PGK, tel.: 064/ 222-681
Danes, 10., in v Četrtek, 11., maja, ob 20. uri: R. Cooney - ZBEZI OD ŽENE, za izven in konto.
V	petek, 12. maja, ob 20. uri: J. Mortimer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 10. maja, Minoritska cerkev ob 20. uri:
R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA.
V	petek, 12. maja, stara dvorana ob 19.30: E. Al-bee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF, za red zeleni in izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/ 25-326
V	četrtek, 11. maja, ob 20. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma Četrtek, in izven. Predstava bo Se v petek, 12. maja, ob 10. uri, za solo.
PTUJ
GLEDALIŠČE PTUJ, tel.: 062/ 771-494 Danes, 10. maja, ob 16. in 19.30: F. Boyer - ALI BOG LAJA?, mladinski abonma in izven.
PURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
LK§T
SSG
uje v celovškem gledališču pod Uo goro (Felsentheater) s predsta-Halstat» Draga Jančarja in sicer ju-1- t.m., ob 20.30, v petek, 12. t.m., 0.30 in v soboto, 13. t.m.,ob 20.30. pnice dobite v predprodaji v pi-1 Krščanske kulturne zveze.
Gledališče Rossetti
11. t. m., ob 20.30 nastop Giorgia eoerja v »E pensare che c'era il pen-. ero«. Izven abonmaja. Za abonente LjPUst samo za prvi dve predstavi.
Kaznice niso veljavne. Predprodaja sgjupnic pri blagajni gledališča Ros-
Novitvi v petek, 12. in v soboto, 13. pm. ob 20.30.
pj1 blagajni gledališča je v teku pred-rnc!va)a vstopnic za predstavo »Naoljeni bolnik« (odrezek št. 5).
Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
»Ecco mormorar Ponde«: jutri, 11. t.
m., ob 20.30 film »Moliere«.
V	torek, 16. t. m., ob 20.30 baletna predstava v izvedbi Ensemble Micha van Hoecke z izredno prisotnostjo Luciane Savignano.
V	Četrtek, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Baroque.
GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 13. t.m., ob 20.30 - gledališka predstava »La colpa e sempre del diavolo« Daria Foja, ki jo prireja Terzo teatro.
KOROŠKA
iQ 1110 gledališče: danes, 10. t.m., ob -30 - Cabaret - muzikal, ischlerjeva dvorana: danes, 10. t.m., ./r L9.30 - Predstavitev knjige I. Sivca v riglavski kralj«, ob 100-letnici rojst-a Jakoba Aljaža in 100-letnici postave stolpa na vrhu Triglava.
Hhti!
G°ni prosvete: danes, 10. t.m., ob
19.30 - Predavanje dr. Stefana Merkaca »Kaj je bio?» - osnove biološkega kmetovanja.
V petek, 12. t.m., ob 9.30 - Slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov.
BOROVLJE
Pri Cingelcu: V soboto, 13.t.m., ob 16.00 - Družinski popoldan.
Razne prireditve
ISLOVENIJA
TEDEN CVETJA IN ZELIŠČ
do 14. maja
V Mestni vrtnariji v parku Tivoli vodo potekala predavanja, svetovanja in ugodna prodaja cvetja, zelišč in ... zdravilnih pripomočkov.
CAFE TEATER, Miklošičeva 1
v četrtek, 11. maja, ob 22. uri: EVGEN CAR s svojo pripovedjo POREDUSOV JANOS.
e*ernna avtorska predstava, ki polni dvorane in navdušuje publiko in kritike,
Pripelje nas do smeha in solz.
SGFM, Mestni trg 17
V	četrtek, 11. maja, ob 12. uri: predstavitev publikacije Slovenski gledališki letopis 1993/94.
LJUBLJANSKO NAVJE
V	četrtek, 11. maja, ob 17. uri: Uterami popoldan.
SLOVENSKE MATICE, Kongresni hg 8
Danes, 10. maja, ob 12. uri: predstavitev publikacije SLOVENCI VHRASKI.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 10. maja, ob 20. uri: predavanje ZOJA SKUSEK - Mleko ni voda.
GRAD KHISLSTEIN
V	četrtek, 11. maja, ob 19. uri: predavanje FERDINANDA SERBELJA o SUKARSTVU 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM.
KOPER
KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA
V	četrtek, 11. maja, ob 19. uri: srečanje s pesnikom CIRILOM ZLOBCEM ob njegovi 70-letnicL
VELENJE
V	četrtek, 11. maja, knjižnica Velenje ob 20. uri: predstavitev monografije DRAGA MEDVEDA - Slovenski Dunaj.
Kipar Oreste Dequel vRettori Tribbio 2
V eni najbolj prestižnih tržaških umetnostnih galerij, v Galeriji Rettori Tribbio 2 v Ul. delle Beccherie 7/1, razstavlja znani kipar Oreste Dequel. S to razstavo želi galerija počastiti njegov spomin ob deseti obletnici smrti. Razstavljeni so številni bronasti kipci ter risbe v mešani tehniki. Razstavo so odprli v soboto, 6. maja, odprta pa bo do 19. maja po sledečem urniku: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter od 17.30 do 19.30 (razen ponedeljkov), ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel: 061 222-815
V	četrtek, 11., in v petek, 12. maja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in H.
SLOVENSKA FILHARMONIJA,
Kongresni trg 10
V	četrtek, 11. maja, ob 19.30: komorni koncert, na katerem bodo nastopili PRIMOŽ FLAJ-SMAN (saksofon) ob spremljavi Zoltana Peha ter kvartet flavt: MILENA PERIC, ANAMARIJA TOMAC, ALENKA JANČAR ter BREDA STEMBERGAR.
V	nedeljo, 14. maja, ob 11. uri: sklepni koncert iz cikla Nedeljske matineje Posvečeno J.
Haydnu: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENI-CUM. Dirigent UroS Lajovic, Sobsti: Irena Grafenauer, AleS Kacjan, Mojca Zlobko.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	četrtek, 11. maja, ob 20. uri: koncert skupine BLOOD ON THE SADDLE.
STOLNA CERKEV SV. NIKOLAJA Danes, 10. aprila, ob 20. uri: koncert KLEMENA KARLINA (orgle).
IDRIJA
IDRIJSKI GRAD
V	Četrtek, 11. maja, ob 20. uri: MELITA OSOJNIK. Gostji: pesnica Neža Maurer, plesalka Jasna Knez.
KRANJ
DISKOTEKA GAULOISES
V	četrtek, 11. maja, promocijski koncert skupine PANDA.
MARIBOR
V	petek, 12. maja, Unionska dvorana koncert ORKESTRA MARIBORSKE FILHARMONIJE. Dirigent: Jin Wang, solistka: Adriana Magdovski (klavir).
ŠENTILJ
KLUBDLUM
Danes, 10. maja, ob 21. uri: koncert skupine BLOOD ON THE SADDLE.
		
Slovenija	fjk	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z.
INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE
SODOBNI BRITANSKI FILM IN VIDEO Program I, danes, 10. maja, ob 17. uri Program H, Četrtek, 11. maja, ob 17. uri
Margo Chapman, filmska umetnica, predstavlja izbor sodobnega britanskfga filma in videa z naslovom FOKUSIRANJE V TEMI. Program vključuje avtorje, kot so: Tanya Syed, Drew Mulholland, Paul Rodgers, David Larcher, St. John VValker...
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Danes, 10. maja, bo ob 19. uri otvorite razstave JOŽETA BARACHINIJA.
Razstava bo na ogled do 1. junija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja.
GALERIJA AUSTROTEL, Miklošičeva 9
Razstava del BOŽIDARJA STRMANA - MIŠA je na ogled do 31. maja.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava KLEMENTINA GOLIJA.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Razstava slik ANDRAŽA ŠALAMUNA.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je
na ogled do 25. maja.
KI-CENTER KRIŽANKE
Razstava URA JE PRIŠLA! je na ogled do 20. maja.
CELJE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik JOŽETA KOTARJA je na ogled do 30. maja.
KOPER
GALERIJA LOŽA, Titov trg
Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja.
MARIBOR
GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3
DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 elanov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja.
UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmaverjeva 6
Razstava MAKSIMA SEDEJA je na ogled do 31. maja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a
Razstava dol STANISLAVE KNEZ-MILOJKOV1C je na ogled do 20. maja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigama: do 11. t. m. razstavlja sarajevski slikar Mihridžan KulenoviC Mimica - »Korenine«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: od 11. do 14. t.m. bo razstavljal slikar Masrur Imani. Umik razstave: v petek od 17.00-20.00; v soboto od 10.00-12.30 in od 16.30-22.00; v nedeljo od 10.00-12.30 in od 18.30 do 22.00.
SedeZ letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicold 20 - 3. nad): Se danes, 10. t. m. je na ogled razstava slikarjev A. Farna, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja.
Galerija Cartesius: na ogled je razstava slikarja Ar-manda Depetrisa.
Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija.
Art Galery: Do 12. t.m. je na ogled razstava slikarja Pierpaola Ciana.
Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu
Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
REPEN - Kraška hiša
Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18.
GORICA
Kulturni dom: Se danes, 10. t. m. je na ogled razstava goriskega slikarja Canelle. Urnik: od 9.00 do 13.00 in v večernih urah med kulturnimi prireditvami.
SPETER
Beneška galerija: do 20. t m. je na ogled dokumentarna fotografeka razstava »Benečija v mini m vojni«.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bemharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigitte Kordine in Huberta Matta.
Pri Joklnu: do 13. maja je na ogled razstava del Andreja Vilharja.
TINJE
Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikovnika iz New Yorka.
BEUAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina.
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Jutri, 11. t. m. ob 20.30 (red B) opera U. Giordana »Fedo--ra«. Režija Beppe De Tomasi.
Ponovitve: v soboto, 13. t. m., ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. t. m. ob 17.00 (red G), v torek, 16. t. m. ob 20.30 (red F), v sredo, 17. t. m. ob 20.30 (red H), v Četrtek, 18. t. m. ob 20.30 (red C), v soboto, 20. t. m. ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. t. m. ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. t. m. ob 20.30 (red E). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih).
Luteransko-evangelicanska
cerkev
V	soboto, 13. t.m., ob 20.30 -Koncert MePZ Primorsko iz Mackolj in predstavitev glasbene kasete.
Discobar Macaki
V	petek, 12. t.m., ob 21.00 -Drugi polfinale »Protagonisti 95» glasbeno tekmovanje za soliste, glasbene skupine in plesne skupine.
GORICA
Komorna dvorana SCGV (Drevored 20. septembra 85)
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 »Slovenski skladatelji«.
Kulturni dom
V	ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 - Nastop pevskega zbora' Trbovlje (v okviru 50-letnice osvoboditve). Prireditelj Društvo slovenskih upokojencev, ANPI in Kulturni dom.
V	petek, 12. t.m., ob 20.30 -Koncert pianista Pietra De Marie .
V	petek, 19. t.m., ob 20.30 -Koncert R. Lipizer - Igra pianist Sijavush Gadijev.
MENJALNIŠKI TEČAJI
9. maja 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za lOOlTL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,35	81,40	11,24	11,56	6,70	7,07
A banka Koper	80,20	81,30	11,12	11,56	6,61	6,97
A banka Nova Gorica	80,20	81,30	11,21	11,56	6,67	6,98
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	80,45	81,45	11,25	11,60	6,40	6,95
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,50	81,50	11,30	11,60	6,70	7,00
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,20	81,34	11,25	11,60	6,67	6,90
Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635. od 8-15, sob od 9-12	80,85	81,15	11,42	11,52	6,80	7,00
Creditanstalt d. d.	80.30	81,40	11,30	11,60	6,30	7,00
Hida, od 7-19, sob od 7-14	80,86	80,90	11,44	11,46	6,90	6,93
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	80,88	80,92	11,45	11,47	6,90	6,93
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15	80,65	81,10	11,32	11,42	6,66	6,86
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/855552, od 7-15, sob od 7-13	80,60	81,00	11,32	11,42	6,66	6,86
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,60	81,00	11,32	11,42	6,66	6,86
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,60	81,00	11,32	11,42	6,66	6,86
Kompas Hertz Bled Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	80,60	81,00	11,32	11,42	6,66	6,86
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	80,60	81,00	11,32	11,42	6,66	6,86
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,00	81,45	11,20	11,60	6,35	6,80
Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250	80,30	81,35	11,32	11,52	6,67	6,90
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,50	81,30	11,30	11,52	6,75	7,10
Poštna banka Slovenije	79,00	81,00	10,70	11,44	6,00	6,80
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,86	80,89	11,46	11,48	6,83	6,85
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,55	81,00	11,30	11,50	6,78	6,85
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,60	81,00	11,35	11,45	6,65	6,85
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,90	81,15	11,42	11,44	6,50	6,90
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,40	11,20	11,65	6,35	7,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,70	81,25	11,34	11,48	6,74	6,86
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,80	81,15	11,38	11,53	6,70	6,93
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,70	81,20	11,35	11,45	6,40	6,90
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,70	81,20	11,35	11,45	6,55	6,90
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,95	81,15	11,39	11,53	6,78	7,09
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	-	-	-	-	-	-
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	-	-	-	-	-	-
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,25	81,25	11,26	11,52	6,35	6,90
SKB d.d.,***	80,80	81,50	11,20	11,70	6,60	6,90
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,80	81,15	11,40	11,47	6,70	6,90
SZKB d.d. Ljubljana	80,90	81,40	11,38	11,52	6,72	7,10
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,40	81,35	11,32	11,57	6,60	6,90
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,85	80,89	11,43	11,44	6,90	6,95
Tečaji po poslovnih enptah SKB banke d.d. so lahko različni:***
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
9. MAJ 1995 valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1590,00	1655,00
nemška marka	1160,00	1210,00
francoski frank	328,00	342,00
holandski gulden	1038,00	1080,00
belgijski frank	56,40	58,70
funt šterling	2553,00	2657,00
irski šterling	2624,00	2731,00
danska krona	296,00	308,00
grška drahma	7,10	7,40
kanadski dolar	1176,00	1224,00
japonski jen	19,10	19,90
švicarski frank	1408,00	1465,00
avstrijski šiling	165,20	172,00
norveška krona	258,00	269,00
švedska krona	222,00	231,00
portugalski escudo	11,00	11,40
španska pezeta	13,00	13,60
avstralski dolar	1178,00	1226,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	14,00	15,00
hrvaška kuna	320,00	340,00
		
9. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	16038,00	1648,00
nemška marka	1174,00	1209,00
francoski frank	331,00	346,00
holandski gulden	1043,00	1071,00
belgijski frank	56,60	57,80
funt šterling	2565,00	2655,00
irski šterling	2620,00	2710,00
danska krona	298,00	306,00
grška drahma	7,20	7,80
kanadski dolar	1181,00	1226,00
švicarski frank	1424,00	1454,00
avstrijski šiling	166,00	171,00
slovenski tolar	14,20	15,00
			
19. APRIL 1995			
dižava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Lotilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,20	15,00-
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00-	15,00-
			
14. MAREC 1975	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.4098	-
francoski Irank		28.0770	
nbozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		20.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 10.5.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM	8120	81.48
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje.
l Podrobnejše informacije: teL 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA ofci/ 1-333-333
-3
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 086 z dne 9.5. 1995 - Tečaji veljajo od 10.5.1995 od 00.00 ure dalje						
					ZA DEVIZE	
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni __
Avstralija	036	avstr, dolar	1	81,5075	81,7528	81,9981
Avstrija	040	šiling	100	1153,5681	1157,0392	1160,5103
Belgija	056	frank	100	393,4366	394,6205	395,8044
Kanada	124	dolar	1	82,0268	82,2763	82,5204
Danska	208	krona	100	2068,7635	2074,9885	2081,2135
Finska	246	marka	100	2638,0832	2646,0213	2653,9594
Francija	250	frank	100	2295,0472	2301,9531	2308,8590
Nemčija	280	marka	100	8113,4346	8137,8481	8162,2616
Grčija	300	grd	100	—	49,9664	50,1163
Irska	372	funt	1			182,9388	183,4876
Italija	380	lira	100	6,8298	6,8504	6,8710
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2250,0000	—
Japonska	392	jen	100	133,7581	134,1606	134,5631
Nizozemska	528	gulden	100	7246,7575	7268,5632	7290,3698
Norveška	578	krona	100	1802,3995	1807,8230	1813,2465
Portugalska	620	escudo	100	76,6801	76,9108	77,1415
Švedska	752	krona	100	1547,6376	1552,2945	1556,9514
Švica	756	frank	100	9837,5394	9867,1408	9896,7422
Velika Britanija	826	funt šterling	1	177,5057	178,0398	178,5739
ZDA	840	dolar	1	111,3082	111,6431	111,9780
Evropska unija	955	ECU	1	148,7801	149,2278	149,6755
Španija	995	peseta	100	91,9901	92,2669	92,5437
Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 9.5.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)		-			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj		
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:					1.500,000	834,110	813,557	1,647,667^
2	111	.2147% 108	4742% 109.	8444%	150,000	83,411	81,356	164,76/J
Tečajnica borznega trga
st.: 83	Datum: 9. 5. 1995
UltUAVt STOPI UCKOCL rte
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon $tdal(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	looosrr
	TT*77!	w 1 FiW> V	iTsrrt!	iffiitr						
H	796	(4.5.931	11.500		9.5.		12.000			
>RB	1.600	(6.6.94)	13,175		9.5.	13.100	13.2«)			
SAL	500	(7)(29.8.94)	20.800	1,19-	9.5.	20.800	21.000	20.900	20.700	416
>KBR	458	(16.5.94.)	31.440		9.5,	31.000	31.200			
		HESS								
iSOl	8,0	4.131.12.94)	98,9	,31	9.5.	98,7	99,0	98,9	98,9	1.253
1S02	9,5	8.(1.10.94)	103,0	,49-	9.5.	102,8	103,4	103,0	103,0	5.169
ISO«	5,0	3.(30.11.94)	83,'9		8.5.	78,0	85,0			
ISO	7,0	4.(15.1.95)	88,0		8.5.					
iSLID	8,0	4.|31.12.94)	96,7		5.5.	95,4				
1SL2D	V	6.(1.10.94)	101,8		4.5.	101,0	104,0			
sm	10,0	4.(1.11.94)	95,8		9i.	95,0	98,0			
	20E	DEO								
1TB8			11,000		8.5.		12.000			
)AD	10.000	(1.6.94.)	110.000	,50-	9.5.	109.000	110.000	110.000	110.000	220
M)		M	16.104		9.5.	14.494	17.500			
1PGR			20.500		9.5.		21.500			
MER			15,450		4.5.					
MKZ	218	(30.3.93.)	8.962		9.5.	8.600	9.000			
m	4.000	(8)(10.6.94.)	3.775		8.5.		3.920			
im		(5)	760,0	,50	9.5.	750,0	770,0	760,0	760,0	198
		emne								
KBTP	4000	(23.5.94)	30.065		8.5.		37.800			
TNP			31.160		9.5.	31.000	32.500			
tGSP		(6)	519,7		9.5.	400,0	760.0			
JBKP			11.000	7,84	9,5.	11.000	11.000	11.000	11.000	■ 506
np			41.100		8.5.	36.900				
	M7?		•I.WAV	339						
LEK12,I) 4.(	.11.94)		98,0		5.5,	95,5				
IZG	11,0	4.(1.1.95)	89,9		8.5.		90,5			
"CE	12,0	6.(1.12.94)	98,6		26.4.	98,6				
TJ	12,0	7.(1.1.951	98,9		8.5.	98,9				
M	10,0	l.(1.6.94)	95,9		9.5.	97,0				
RSGS1	10,0	4.(1.6.94)	37,2		8.5.	27,0	65,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 83/95-9. 5. 1995										
Vrednost. papir	Lt	ex kupon st.da[(3)	enotni tečaj	r% j sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	um ŠT
EBomiHaa		^;<TTrnm								
GEAR			4.000A		19.4.	1.500	4.400			
GRDO	119	(8.3.94.)	32.500		11.3.	400,0	15.000			
HBR0			3.392	2,43-	9.5.	2.401	3.460	3.489	3.100	271
m			3.534	,02	9.5.	3.401	3.550	3.550	3.530	177
RDS0			17.400		26.4.	10.100	17.500			
RGSR			216,0	6,17-	9.5.	220.0	235,0	220,0	205,0	799
										
HBP0			3.157	6,92-	9.5.	3.041	3.500	3.500	3.050	884
J0K8P1						3.300				
KBPP			30.000		18.4.	3.000	32.500			
UBKC			5.200		14.4.	3.200	5.200			
	TTrT*)	lij								
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98,5A	,47	9.5.	98,6	100,0	98,5	98,5	88
LOK	10,0	(1.10.94)	88,0		5,5.	88,0	90,0			
MLJ0	10,0	(1.4.94)	93,1A	,04-	9.5.	93,1	95,0	93,1	93,1	82
DSM0	10,0	11.10.94)	84,0		5.4.	80,0	90,0			
3LS0	10,0	81.9.94)	87,2A	.04-	9.5.	87,0	87,4	87,2	87,2	2.831
3NM	11,0	(1.8.94j	90,0		9.5.	87,0	90,0	90,0	90,0	1.273
3P0	10,0	6.(1.2,95)	86,1		13.4.	85,0	90,0			
im	8,50	2.(15.4.95)	80,0		15.3.	25,0				
mo	10,0	(1.10.94)	98,5		30.1.	92,1	99,9			
										
										
ko dnevni (vSiT)										
BO dnevni (v SU)										
|120 dnevni (v SIT)										
										
BNB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.95)			99,3		8.5,	99,4	99,6			
pl nat bona (v SIT) NBSl			57.000		4.5.	50.000				
del nat bona (v SIT) NBS2			21.468	,41-	9.5.	21.290	21.370	22.000	21.290	46.434
			HUBI							
150.000 SITskupaj maj										
[tolarski del maj			108,6		2.3.					
Idevizni del maj			108,2		21.3.					
150.000 SITskupaj maj										
parski del maj										
|devizni del maj										
9.5.95	prejšnji	d T	d%
1.121,09	1.123,95	-2,86	-0,25
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od-
olajsava; A - aplikacijski tečaj: borzni p S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. maja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	J	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni	
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	Šiling Irank marka lira funt dolar rvirni. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih f noseben	1154,5016 2296,9044 8120,0000 6,8354 177,6494 111,3983 noslih je možno odst doaovor.	1158,7670 2305,3905 8150,0000 6,8607 178,3057 111,8099 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni.
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,20 panje.	81,55 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 10.maja 1995 od 00.00 do 24.			)djetij ure 	
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenie, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025ocistotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prth/ih in nak ‘ Banke, ki objavljamo tečaie. se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podle utah pa je razi Bčaji veljajo zc upih se fečaj kupovati in Dogojendcup	81,20 81,30 81,20 81,20 81,20 igi srednjih tečq nerje Banke Slov odkup prilivov jdodvsporazurr rodajati tujo vok a ai prodaje.	81,50 81,45 81,50 81,50 81,45 ev po trenutno to po objavi
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILA Nj,
P i a z z a A. D i a z 2 Milan« tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358
MILANSKI DEVIZNI TRG
9. MAJ 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodojtji_
ameriški dolar	—	1630,740	—
ECU			2181,110	
nemška marka	—	1188,850	—
francoski frank	—	336,170	—
funt šterling holandski gulden	—	2601,850 1061,890	
belgijski frank	—	57,628	
Španska pezeta		13,383	
danska krona	—	302,970	—
irski funt	—	2669,520	—
grška drahma	—	7,305	—
portugalski escudo	—	11,235	—-
kanadski dolar	—	1202,170	—
japonski jen	—	19,600	—
Švicarski frank		1441.860	
avstrijski Šiling	—	169,010	—
norveška krona	—	264,000	—
švedska krona		226,330	
finska marka		386,710	
avstralski dolar	—	1193,210			*
		
9. MAJ 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajri_.
ameriški dolar	9,4500	9,9500
kanadski dolar	6,9500	7,3500
funt Šterling	15,1000	15,9000
švicarski frank	835,5000	867,5000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	195,5000	203,5000
holandski gulden	616,5000	640,5000
nemška marka	690,3000	716,3000
italijanska lira	0,5790	0,6130
danska krona	175,0000	183,0000
norveška krona	152,5000	159,5000
švedska krona	130,7000	137,3000
finska marka	223,5000	233,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,8300	8,2700
japonski jen	11,2500	11,7500
slovenski tolar	8,70	9,10
hrvaška kuna		
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. 	J		
NOGOMET / POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV n
Real Zaragoza prati Arsenalu
Tekma drevi v pariškem Parku princev Finalista z nasprotnim stilom igre
PARIZ - Finale enega izmed evropskih pokalov brez italijanske ekipe na igrišču je v zadnjih letih postal že prava redkost. V zadnjih dveh sezonah so Ita-iijarii imeli zastopstvo v vseh treh poka-iih, nazadnje se s tem niso mogli po-našati v sezoni 91-92, ko sta v pokalu Pokalnih zmagovalcev igrala VVerder in Monaco. Danes se bosta za isto lovoriko, j0 je tudi sicer Italijanom najmanj »naklonjena«, pomerila španski Real Zarago-Za in Arsenal iz Londona. Obe ekipi nedvomno spadata v višje hierarhije evropskega nogometa, saj se že lahko ponašata z osvojenimi pokali. Arsenal je nosilec naslova in je leta 70 bil uspešen v pokalu UEFA, leta '64 pa je pokal UE-FA osvojila tudi Zaragoza.
Na Parku princev se obeta zanimiva iskrna med moštvoma, ki imata ravno nasproten stil igre. Arsenal dejansko »ni« angleška ekipa,. Nerad napada in '-ato tem bolj vztrajno Čaka na nasprotnikove napake, ki jih spretni lan VVright, sden izmed najutinkovitejsih strelcev v Angliji zadnjih petih let. pridno izko-
rišča. Real Zaragoza je izredno napadalna enajsterica, ki vedno igra s tremi igralci v konici. To so Argentinec Esnai-der (22 let, na posodo od Real Madrida), Pardeza in reprezentant »Paco« Higuera. Nekoliko manj zanesljivi sta vezna vrsta in obramba, ki bi znala proti telesno po-stavnejsim »Gunnersom« imeti precej težav. Do finala je lažje prišla Zaragoza, ki je izločila romunsko Glorio (1:2 in 4:0), slovaški Tatran (4:0 in 2:1), Feye-noord iz Rotterdama (0:1 in 2:0) ter londonsko Chelseo (3:0 in 1:3), medtem ko je Arsenal obračunal s ciprsko Omonio (3:1 in 3:0), danskim Brondbvjem (2:1 in 2:2), francoskim Auxerreom (1:1 in 1:0) ter Sampdorio (3:2 in nato 4:2 po enajstmetrovkah). (dk)
Verjetni postavi
REAL ZARAGOZA: Juanmi, Belsue, Caceres (Cafu), Aguado, Sanjuan, Nayim, Pardeza, Aragon, Esnaider, Poyet, Higuera.
ARSENAL: Seaman, Dixon, VVinter-bum, Schvvarz, Keown, Adams, McGol-drick, VVright, Hartson, Merson, Parlour.
NBA / V ČETRTFINALU KONČNICE________________
Lakersi izgubili po podaljšku
^ode Divac je 4 sekunde pred koncem zgrešil oba prosta meta
Los Angeles Lakers je atnudil veliko priložnost, tv. v drugi Četrtfinalni ®krm končnice NBA s San ‘riitoifiom izenačili stanje
v zmagah.
San Antonio - LA ^kers 97:90* (2:0 v zma-fjj- D.Robinson 22 točk -,2® ‘z igre, 10:10 pm, 16 okov, Rodman 22 točk -„ '13 iz igre in 22 skokov;
/mpbell 25 točk in 18 skokov)
idedtem, ko so Spursi
Prvi tekmi zanesljivo pravili Lakerse, je na IpUgem srečanju pela dru-P Pesem. Gostitelji so od-j^to zaustavili Robinsona, J® imel porazne odstotke
pri metu iz igre, Campbell in Divac sta bila nasprotnikom stalen trn v peti in moštvi sta si bili vse do zadnjih sekund povsem enakovredni. Z dvema prostima metoma minuto pred koncem je Divac popeljal Lakerse v vodstvo 83:81, a Rodman (MVP tekme) je izenačil. Gostje so v zadnjem napadu ponovno igrali preko Divca, ki si je štiri sekunde pred koncem spet priboril dva prosta meta, a Vlade je obakrat zgrešil, v podaljšku pa se je prebudil Robinson in Spursi imajo sedaj že obe nogi v polfinalu. Divac je bil po tekmi seveda potrt:
»Nisem igral slabo, prosta meta pa bom težko prebavil. Pred sabo imamo lahko še pet tekem. Naloga je zelo, zelo težka, mi pa bomo z vsemi moCmi skušah nadoknaditi zamujeno.« STANJE
V ČETRTFINALU Vzhod
Orlando (1) - Chicago (5) 1:0 v zmagah (94:91); Nevv York (2) - Indiana (3) 0:1 v
zmagah (105:107)
Zahod
San Antonio (1) - Lakers
(5) 2:0 v zmagah (110:94 in 97:90*); Phoenbc (3) - Houston (6) ponoči so odigrali prvo tekmo
(VJ)
rKOLESARSTVO / PO SLOVENIJH
Pintarič v etapi na kronometer še povečal vodstvo
Popoldne zmaga Italijana Pavanella - Danes do Portoroža
KRŠKO, NOVO MESTO - 112 kolesarjev je včeraj na 3. mednarodni kolesarski dirki Po Sloveniji opravilo kar dve etapi. V dopoldanski drugi so vozili posamični kronometer med Krškim in Impoljcem v skupni dolžini 24 km. Z ravninsko progo, ki je potekala ob reki Savi, je najbolje opravil nosilec rumene majice Robert Pintarič (Rog), kateremu je bila to druga zmaga v manj kot dnevu. Za progo je porabil 28 minut in 52 sekund oziroma je vozil s povprečno hitrostjo 49.885 km/h. Da so Rogovi kolesarji v izvrstni formi je z drugim mestom dokazal skupni zmagovalec prvega slovenskega toura Boris Premužič, ki je za Pintaričem zaostal 34 sekund, edini slovenski profesionalec Valter Bonča (Aki - Gipiemme) pa kot tretji še dve sekundi vec. Manj kot minuto je zaostal le še Četrti Brane Ugrenovic (Krka). Po prvi etapi drugouvrščeni Italijan De Renzo je bil z zaostankom 1:02 sedmi, tretjeuvršCeni Fleischer z zaostankom 2:07 22., Četrti Stangelj pa z zao-stanko 1:10 enajsti. Zaradi tega je po kronometru prišlo do nekaterih sprememb v skupni razvrstitvi. Robert Pintarič je uspešno ubranil rumeno majico in prednost vodilnega pred drugim Di Renzom povečal na 1:06, na tretje mesto se je prebil Premužič (1:08 zaostanka), Četrti je bil BonCa (1:10) in peti Stangelj (1:34).
Popoldansko 3. etapo pa so vozili na krožni progi Novo mesto -OtoCec - Ratež - Novo mesto. Krog dolg 18 kilometrov so kolesarji prevozili štirikrat. Prvi s prednostjo de-
prevozi krog je
setih metrov dobil Srečko Glivar, v drugem pa je pobegnila trojica tujih kolesarjev, ki si je v tretjem nabrala dobrih 30 sekund prednosti. Glavnina je nato na pobudo Rogovih tekmovalcev prednost zaCela izničevati in jih tik pred ciljem tudi ujela. V Sprintu ubežnikov je zmagal Luca Pavanello (Aki Gipiemme).
Po tretji etapi se vrstni red ni spremenil - Pintarič je zadržal rumeno majico vodilnega, nosilec bele majice (vodilni v točkovanju) je Di Renzo (Ita), nosilec modre majice (gorski cilji) je Fleischer (Collstrop), zeleno majico (leteči cilji) ima Belgijec Hoj (Collstrop) in pikčasto majico (najboljši mladi kolesar do 23 let) ima Stangelj. Danes bo na sporedu 4. etapa od Novega mesta do Portoroža v skupni dolžini 196 kilometrov.
Rezultati - posamični kronometer (Krško - Im-poljc - Krško, 24 km): 1. Pintarič 28:52, 2. Premužič (oba Rog) + 0:34,
3.	BonCa (Aki - Gipiemme) + 0:36, 4. Ugrenovic (Krka) + 0:48, 5. Conrad (ZDA) + 1:00, 6. Sviben (Slo) + 1:01, 7. Di Renzo (Ita) + 1:02, 8. Autko (Celje) + 1:02, 9. Di Silvestra (Ita) + 1:08, 10. NiCipurenko (Rus) + 1:08; 3. etapa (krožna proga v Novem mestu, 72 km): 1. Pavanello (Aki - Gipiemme) 1:41:08, 2. Hoj (Collstrop), 3. Kravcov (Rus),
4.	Mackievvicz (Rotan Spiessens), 5. Eržen (Sa-vaprojekt) vsi isti cas; skupni vrstni red: 1. Pintarič (Rog) 6:25:41, 2. Di Renzo (Ita) +1:06, 3. Premužič (Rog) +1:08, 4. BonCa (Aki Gipiemme) +1:10, 5. Stangelj (Slo) +1:34.
Jože Zura
_____JADRANJE / FINALNI DVOBOJ NA AMERICAN CUP_
New Zealand vodi z 2:0
NOVICE
Odslej elektronski senzorji na vseh dirkah
PARIZ (Reuter) - Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) je sporočila, da bodo na vseh dirkah za veliko nagrado formule 1 uporabljali elektronske senzorje, ki zaznavajo nepravilne Starte in kršitve hitrostne omejitve v boksih. FIA je sporočila, da so biti opravljeni testi na dirki v Imoli pozitivni, tako da bo njihova uporaba odslej standardna.
Messier s stotim golom pripomogel k zmagi Rangersov
NEW YORK (STA/AP) - Mark Messier (Nevv York Rangers) je v severoameriski poklicni hokejski figi NHL dosegel stoti gol v končnicah v karieri in je šele tretji hokejist, ki mu je uspel takšen dosežek. Pred njim sta stotico dosegla njegova nekdanja kolega v Edmontonu Wayne Gretzky (110) in Jari Kurrie (102).
Branilci naslova Rangersi so premagali Quebec Nordiques z 8:3, kar je šele drugi letošnji poraz Quebeca na domačem ledu.
Rezultati tekem 1. kroga končnice: Boston Bruins -Nevv Jersey Devils 0:3 (0:2 v zmagah); Philadelphia Flyers - Buffalo Sabres 3:1 (2:0); Pittsburgh Pen-guins - VVashington Capitals 5:3 (1:0); Quebec Nor-diques - Nevv York Rangers 3:8 (1:1).
Izpadla VVoodforde in Adams
PINEHURST (STA/AP) - Na teniškem turnirju v Pinehurstu z nagradnim skladom 289.250 ameriških dolarjev je v prvem krogu Francoz Guillau-me Raoux premagal petega nosilca Avstralca Marka VVoodforda z 2:6, 7:6 (7:5) in 6:4, Brazilec Fernando Meligeni pa presenetljivo gladko sedmega nosilca Američana Chucka Adamsa s 6:2 in 6:1. Rezultati 1. kroga: Raoux (Fra) - VVoodforde (Avs/5) 2:6, 7:6 (7:5), 6:4, P. McEnroe (ZDA) - An-tonitsch (Avt) 6:2, 6:2, Meligeni (Bra) - Adams (ZDA/7) 6:2, 6:1, Bryan (ZDA) - Morgan (Avs) 6:2, 6:3, Enqvist (Sve/2) - Roux (Fra) 6:4, 7:5, VVheaton (ZDA/4) - Johnson (ZDA) 6:1, 5:7, 6:3.
Martinezova največ zaslužila
ST PETERSBURG (Reuter) - Potem ko je mednarodna teniška zveza WTA v ponedeljek sporočila novo teniško lestvico, je včeraj objavila še lestvico zaslužkaric. Na njej vodi Španka Conchita Marti-nez, Nemka Steffi Graf pa je na drugem mestu. Vrstni red zaslužkaric: 1. Martinez (Spa) 468.003 ameriških dolarjev, 2. Graf (Nem) 442.500, 3. San-chez Vicario (Spa) 378.759, 4. Pierce (Fra) 359.366, 5. Date (Jap) 290.385, 6. Zvereva (Bolg) 260.517, 7. Novotna (Ceš) 239.423, 8. Maleeva (Bolg) 213.105, 9. Davenport (ZDA) 210.603, 10. Sabatini (Arg) 187.142, 11. Femandez (ZDA) 142.908, 12. Fer-nandez (ZDA) 132.351, 13. VVerdel Witmeyer 127.632, 14. Majoli (Hrv) 118.708, 15. Neiland (Lat) 117.071, 16. Raymond (ZDA) 111.029, 17. Schultz (Niz) 106.621, 18. Huber (Nem) 103.077, 19. Savvamatsu (Jap) 96.854, 20. Bollegraf (Niz) 96.056.
Aborigini proti Sydneyu
SYDNEY(Reuter) - Zelo vplivna skupina avstralskih Aboriginov je včeraj zagrozila, da ne bo pomagala pri organizaciji olimpijskih iger v Sydneyu leta 2000, Ce se nek starejši funkcionar ne bo opravičil zaradi rasistične šale, ki jo je izrekel. Nekaj funkcionarjev je namreč izjavilo, da jim je Arthur Tunstall, predsednik avstralskega komiteja iger Commonvvealtha, ob neki proložnosti povedal šalo o Aboriginih v kateri napeljuje, da so vsi Aborigini tatovi. Za ponazoritev šale pa je uporabil celo dva športnika, ki sta po rodu Aborigina, Catby Free-man in Lionela Rosea. Tunstall, ki je trenutno v Evropi, v zadevo še ni komentiral.
Američan Conner lahko premaga Petra Blakea samo z boljšo taktiko
SAN DIEGO - Zmeren veter in rahlo vz-valovana morska gladina. To je najpogostejše vreme pred San Diegom in konstruktorji jadrnic za America’s cup po dolgotrajnih preučevanjih vremena okoli rta Loma tem razmeram prilagajajo konstrukcijo svojih plovil. Razmere so bile včeraj kot ustvarjene za Young Americo in tudi vodstvo dveh sekund na Startu je Connerju obetalo uspeh.
Kmalu zatem pa je bil Conner deležen bridkega spoznanja, saj se je izkazalo, da so glede predvidevanja vremenskih razmer »kiviji« pred San Diegom bolj doma. Takoj po Startu, ko je Young America plula dva vozla hitreje kot Black Magic, je Cayard zavil levo, Novozelandci pa desno in pet minut pozneje je Russell Coutts na Black Ma-gicu že puščal Američane za seboj. Bolj kot taktična napaka na startu je Američane pretreslo dejstvo, da je Black Magic v teh za Young Americo idealnih razmerah veliko hitrejša jadrnica. V vetru, ki je pihal s hitrostjo od 6 do 9 vozlov, je prednost Novozelandcev nenehno rasla in na koncu znašala kar 4 minute in 14 sekund. Conner, ki je prvi poraz lahko opravičeval z nepoznavanjem nove jadrnice in za San Diego izjemno nenavadnimi vremenskimi razmerami, se je po včerajšnjem debaklu moral
sprijazniti s tem, da lahko premaga Petra Blakea samo z boljšo taktiko. KljuC do uspeha je boljši Start in nato tesno pokrivanje nasprotnika, Conner in Cayard pa sta v obeh primerih ravnala nasprotno in izgubila.
Kljub dvema zaporednima zmagama in rešeni uganki o hitrosti obeh jadrnic so na Black Magicu uspeh sprejeli povsem zadržano, Blake pa je dejal: »Ni še Cas.« Ko so ga na novinarski konferenci povprašali, zakaj so tako hladni, je odgovoril: »Takšni pac smo. Ce se vam zdi, da smo drugačni, potem bo to zato, ker se razlikujete od nas.« Salo pa si je privoščil tudi Connerjev taktik Tom VVhidden, ki je izvedel, da bo žena Brada Buttervvortha, kolega v nasprotni ekipi Nevv Zealand, vsak Cas rodila. Stopil je do Buttervvortha in mu dejal: »Brad morda bi bilo bolje, Ce greš domov. To je navsezadnje tvoja očetovska dolžnost.«
Tekmovanje se nadaljuje danes, v 144-letni zgodovini America’s cupa pa so doslej izzivalci trikrat vodili z 2:0. Leta 1920 Shamrock IV, leta 1934 Endeavour, a je izzivalcem obakrat spodletelo, leta 1987 pa je - kdo drug kot Dennis Conner - doslej edini to vodstvo pretvoril v zmago. Tedaj je lovil pred štirimi leti izgubljeni pokal.
ffuM)
Yzaga ugnal Beckerja,
Eltingh pa Santoroja
HAMBURG (STA) - Vi. krogu mednarodnega moškega ATP teniškega turnirja v Hamburgu z nagradnim skladom 1.795 milijona je Peraanec Jaime Yzaga (52. na svetu) z 2:6, 6:2, 6:3 premagal Nemca Borisa Beckerja, Nizozemec Jacco Eltingh pa je odpravil Francoza Fabricea Santoroja s 6:3, 3:6 in 7:6 (7:4). »Teremn je bil zaradi dežja prepočasen,« se je opravičeval Becker po porazu. Ostali izidi 1. kroga: Andrea Gaudenzi (Ita) - Marcelo Filippini (Um) 4:6, 7:6 (8:6), 6:1; Joem Renzenbring (Nem) - Alex Corretja (Spa) 6:3, 6:3; Carlos Costa (Spa) - Hendrik Dreekman (Nem) 6:1, 6:3; Mark Knovvles (Bab) -Dimitrij Poljakov (Ukr) 6:2, 6:3.
Je Ferguson kriv?
GLASGOVV (Reuter) - Napadalca pri angleškem nogometnem klubu Evertonu Duncana Fergusona so obtožiti, da je lani, ko je še igral za Glasgovv Ran-gerse, med tekmo namerno napadel Johna Mc-Staya, ki je igral za Raith Roverse. Ferguson trdi, da ni kriv. Napadealec, za katerega so pri Evertonu odšteti štiri milijone funtov, je trenutno poškodovan, nared pa naj bi bil tik pred tekmo pokala F. A., ki ga bodo Evertonovci igrati proti Mancheser Unitedu. Kazen za prekršek, za katerega so obtožiti Fergusona, je dvanajst mesečna prepoved igranja, vendar so odločitev o tem prestaviti v Cas po tekmi z Manchestrom.
KOŠARKA / DRUGA FINALNA TEKMA ZA ITALIJANSKI NASLOV
KOLESARSTVO / PO FURLANIJI,
Bolonjčani tudi v Trevisu slavili zasluženo zmago
Z boljšo skupinsko igro premagali domači Benetton - Jutri 3. tekma
Zmagal Rus Konjišev
V šprintu je ugnal Italijana Fraitinija - Najboljših ni bilo
Benetton - Budder 77:83 (36:38)
BENETTON TREVISO: Gracis 6, lacopini 14, Pittis 6, VVoolridge 14, Ragazzi, Naumoski 3, Vianini 6, Ru-sconi 26, Esposito, Marco-nato, trener D’ Antoni.
BUCKLER BOLOGNA: Bmnamonti 3, Danilovič 22, Coldebella 6, Abbio 4, Moretti 19, Binelli 6, Batti-sti 2, Mordanotti 5, Carera 6, Binion 10, trener Bucci.
SODNIKA: Baldini (Firence) in Cerebuch (Milan). PM: Benetton 22:23, Buck-ler 15:20. TRI TOČKE: Benetton 3:11 (Gracis 1:2, lacopini 0:3, VVoolridge 0:1, Pittis 1:2, Naumoski 1:3), Buckler 6:16 (Bmnamonti 1:2, Danilovi 1:3, Coldebella 1:2, Abbio 0:2). TEHNIČNA NAPAKA: Danilovič (26), Rusconi (28). GLEDALCEV: 4.700. V 30. min. se je re-
sneje poškodoval Moretti, ki ni vec stopil na igrišče.
TREVISO - Bolonjski Buckler je slavil tudi na drugem finalnem srečanju v Trevisu proti domačemu Benettonu in bi si že v Četrtek lahko priigral letošnji državni košarkarski naslov.
Zmaga BolonjCanov je bila povsem zaslužena, saj je moštvo trenerja Buccija vodilo od prve do zadnje minute. Res je, pri gostiteljih oba tujca VVoolridge in Naumoski nista povsem sanirala poškodb, saj sta (predvsem makedonski as) igrala pod svojimi sposobnostmi. Res pa je tudi, da je vsa Benettonova ekipa, razen požrtvovalnega Rusco-nija (na sliki) igrala brez posebne želje do zmage. DomaCe moštvo je igralo nepovezano v napadu, v obrambi pa brez potrebne
odločnosti. Benetton pa je predvsem odpovedal pri skoku, to je v elementu, ki je bil doslej njegovo najnevarnejše orožje.
Buccijeva Četa je včeraj dokazala, da je spet ujela pravo formo prav za odločilne finalne boje. Včeraj se je sredi drugega polčasa poškodoval Moretti, ki je bil dotlej med najboljšimi v Bucklerjevih vrstah, Binelli in Danilovič sta imela po Štiri osebne napake, moštvo pa je igralo z nespremenjeno učinkovitostjo.
Bolonjsko moštvo je začelo zelo poletavno ter povedlo s 6:0 in 14:7. Danilovič je bil v tem delu zelo učinkovit, saj je dal kar 8 točk. Gostitelji so nato reagirali in ob polčasu zmanjšali zaostanek le na dve točki (36:38).
Benetton je držal korak z gosti le v uvodnih minutah, nato pa so si Bolonjca-ni priigrali prednost 11-13 točk, ki so jo gostitelji proti koncu tekme sicer
zmanjšali na 4 točke, veC pa niso zmogli in Buckler je tako povsem zasluženo zmagal.
Po tekmi je trener zmagovite ekipe Bucci dejal: »Moja ekipa je skozi vso tekmo igrala zelo modro in je bila predvsem v obrambi odlična.«
Benettonov trener D’ Antoni pa je izjavil: »Nau-moskijev doprinos je bil zardi poškodbe zelo skromen in igrati brez tega odličnega košarkarja proti Bucklerju je seveda izredno težko. Treba pa je tudi priznati, da je bolonjska ekipa igrala zelo dobro. Vsakič, ko smo zaostanek v izidu zmanjšali, so Bo-lonjcani reagirali in spet dobili zanesljivo prednost. Moram tudi priznati, da smo igrali pod svojimi sposobnostmi.«
PORDENON - Kljub odsotnosti mnogih asov (Pantani in Berzin) je bila 22. kolesarska dirka po Furlaniji za poklicne kolesarje zelo razgibana in zanimiva, po zadnjih dveh uspehih Ugrjumo-va in Puljnikova pa je spet zmagal bivši Sovjet, tokrat Rus Dmitri Konjišev.
Ključni trenutek je bil vzpon na koCo Bornass 25 kilometorv pred ciljem. »Bal sem se, da ne bom ostal v vodstvu, ker sta Vona in Frattini odlično vozila v reber, ko pa sem spoznal, da mi ne moreta pobegniti, sem zaCel razmišljati o zmagi,« je povedal Konjišev, ki je v končnem Sprintu za las prehitel Francesca Frattinija, nedavnega zmagovalca
dirke za svetovni pokal v Frankfurtu.
Vrstni red: 1. Konji5eV (Rus), ki je 210 km pre' vozil v 4 urah 47:20, s povprečno hitrostjo 43, 851 km na uro; 2. Fratti' ni; 3. Massi; 4. Canzoni6' ri; 5. Vona; 6. Cattai; 7-Faresin; 8. Cenghialta; 9-Rodriguez (Kol); 10. Mi' celi + 42 sek.
De Las Cuevas bo nastopil na giru
MILAN - Kljub temu, da si je prejšnji četrtek na dirki po Dunkerqueu zlomil ključnico bo fram
coski kolesar Armando
De Las Cuevas nastopu na kolesarski dirki p° Italiji, ki se bo pričela v soboto v Perugii. De Las Cuevasa so prejšnji petek operirala!, že v nedelj0 pa je zaCel trenirati.
NOVICE
Zmagi Zanettijeve in Malejeve
Izidi prvega kola mednarodnega teniškega odprtega prvenstva Italija za Zenske: Serra - Zanetti (Ita) -Courtois (Bel) 6:4, 6:1; Sawamatsu (Jap, 9) - VVagner (Nem) 6:0, 4:6, 6:0; McGrath (Zda) - Franki (Nem)
6:2, 6:1; Gaidano (Arg) - Schvvarz Ritter (Avt) 7:6, (7:5), 6/2; Coetzer (Jar, 10) - Lubiani (Ita) 6:2, 1:6,
6:3; Ramon (Spa) - De Swardt (Jar) 7:5, 6:2; Mulej (Slo) - Gorrochategui (Arg, 11) 6:3, 6:2; Bobkova (Ceš) - Tarabini (Arg) 7:6, (7:4), 6:3.
Caniggia še velja 7 milijard
RIM - Po Rominih ocenah velja argentinski nogometaš Claudio Caniggia sedem milijard lir. Rimski klub ga za manj denarja ne namerava nikomur odstopiti, pravi igralcev manažer Settimio Aloisio. Caniggia je letos igral pri Benfici, zanj pa se zanima tudi buenoasireški Boca Juniors.
Hrvaška bo prvak, pravi Bokšič
RIM - »S kančkom sreCe lahko Hrvaška osvoji naslov evropskega prvaka. V.gosteh smo že premagali Španijo in Italijo. Naše možnosti so velike,« je v intervjuju za francoski »France football« izjavil Laziov I napadalec Alen Bokšič. Bokšič je tudi priznal, da je bil bolj učinkovit, ko je igral za marseilleski 01ym- g pique. »Sedaj se na igrišču hitreje gibljem in odkrivam, vendar težje dosegam gole,« je povedal Hrvat.
Slovenski balinar Sever izenačil svetovni rekord
MONAKO - Na velikem mednarodnem turnirju v Monte Carlu, na katerem je sodelovalo 16 dvojic, j od tega šest državnih reprezentanc, je slovenski reprezentant Gregor Sever dosegel izjemen uspeh z osvojitvijo prvema mesta v hitrostnem zbijanju. V finalu je premagal Italijana Borco z rezultatom 42:41, v polfinalu pa je z odličnim rezultatom 44 (na 47) točk izenačil svetovni rekord.
Obvestila
SZ JADRAN
obvešCa, da se predprodaja vstopnic za prvo tekmo »play-offa« (13.5.) začne danes v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah od 16. ure dalje.
Poleg tega je za povratno tekmo »pla«-offa« v avtobusu na razpolago 30 mest. Cena prevoza in vstopnice je 30.000 lir. Uro odhoda bomo naknadno javili.
PRIMOTOR KLUB
organizira ob priliki VN ITALIJE avtobusni izlet v Mugel-lo dne 11. junija 1995. Vse informacije lahko dobite v gostilni Sancin v Boljuncu vsak četrtek in petek od 21. do 22. ure ali telefonsko na številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej /18.00-20.00).
PRIMOTOR KLUB
vabi vse člane in simpatizerje na sejo v sredo 17. maja 1995 ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu.
PRIMOTOR KLUB
organizira izlet po severni Primorski v nedeljo 21. maja 1995. Vse informacije in vpisovanje v gostilni Sancin v Boljuncu vsak četrtek in petek od 21. do 22. ure.
V	petek v Vitovljah športne igre za osnovne šole iz
devinskonabrežinske občine
V	petek bodo v Športnem centra v Vižovljah mladinske športne igre za osnovne šole v občini Devin-Nabrežina. Sodelovali bodo vsi osnovnošolci, tako slovenskih kot italijanskih šol. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri in udeleženci se bodo pomerili v naslednjih panogah: tek 50 m, poligon, tek cez dm in stm, met žogice in štafeta. Nagrajevanje bo predvidoma ob 12.30 ob prisotnosti predstavnikov Občine, staršev, Conija in Tržaške hranilnice iz Sesljana.
KOŠARKA / 1. DIVIZIJA
Dinamo napredoval v promocijsko ligo
Za konec dosegel še dve zmagi
Dinamo - Saba 70:49 (29:27)
DINAMO: Miani 4 (2:2), Volk 17 (0:2), Sbroiavacca (0:2), Jankovič 9 (1:2), Di Marco 21 (11:14), Dilissano 12 (2:5), Ruzzier 1 (1:2), Crastich 6 (2:2); trener Bat-tilana.
PM 19:31. SON: 15. 3T: Volk 3.
V predzadnjem kolu si je Dinamo z zmago zagotovil konCno drugo mesto v B skupini 1. divizije, kar po zadnjih vesteh košarkarske federacije pomeni prestop v promocijsko ligo. Plavo-rumeni so v drugem polčasu zaigrali kot prerojeni in si z delnim izidom 19:4 zagotovili odločilno prednost ter visoko zmagali. (VJ) Cosina - Dinamo 50:89
(20:46)
DINAMO: Miani 12, Dilissano 14, Crastich 24, Di Marco 6 (4:6), Sbroiavacca 4 (0:1), Volk 7 (1:2), Ruzzier 13 (1:2), Jankovič 9 (1:2); trener Battilana.
PM 7:13. SON: 6. 3T: Crastich 6.
Z visoko zmago na račun moštva Cosine, so igralci Dinama skleniti letošnje prvenstvo z obračunom 10 zmag in 2 porazov. O tekmi ni kaj povedati, saj so nasprotniki zaigrali v zelo okrnjeni postavi in vprašanje je bilo le, kolikšna bo razlika v točkah. Pri
metu se je izkazal Crastich, velik napredek v igri pa je pokazal »blisk« Alfio Dilissano. (VJ)
PROPAGANDA
SCT - Jadran Eurosava 68:62 (35:30)
JADRAN: Guštin 10 (0:2), Peric 5 (1:6), Mi. Suhadolc 14 (0:3), Grilanc 8 (2:2), Piccini 10 (2:4), Fer-luga 2 (0:2), Ma. Suhadolc 2 (2:4), Švab 6 (1:2), Pavat (0:2), Belicic, trener Vremec. PON: Girlanc in Ma. Suhadolc.
Jadranovci so si zapraviti lepo priložn ost, da bi tudi v drugem delu prvenstva premagati tega nasprotnika. Prevec pa so zgrešili pri metu, da bi lahko ogroziti zmago gostiteljev. Tekma je bila zelo izenačena, v ključnih trenutkih pa so biti gostitelji prisebnejši in tako tudi zmagati. (M. Guštin)
Poggi - Jadran Eurosava 118:28 (65:17)
JADRAN: Guštin 11 (1:2), Peric 4 (0:2), Mi. Suhadolc (0:2), Piccini 9 (1:2), Ferluga, Ma. Suhadolc (0:2), Švab 3 (1:2), Pavat, Berdon, trener Pro.
Proti premočnemu Pog-gija so jadranovci visoko izgubiti. Vso našo ekipo, ki nastopa z leto mlajšimi igralci za to kategorijo, pa je treba pohvaliti za zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. (M. Guštin)
PREGLED AMATERSKEGA NOGOMETA
Tri enajsterice naših društev kolo pred koncem še ne vedo, kakšna bo njihova usoda
Se devetdeset minut do konca amaterskih prvenstev, nato bodo lahko nogometaši odšli na zaslužene počitnice.
Odborniki pa bodo pričeli s pripravami za prihodnjo sezono. Kar tri slovenske enajsterice še ne vedo, v kateri ligi bodo igrali v naslednjem letu. To so So-vodnje in Zarja, ki se potegujeta za napredovanje v promocijsko ligo in Primorec, ki se bori pred izpadom v 3. ligo.
Ostale ekipe bodo lahko odigrale zadnje letošnje srečanje brez psihološkega pritiska.
Juventina (ocena 6/7), je svoj nastop pred domačim občinstvom končala z 12. letošnjim remijem. V prvi amaterski ligi je Sovodnje (ocena 6/7), doseglo važno točko v Trstu, vendar neposredni tekmeci v boju za napredovanje Mossa, Capri-va in Zaule se še niso vdali in zaradi tega bo zadnje kolo za vse te ekipe zelo vroCe. V skupini C so si Zarjani (ocena 8), z zmago nad Buiesejem in hkratnem porazu Vesne (ocena 5) proti Aurori, zagotovili tretje mesto, ki omogoča nastop na dodatnih tekmah za napredovanje. Primorje (ocena 5) je proti drugouvrščeni Colugni izgubilo, vendar poraz ne vpliva na končno uvrstitev. V drugi amaterski ligi, kot je žal že nekaj kol znano, bosta izpadli dve ekipi slovenskih društev. Poleg Gaje (ocena 6/7), ki je proti Isonzu izbojevala 14. neodločeni izid, bo v najnižji ligi igral tudi Kras (ocena 5). Primorec (ocena 5/6) je trenutno na 13. mestu in ima točko zaostanka za dvojico Pro Farra in Villesse. Ekipa, ki bo ob koncu prvenstva zasedala 13. mesto, bo igrala dodatno srečanje za obstanek v ligi. V tretji amaterski ligi je Mladost (ocena 8) z visoko zmago proti Villi v nedeljo zaključila svoje ne preveč zadovoljivo prvenstvo.
Statistični pregledi: število tekem 8, od katerih 1 derbi; zbrane točke 9 (2 zmagi, 5 remijev, 2 poraza), doseženi zadetki 10, prejeti zadetki 6,
izključena 2 igralca, tri 11-metrovke v korist.
V zadnjem kolu bo poleg tekem Sovodnje -Futura in Mariane - Pri' moreč zelo zanimivo za naše enajsterice tudi na tekmah Palazzolo - Ca-priva, Pro Romans -Mossa, Villanova - Zaule, Pro Farra - Piedi-monte in Audax - Villesse.
Eden izmed najmlajših igralcev Juventine je rezervni vratar Ma-nuel Zanier (letnik 1976, na sliki), ki je svojo nogometno kariero pričel pri Mladosti, že pet let pa igra pri standreskemu društvu.
Ali je bil nedeljski remi pravičen?
»Mislim, da je bila delitev točk pravilen rezultat. Mi smo seveda hoteli zmagati, saj smo igrali svojo zadnjo letošnjo tekmo pred domačim občinstvom, vendar Aiello je solidna ekipa in zaradi tega ni nihče prevladal.«
Tudi letos pa je spodletelo napredovanje. Zakaj?
»Pravega razloga ne bi vedel. Mislim pa, da smo izgubili preveč točk na domačih tleh, saj smo imeli nekaj težav pri gradnji igri. Ko igramo v protinapadu, nam gre bolje.«
V zadnjih srečanjih je natopil0 veC mladincev v članski ekipi. Ima Juventina dobro zaledje za naslednja leta?
»Ekipo mladincev sestavlja]0 nekateri zares dobri igralci. Zaradi tega v zadnjih srečanjih, ko je bilo že razvidno, da ne bomo napredovali, je trener Članske ekipe veCjermi številu igralcev omogočil, da si naberejo izkušenje v promocijski lig*; To bo seveda zelo koristilo tistim, k* bodo drugo leto stalno igrali v tej ligi-«
Kaj pa meniš o Sovodnjah?
»Pri Sovodnjah imajo zelo dobro skupino igralcev in zelo dobrega trenerja in mislim, da si zaslužijo napredovanje, tako da bo v prihodnj* sezoni na sporedu derbi Juventina -Sovodnje. Nekateri ga že nestrpno pričakujejo.« (E.B.)

ŠPORT
Sreda, 10. maja 1995
Namizni tenis / državni turnir za 2. kategorijo v alassiu
LOKOSTRELSTVO / V KRMINU
Krosov par Bersan ■ K. Milič osvojil končno I. mesto
V posamični konkurenci se je z uvrstitvijo med osem najboljših izkazala Ana Bersan - Kmalu državno prvenstvo
Četrtega namiznote-iskega turnirja za dru-Sokategornike so se ko-6c tedna v Alassiu ude-ežili vsi Krasovi dru-gokategorniki s pre-^eJšnjim uspehom. V eriski konkurenci je rasov par Ana Bersan -atja Milic osvojil prvo esto. Vse nasprotniko-e Pare Cagliari - Pisler, ^einenza - Giusani in . accaner - Norese so Ias°vke nadigrale z 2:0
kra
V,?®tih. Krašovec Igor
e igral v paru s
f!llic i „	.
ans Gorgom Tolom ramin), v drugem kro-^ JU je zaustavil par se-avljen iz nasprotnikov Pero - Tinelli.
v posamični konku-6ljci se je najbolje odre-^na Bersan (na Akt). Uvrstila se je med prvih osem, Katja Milic
med šestnajst, Igor Milic med dvaintrideseterico. Iz svoje skupine, v kateri je imela za nasprotnice Loaldijevo, Lodijevo in Barbaro Semenza se ni prebila Vanja Milic.
Bersanova je v svoji kvalifikacijski skupini zmagovalka. Ugnala je številko 87 Scartonijevo, št. 76 Rosso in St. 24 No-resejevo. V Četrtini finala jo je nadigrala Alina Perietti z 1:3 v nizih. Katja Milic je imela lažje delo v skupini zaradi odsostnosti Conciaurove (št. 19). Premagala je Ca-rossovo in zgubila z Avesanijevo (št. 17). V osmini finala se je srečala z Danielo Alberto, ki je za 13. mesto višje na jakostnih lestvicah od krasovke. V zadoščenje ji je bilo, da ji je odšCi-
pnila prvi set. Tudi Igor Milic je v skupini prišel kot drugouvrščeni. Nadigral je nasprotnika Tot-tija in Toskanca Ghelar-dija. Priznati pa je moral tesen poraz z Alessandro Bisijem (-19, -22).
V predkolu izločilne-
ga dela na direktno izpadanje je edini krasov moški predstavnik uspešno preskočil oviro. Slavil je zmago nad Qua-glio. V dvoboju med dvaintridesetimi pa je naletel na elana mladinske italijanske reprezentance Umberta Giardino. Po zelo izenačenem boju (16, -10, -8, 16, -14) je tekmovanje nadaljeval izgralec iz Sicilije.
Alassio je bil zadnji državni turnir za dru-gokategornike v letošnji sezoni, ki se bo zaključila z italijanskim državnim prvestvom. Ti turnirji pa veljajo za nabiranje točk za zvezno nagrado Gino Mario Cini. Krašovci so z dobrimi rezultati v Alassiu ponovno prispevali v ta sklad. OJ.)
taja dosegla ekipno zmago
Odličen nastop naraščajnice K. Rožem
Lokostrelskega tekmovanja v zvrsti »hunter & field«, ki ga je pripravilo kr-minsko društvo Compagnia Arcieri Cormons, se je udeležilo kar precej elanov Našega prapora in Zarje, prišli pa so tudi tekmovalci iz Veneta in Slovenije. Skupno jih je nastopilo 95.
Zarja je v ekipni članski konkurenci osvojila prvo mesto, Naš prapor pa je bil Četrti. Zelo dobro je tokrat streljala Zarjina narašČajnica Katja Ražem (na sliki) , ki je z rezultatom 263 dosegla svoj nov osebni rekord in drugi najboljši rezultat tekmovanja med ženskami (med Članicami bi se uvrstila na 2. mesto).
Med elani se je najbolje odrezal Moreno Granzotto, ki je bil po streljanju na neznane tarCe na prvem mestu (z rezultatom 158 je
za tri kroge popravil svoj osebni rekord), a je v drugi polovici popustil.
Člani: 1. Ghersina (Tol-meC) 316 točk (156+160), 2. Narduzzi (Videm) 294 (155+139), 3. Moreno Granzotto 292 (158 + 134), 4. Stojan Ražem 279
(145+134), 6. Bogdan Stopar (vsi Zarja) 270 (132+138), 8. Joško Kuzmin 267 (132+135), 11. Ivo Devetak 259 (135+124), 12. Diego Makuc (vsi Naš prapor) 257 (134+123). Mladinci: 1. Bolzico (Krmin) 270 (139+131), 2. Costanti-ni (Krmin) 266 (145+121), 3. Marko Metlika 242 (124+118). Naraščajniki: 1. Lorenzo Quintana 214 (109+105). NarašCajnice: 1. Katja Ražem 263 (142+121), 2. Kristina Berce (obe Zarja) 148 (73+75). Compound: 1. Mrak (Škofja Loka) 318 (158+160), 11. Luca Cappellotti 276 (141+135) in Michele Scotta 276 (142+134), 19. Dano Cotič (vsi Naš prapor) 200 (106+94). Moštvena lestvica: 1. Zarja 841, 2. Arcieri Videm 816, 3. Naš prapor 783,4. Ascat Trst 751.
^^NOGOMET / ZAČETNIKI
Zapravljena točka
Za Primorje INterland A proti Fortitudu
Bortitudo - Primorje Interland A 0:0
(Ivrr^OBJE: Furlan. Tomizza, I. KrižmanCiC, Pilat, Sv: sU. ’ Puzzer, V. KrižmanCiC, Kante, Pavletič, Meri ^ajn.
Naše moštvo si je na tej tekmi nerodno zapravilo tod UG 'J|lo vseskozi v napadu. Ze v prvem polča«" P tek9111 *rne^ naimani šl™ zelo ugodne priložno; j. ’a So bih neprisebni pri strelih na vrata, pole;
f|*-y-» — — •	1 .1	i   1
NOGOMET / PRVENSTVO CSI
Breg Grmada je v zadnji tekmi gladko zmagal
Nogometna
turnirja
Olimpie
Tržaško društvo Olim-pia bo od 20. t.m. do 4. junija priredilo dva zanimiva mednarodna mladinska nogometna turnirja za najmlajše in naraščajnike, na katerih bo skupno nastopilo 12 ekip. To je že Četrta izvedba te uspele mladinske nogometne manifestacije.
NAJMLAJSI: Reprezentanca Trsta, Tatran, Nova Gorica, San Luigi, Koper, Fani Obmpia.
NARAŠČAJNIKI: Co-stalunga, Opicina, Buie, Pieris, Budimpešta, Olim-pia.
Vse tekme bodo na novem igrišču Olimpie na Opčinah.
Najmlajši
CGS - Breg Grmada 0:3
(0:2,0:2)
STRELCI: Mihelčič, Klun, Cheber.
BREG GRMADA: Slavec, Merlak, Ghezzo, Sancin, Cheber, Mihelčič. Fac-co, Di Donato, Czenvenka.
V zadnjem prvenstvenem srečanju so mladi Brežani zasluženo zmagati. Varovanci trenerja Lovrečiča so rezultat pospravili na varno že v prvi tretjini, ko so dosegli dva zadetka z Mihelčičem in Klunom. V drugi tretjini je bila igra bolj izenačena. V tretji tretjini pa je Cheber zaokrožil izid na 3:0. (E.B.)
Kolibri
Breg Farco - San Seigio P.C. 7:0 (5:0)
STRELCI: lozza (5), Mihelčič (l), Milic (!)
BREG FARCO: Bemetic, Ota, Planinšek, Sancin, Cheber, Mihelčič, Milic, lozza, Franko, Klun.
Kljub nekoliko spremenjeni postavi so Brežani brez težav nadigrali nasprotnika. Najboljši strelec je bil lozza s petimi goli, od teh je dosegel enega neposredno iz kota. Brežani so tudi zadeti eno vratnico in so sploh gospodariti na terenu. Prihodnje srečanje bo že danes ob 17. uri v Dolini proti CGS. (E.B.)
TENIS / ITALIJANSKI POKAL
Po zmagi proti TC Muggia Gaja le naprej na vrhu
Tenisko Gajino moštvo, ki nastopa v italijanskem pokalu za neklasificbane igralce, nadaljuje s svojimi uspehi. V tretjem kolu je na cementni povrSmi prepričljivo premagala TC Muggia, kljub temu, da je nastopila v precej okrnjeni postavi. Z dvema zmagama in enim remijem Gaja deti prvo mesto s Campagnuzzo, v naslednjo fazo pa se bosta uvrstili prvi dve moštvi iz vsake od petin deželnih skupin.
TC Muggia - Gaja 2:4 (Prelec - Mezzavilla 6:3, 7:6, Kalc -Viezzoli 6:3, 7:5, Čorbo - Paoli 2:6, 4:6, Stoka - Vattovaz 6:2, 6:3, Prelec/Stoka - Paoli/Viezzoli 6:l, 6:l, Corbo/Kalc - Vat-tovaz/Mezzavilla 5:7,4:6)
DaSa Grgič do Četrtfinala
Na turnirju San Marca v Ribiškem naselju jse e od Gejevih tenisacev najbolje odrezala Daša Grgič. V delu turnirja, namenjenem neklasificbanim igralkam, se je uvrstila med prvih osem in klonila le pred kasnejšo zmagovalko. Na ta način je pridobila pravico do nastopa v glavnem turnirju, kjer je v prvem kolu s 4:6, 6:2, 6:4 premagala igralko C4 Lonzarjevo. V Četrtfinalu je Grgičevo s 6:0, 6:2 premagala izkušena Ebnerjeva. S pridobljenimi točkami Grgičeva lahko upa, da ji bo naposled uspelo prebiti med klasificira-ne igralke.
rC
JADRALSKE VESTI - JADRALSKE VESTI - JADRALSKE VESTI
Selve (TPK Sirena) v finalu državnega prvenstva Sa turistične jadmine
Na kvalifikacijskih regatah za nastop na državam prvenstvu razreda IMS za kajutne jadrnice je 9 sadLa Tržaškega pomorskega kluba Sirena za-Aa prvo mesto v razredu B za turistične jadmi-m se s tem uvrstila v finale državnega prvenst-a> ki bo od 26. avgusta do 2. septembra letos v Kraiu Calla Galera - Argentario v Toskani, kvalifikacijsko tekmovanje je potekalo v Ligna-22. do 30. aprila, izvedli pa so 6 regat. Sire-na posadka jadrnice Selve v sestavi Franko Piero Simoniti, Pino Princ, Dario in Da-• P11,Starc ter Doriano Ferluga je v konkurenci 40 armc iz klubov iz Srednjega in Severnega Jadra-vozila zelo dobro in na eni izmed šestih regat vojiia poleg zanesljivega prvega mesta v svojem azredu tudi absolutno prvo mesto. Na ostalih re-S ati so biti Sirenini jadralci absolutno po enkrat st iAeta ™ S6*dnti, dvakrat pa so osvojili 16. me-> Lar jim je na koncu prineslo zasluženo prvo sto med turističnimi jadrnicami in s tem uvr-ev na državni finale.
uvrstitvami na 16., 26. 37. in 18. mesto. Zmagal je Davide Fontana. Na SP se bo uvrstilo osem najboljših s končne lestvice selekc ij.
Ana Žerjal (Cupa) tokrat petnajsta
Ob slovenski obali, in sicer v Kopm (JK Jadro) je bila druga selekcija za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu v razredu optimist. Sončno vreme organizatorjem ni prineslo veliko vetra, vsekakor pa so bile izvedene štiri preizkušnje in sicer prva v soboto, ostale tri pa v nedeljo. Regate se je udeležilo 92 mladih jadralcev iz Hrvaške, Slovenije ter Italije, med katerimi je bila prisotna tudi Cupina ekipa pod vodstvom trenerja Nika Kojanca. Šibak veter - do 2 m na sekundo v soboto, ter do 4 m na sekundo v nedeljo, so znali najbolj izkoritisti domači tekmovalci koprske ekipe in sicer Karlo Hmeljak ter Tine Može, ki sta se uvrstila na prvo ter drugo stopničko, medtem ko je tretje mesto zasedel Hrvat Damir Nakrst (Ostro Opatija). Ana Žerjal (Cupa) zaradi prešibkega vetra tokrat ni uspela ponoviti rezultata iz prve tekme v Portorožu (tretje mesto), tako da je pristala na končnem 15. mestu (četrta med dekleti), Četudi so biti ob objacanju vetra njeni rezultati vse boljši (prva preizkušnja 28. mesto, zadnja 7. mesto). Umestno je, da dodamo, da je pri tako šibkem vetrn v tem športu teža posadke zelo pomembna, predvsem pa še dodatno pri tako slabo Itidro dinamični jadrnici kot je optimist. Johana Križnic (Cupa), ki se sicer v soboto zaradi šolskih obveznosti regate ni udeležila, je vsekakor regato končala na zadovoljivem 23. mestu, medtem ko ji je Erik Masten sledil na 35. stopnički lestvice. Na drugo polovico lestvice so se uvrstiti še Danjel in Barbara Piciutin ter Mirjan Malalan, ki na teh regatah predvsem nabirajo prve tekmovalne izkušnje. (Domeniš)
Grljan - Umag - Grljan:
Cupine posadke solidne
SN Grljan je organiziral Četrto izvedbo regate Grljan - Umag - Grljan za kajutne jadrnice »prostega razreda«. Regate se je udeležilo 29 jadrnic, med katerimi tudi tri Cupine in sicer Sciscia (Milic), Vieniviaconme (Chierini) ter Ah Baba (Kana-lac).
Posadkam je bilo vreme v soboto vetrovno zelo nerazpoloženo. Šibak veter do 2 m na sekundo je namreč spremljal tekmovalce vse od Starta (sobota ob 10.00) izpred Grljana pa do Umaga, kjer je ciljno ravnino prva jadrnica - Trappola - prijadrala šele pozno popoldne (18.30), v dovoljenem Času pa je uspelo cilj prijadrati šestim posadkam, med katerimi je na 3. mestu bila Cupina Ali Baba.
Po prenočitvi v Umagu je tekmovalce čakal povratek v Trst. Povratne etape se je udeležilo 24 tekmovalcev, ki so ob 10. uri kreniti z ugodnim lebiCem (do 8 m na sekundo) v krmi proti Savudriji ter nadalje Trstu.
Tudi tokrat je Trappola (Piccoli) prva prešla ciljno ravnino izpred Miramara, vendar tokrat že ob 14.00. Cupine posadke so zasedle solidne uvrstitve, saj je v drugi kategoriji jadrnica Sciscia (Milic) zasedla 2. mesto medtem ko je Vieniviaconme (Chierini) v isti kategoriji sledila na 3. mestu. Ali Baba je dosegla 5. mesto 3. najkonkurenč-nejše kategorije.
Pri tem je treba poudariti, da je Ali Baba dosegla v generalnem seštevku sicer prve in druge etape solidno 6. mesto, kar je tudi najboljši skupni rezultat Cuparjev, glede na to, da ostali dve jadrnici prve prizkušnji nista zaključiti v Času.
(Domeniš)
»Razposajena kocka« nadaljuje z osvajanjem dragocenih lovorik
IZOLA - Posadka najuspešnejše jadrnice severnega Jadrana iz minule sezone, ki jadra pod taktirko krmarja Mitje Kosmine, je z jadrnico Gaia Gube svoji izredno bogati zbirki dodala še eno pomembno odličje. Kosmina se je udeležil enajste transjadranske regate med Pesarom in Rovinjem. Petinsedemdeset milj dolgo prvo etapo je desetčlanska posadka prejadrala v dobrih trinajstih urah. Najbližjo jadrnico med 62 udeleženimi na tej tra-dicionabti regati, italijansko jadrnico Toshiba, so pustili za seboj kar uro in deset minut. Tretja je imela že dobri dve uri zaostanka, zadnja pa je za pot med Pesarom in Rovinjem potrebovala kar deset ur in pol veC kot najhitrejši.
»Razposajena kocka« je svojo krepko razpenjeno brazdo kazala zasledovalcem tudi v drugi etapi, ko je za enako razdaljo potrebovala manj kot deset ur. V spremenljivih pogojih, ki so vladati po Startu v Rovinju, se je posadka »Kocke« po petnajstih navtičnih miljah ponovno srečala z vodeCo skupino jadrnic. Ko pa je zapihala burja, najprej z jakostjo desetih vozlov, kocka kmalu ni več videla svojih zasledovalcev. V pristanišče v Pesaru so prijadrali v spektakularnem slogu s polnimi jadri ob burji, ki je že p tirala z jakostjo dvajsetih vozlov (36 km/h). Prednost »razposajene kocke«, pred drugouvrščeno jadrnico Spasso je znova znašala veC kot uro oziroma kar deset navtičnih milj (18 kilometrov).Tilko je Gaia Gube prva slovenska jadrnica, ki se je v enajstletni zgodovini te regate uvrstila na zlati seznam zmagovalcev, na katerem so kraljevale jadrnice, kot so Rimini Rimini, Juno, Robopac, Chica Boba in podobne.
Končni vrstni red: 1. Gaia Gube (Slo), 2. Toshiba, 3. Antea Iti, 4. Supemronstre II, 5. Chica Boba II (vse Ita). (Matija Gorjan)
f
Horoskop
zapisal B. R. K.
M
OVEN 21.3.- 20.4: Sopotnik se vaših novih življenjskih načrtov ne bo ravno razveselil, saj bo zaznal nevarnost, da ga boste Se bolj zanemarjali. Se enkrat premislite, kaj v resnici želite.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Ce že morate med zanke, skušajte timveč niti obdržati v svojih rokah. Tako vsaj ne boste mogli nikomur očitati, da so vas potisnili tja, kamor nočete niti vi niti drugi.
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Omahovali boste med dolgo potjo k veliki pogači in kratko potjo k majhnim zadovoljstvom.' Odločih se boste za zadnje. Tudi kup drobtin je nekaj vreden.
RAK 22.6. - 22. 7.: Ugotoviti boste, da ste drugim najbolj podobni prav v tistih lastnostih, ki jih pri sebi najmanj marate in cenite. Preden začnete spreminjati druge, spremenite torej sebe.
LEV 23.7. - 23.8.: Priznali si boste, da je bilo vaše minulo naprezanje zaman; plačilo, la ga boste prejeli za svoj napor, bo veliko manjše od pričakovanega. Ampak za začetek bo tudi to dovolj.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Ker zagotovila o uspehu Se zmeraj ne bo, se vas bo začelo lotevati malodušje. Ob izdatni pomoči boste zbrati dovolj poguma in samozaupanja, da boste Mrko nadaljevali.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: S tekmecem bosta na vsak način želela ohraniti dostojanstvo, zato se ne bosta zlasala; izmenjala si bosta zgolj nekaj sočnih, streznjujočih verbalnih rafalov,
ŠKORPIJON 23, 10. - 22. 11.: Finančna plat bo kar na nivoju, stanje na ljubezenskem področju bo zdrknilo pod vsakršno dostojno raven. Manj ljubosumja in več spoštovanja osebne svobode!
STRELEC 23.11.-21.12.: Nekomu boste tako TSeč, da bo klecavih nog poskakoval okrog vas in nore glave trosil simpatične neumnosti, od katerih se vam bo začelo čudno vrteti. Odplešita v nebesa
KOZOROG 22. 12.-20. 1.: Ob pogledu na polprazno denarnico se ne boste vznemirjali, saj vam bo jasno, da boste prejkoslej nadomestili primanjkljaj. Ce vam bo sreča mila, že jutri.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Predlagali boste novost, vendar bodo poslušalci ostali odprtih ust -pa ne zato, ker bi jih fascinirali z modrostjo, ampak zato, ker jo bodo zamenjali z norostjo.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Spuščati se boste v stvari, ki jih še zdaleč ne obvladate. Ampak ker vaja dela mojstra, se boste že kmalu tako zelo izurili, da boste zaceli učiti lastne učitelje.
KRIŽANKA
Katera pot je prava?
Vodoravno:
1. upanje, nada, 3. reka južno od Le mansa v Franciji, 7. grški bog vojne, 9. ime ameriškega pesnika Pounda, 10. umetniško ime in priimek ameriškega književnika Samuela Clemensa (romana Tom Sawyer in Huckleberry Finn), 12. mesto ob O ki v Rusiji, tudi Orel, 13. nevarna bolezen, karcinom, 14. rudar, 15. posušena trava prve košnje, 16. na zraku sušen zidak iz malte z dodatkom rastlinskih vlaken, ki ga uporabljajo v Srednji Ameriki, 18. verska ločina, 21. slovenski politik (Dušan), 24. ime nekdanjega švedskega plavalca Borga, 26. grški bog vetrov, 27. pripadnik grške katoliške cerkve, 28. osamitev iz varnostnih razlogov, 30. grški košarkaški klub iz Soluna, 31. starogrški pesnik, 32. madžarsko pokrivalo, 33. vrhunski športnik.
Navpično:
1. popravljalnica ur, 2. pernate domače živali, 3. krajša oblika angleškega moškega imena Levvis, 4. vrati na koncu njive, 5. indonezijsko ime za Novo Gvinejo, 6. krajša oblika srbskega imena Ranisav, 7. vrsta blaznosti, pri kateri oboleli napada vsakogar, ki ga sreča, 8. stiskaštvo, 11. kemijski znak za talij, 15. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah, 17. kemijski znak za berilij, 19. antična ladja s tremi vrstami klopi za veslače, ki so bile druga nad drugo, 20. sladek južni sadež, 21. posoda za pečenje, 22. najdaljša francoska reka, 23. zadnji iz rodu grofov Celjskih, 25. letni gozdni posek, 27. originalna kratica Organizacije združenih narodov, 29. starojudov-ski kralj.
■se ‘mpo ‘}eiv ‘suy ‘eu9)ueie>[ Teran ‘jog ‘eujry gnjg ‘epjas ‘oqope ‘ouas ‘deug ‘gej ‘pfjO ‘utbavl giejAj ‘ejzg ‘saiv ‘jiog ‘dn :ouAejopoyv
A3US3H
ŠAH
a b c d e f g h
Durban - Cvitan / Ol.Moskva 1994
Beli je precenil svojo pozicijo in vse stavb na napad po h liniji, pri tem pa mu je CriU po diagonalah in linijah povezal preostal® figure, ki varujejo belega kralja. Na potezi j® črni, ki z lepim udarom osvoji materijal h1 prisili črnega na predajo!
Rešitev naloge
Velemojster C vitan je s potezo l...Lg5:! pr®' šel v odločilni razplet partije 2.fg5 / na 2.Dg5: Te3: 3.Le3: ali 3.Dd8: Tf3:! z neubranljivim matom; 3...De3: 4.Dd8: Df2!/ v partiji je sledilo 2,..Dh4: 3.Th4: Te3: 4.LeT Lf3:+ 5.Kgl Lg4! in bela trdnjava je v zanki. Grozi 6...Sg6 in črni se je vdal!
Silvo Kova®
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
261	llhMSKI GLASBENI PEDAGOG ILEOI	KOMPO- ZICIJSKI POSTOPEK	MLATENJE	MESTECE PRI ZADRU	GRŠKI OTOK	VOJAŠKO POVELJSTVO	KLAVDIJ TUTTA	GRŠKI OTOK	LUKANA HONSUJU	JAJČNA LUPINA	PLOŠČAT KOS LESA	AMERIŠKA PISATELJICA	AVTOR: LUKA PIBER	PODALJŠEK SLAVONIJE	KOKOS	RIMSKA BOGINJA JEZE	ZENSKI IME	ZVEZA DRŽAV	REKA V KAIRU	UPOŠTE- VANJE	KRAJ ZA PRODAJO IN NAKUPE	razstav- UANJE BESEDE^
SAVINJSKE PLANINE													POKVAR- JENOST HRANE									
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC													KMEČKI MOTIVI DEL ROKE									
SPIRITISTICN SESTANEK							NETEH- TUIVE SNOVI SKLEP															
KRADUIVEC				KRVNIK	PISATEU ZUPANČIČ					IGRANA DESKI LANENO BLAGO						IRENA AVBELJ OČKA			ZAREZA ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA			
TEKOČINA ZA NARKOZO					VAS PRI MORAVČAH	RIBA LJUBLJANSKA GALERIJA	-				SOLMIZ. ZLOG			AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (W00DY)	IGRALKA MAGNANI					MILIAMPER		
											IDEST				SEJALEC							
KRAJNA BLOKAH								ROMUNSKI TENISKI STROKOV. CACKA												NIZOZEM. MESTO (SIR)	SKOTSKI OVČAR	elefant
BROM			IZVRŠEVALEC ODLOČB PTICA UJEDA						ZRAK (LATIN.)				IGRALEC MARVIN				NOVINAR STAKUL OUT					
									SPREMU. OGNJA				KNJIŽEVNIK HANSSON									
GL. MESTO GRADIŠČANSKE											SLOVENSKI KIPAR (JANEZ)							MALIK RAFKO IRGOLIČ				
HLOD						SEC					KRAJ S FILOZOFI ELEATI					ORODJE ZA VRTANJE						
SRAB						DIRIGENT HUBAD					FARMA V ZDA					VITAMIN B1						
ZANIMIVOSTI
Sreda, 10. maja 1995
MODA
JORDANIJA
Deklice kot lizike in bonbončki
Roza, zeleno, rumeno, modro, belo...
Medtem ko mlade de-lce in fantje frfotajo po "»estnih ulicah, se počasi j^pravljata vroCe poletje y yhunec šolskega leta. t Slavi morajo biti stvari V^iito pospravljene in B . a na svojem mestu, f oblačenju pa smo lah-0 *nalce bolj sproščeni. Med najbolj mladostni-„ J teni modnem poletju deklice z lizikami, oble-V ^ahne barvne od-n^e> predvsem v roza,
svetlo zeleno, živo rumeno, jeans modro in belo. Vsi deli oblačil so lahko enobarvni, med sabo sestavljamo različne barve. Krila so mini, oprijeta ali frfotava, iz debelega ali tenkega, pogosto tudi prosojnega blaga, ali pa oblečemo kratke hlače s širšimi hlačnicami. Zraven sodi pulover, ki sega do pasu, ali jakna. Se zavihan klobuček in malha, pa je šolarka nared za v šolo. Čevlje z jer-
menom naj dopolnjujejo kratke nogavičke.
Popoldanska obleka je lahko bolj pisana. Oblečemo vzorčast Zivopisan ži-votek in nadenemo nenavadne, a skladne uhane. Privoščimo si močnejšo šminko in drznejšo frizuro. Krilo nadomestimo s kratkimi pajkicami.
Za šoloobvezne fante so primerne ohlapne vzorčaste srajce iz bombaža in hlače iz obarvanega jeansa. Vendar v poletnih mese-
cih pogosto nosijo široke hlamudrače iz tenkega blaga. Srajce lahko nadomestijo široke majice z napisi in našitki, pogosto z razporkoma ob straneh. Najbolj priljubljena fantovska obutev so superge, ki jih zdaj lahko nadomestijo čevlji iz blaga, pogosto iz surovega, grobo tkanega lanu in bombaža, z veliko okrasnimi šivi, napisi in nalepkami.
Suzana Belak Pungartnik
AFRIKA
V razgretih savanah vzhodne Afrike m
namreč opravljala raziskavo o slabem vplivu vse množi-Cnejših trekingov na vegetacijo pod vrhom vulkana. K sreči naju ni nihče vprašal za dovoljenje...
Na zasneženem vrhu Afrike
Dobro zglajena pot, ki je vodila skozi nepregleden tropski gozd, je bila kljub sušni dobi pokrita s težkim rdečim blatom, na manj strmih odsekih pa se je ponekod sprevrgla v globoke blatne luže. Majhne sive opice so nas radovedno ogledovale s svojimi rdečimi očmi izpod gostega listja ogromnih stoletja starih dreves, ki so upogibala stara telesa pod težo vlažnih zelenih lišajev, ki so prekrivali njihova debla in veje ter se vpletali med gosto listje. Mimo nas so se izmučenih
obrazov spuščali v dolino številni turisti in se zapletali v spolzke korenine, razpredene po razmočenih mastnih tleh. Ob njih pa so stopali domačini, temnopolti vodici in nosaCi, obloženi s pletarji, plastenkami in podobno kramo. Ob tem sta bila najina nahrbtnika, narejena iz ene od kolesarskih torb, videti smešno majhna. Napolnjena sta bila z nekaj kosi obleke, spalno vrečo, juhicami, kruhom in marmelado. Ziegfried, najin vodic, je bil majhen suh možicelj približno tridesetih let. S kratko pristriženo kozjo bradico je bil bolj podoben Vietnamcu kot temnopoltim Tanzanijcem. Oblečen je bil v vijoličaste smučarske hlaCe in obut v vijoličaste gumijaste škornje (v deželah vzhodne
Afrike je Bata verjetno najpo-gostejša med prodajalnami obutve), kar je bilo primemo za hojo skozi deževni gozd ob vznožju, verjetno pa dosti manj za hojo nasploh. Za sabo je vlekel ogromen nahrbtnik in potrpežljivo stopal za nama, kot bi se z vztrajnostjo hotel maščevati naravi, ker mu ni podarila večjega telesa. Kmalu po začetku hoje sem mu ponudil, da zamenjava prtljagi, da bi malo pospešil tempo, vendar mi je svoj nahrbtnik odstopil šele dosti pozneje, ko se je gozd že prevesil v nizko grmičevje, prepredeno z gosto podrastjo, polno gorskega cvetja Čudovitih barv.
Med zelenimi bodicami, ki jih je nizko rastlinje skvačka-lo okoli nas, se je ozka pot prek številnih grebenov, po-
Uničevalci
spomenikov
Čuvaji nadzorjujejo čuvaje
AMAN - Številne mejnike iz rimskih Časov, ki so veC kot dva tisoC let označevali smeri jordanskih cest, je doletela žalostna usoda: podrli so jih iskalci zlata, kajti državo je zajela prava zbiralska mrzlica, ki ne prizanaša niti kamnitim mejnikom.
»Vas zanima, kaj smo storili, da bi zaščitili arheološka najdišča?« je vprašal direktor jordanskega oddelka za starine dr. Gha-zi Bisheh. »Imamo veliko čuvajev, zato moramo večino denarja, ki ga imamo na voljo, nameniti za njihove plače, saj Čuvaje nadzorujejo drugi čuvaji. Zavedamo se, da to ni prava rešitev, kajti ljudi bi bilo treba izobraževati, vendar morajo prej pokazati pripravljenost. Danes vidijo ljudje le denar in zanj so pripravljeni tudi na najtežje dostopnih krajih iskati arheološke najdbe,« je poudaril Bisheh.
Iskalci zlata podirajo stare mejnike le zato, ker so prepričani, da bodo v njih našli zlato, vendar večina doslej ni imela »sreče«. Njihova dejanja so bila poleg obsojanja deležna tudi posmeha. Mnogi so v upanju, da bodo našli zlato, odstranjevali celo dragocene bizantinske mozaike. Arheologi ocenjujejo, da je v Jordaniji približno petsto tisoC arheoloških najdišč; med njimi je tudi dva tisoč let staro mestno naselje Nabatean, kjer je še vedno veliko nezavarovanih arheoloških izkopanin. Nekateri Jordanci so prepričani, da vsi predmeti, za katere se zanimajo arheologi, vsebujejo tudi nekaj zlata. Zadnje Čase največ pozornosti vzbuja najdišče As Safin v neprijazni dolini
ob Mrtvem morju, kjer leži veliko pokopališče iz bronaste dobe. Arheologi ocenjujejo, da je vsaj pet tisoč grobov že oskrunjenih, saj so vse dragocene predmete, seveda skrivaj, odnesli bližnji vaščani. Uradna prodaja starin je v Jordaniji prepovedana, zato morajo imeti arheologi dovoljenje za izvoz izkopanin iz države. Kljub prepovedim prihaja do kršitev zakonov, vendar se le malokdo znajde pred sodiščem. Bisheh je poudaril, da se celo policija ne zaveda, da je plenjenje arheoloških najdišč kaznivo dejanje. Vaščani skušajo izboljšati svoje življenje z »nočnim delom«, saj znaša letni dohodek na prebivalca v državi le tisoč štiristo dolarjev, na vasi pa je še nižji; s prodajo izkopanin pa si lahko ljudje nekoliko izboljšajo življenje. Najpogosteje prihaja do plenjenja najdišč v sušnem obdobju, v zadnjih letih pa tudi zato, ker se je povečala stopnja brezposelnosti v državi. Nekatere izkopanine prodajajo vaščani predvsem tujcem. Diplomati, ki jim ni treba skozi carinsko kontrolo, pogosto kršijo jordansko zakonodajo. Arheologi so opazili, da je veliko jordanskih izkopanin mogoče kupiti na izraelskem trgu, kajti po lanskem mirovnem sporazumu je meja med državama odprta. Seveda pa ostaja največji domači trg, kajti čedalje več premožnih prebivalcev Amana si želi domove opremiti s starimi bizantinskimi mozaiki, kar ni veC nikakršna redkost. Jordanski uradniki priznavajo, da teh ljudi ne obsojajo preveC, saj so starine ostale v državi.
»Mnogi so ljubosumni, ker imajo nekateri doma dragocene predmete,« meni Libanonec Pierre Bikai, vodja ameriškega centra za orientalske študije. »Nekateri med obiskom pri znancih opazijo lepo fresko in kmalu si tudi sami želijo podobno. Freske v hišah so postale prava modna muha.«
Vsak prodajalec starin v Amanu vam lahko ponudi veliko veC tisoC let starih predmetov. Pogosto boste videli tudi tri tisoC let stare posode iz bronaste dobe, lahko pa kupite celo zbirko posod, saj jih je na trgu veliko. Do leta 1976 so starine lahko prodajali legalno, zato se zastavlja vprašanje, Ce je sedanja prepoved sploh pametna. Arheologi bi predvsem radi ustavili uničevanje najdišč, preden jih začnejo raziskovati strokovnjaki; to jih skrbi celo bolj kot plenjenje. Stara posoda, ki sodi v kulturnozgodovinsko zapuščino države, ni nič bolj cenjena kot njena kopija, narejena danes. Bisheh se zaveda, da bi marsikdo nasprotoval uradnemu odloku, ki bi dovoljeval prodajo in kopiranje starih predmetov. Prepričan je, da bi z dajanjem dovoljenj nekaterim trgovcem lahko nadzorovali trgovino s starinami, saj se je izkazalo, da je ne more preprečiti niti stroga zakonodaja.
»Plenjenje nahajališč poteka že tako dolgo, da ga preprosto ni mogoCe izkoreniniti. Prav zato nekaterih najdišč ni več mogoCe rešiti, na primer grobišča v Petri,« je poudarila arheologinja Patricia Bikai.
Jack Redden / Reuter
nekod razvejana v vse mogoCe smeri, počasi vzpenjala proti zavetišču Horombo, kjer smo imeli svojo »bazo«. V pogovoru z domačini, ki so prek radijske postaje skrbeli za zvezo zavetišča z dolino, je Marjan spet razpredel zgodbo o svojih »raziskavah, ki so lahko odločilnega pomena za preživetje redkih rastlinskih vrst na Kilimandža-ru«, in z njo tako očaral ene-
ga od njih, po poklicu gozdarja, da naju je nastanil v najboljših prostorih. Iznad majhnih lesenih hišic zavetišča se je strmo dvigalo z ostrimi rdečimi skalami posuto pobočje Mavvenzija, nižjega od vrhov nekdanjega ognjenika, daleč na levi pa se je za visokim celom, pokritim s snegom in ledom, skrival vrh Uhuru, najvišja točka Črne celine. Po nekaj požirkih
osvežilne vroCe juhe, ki jo je Ziši skuhal nad ognjem v eni od barak, sva se z Marjanom pripravila k počitku, Čeprav je sonce stalo še visoko na nebu. Da bi bili Cim manj opazni, pa tudi zaradi dolge poti, ki je bila še pred nami, smo namreč nameravali kreniti na pot proti vrhu že sredi noči.
Se nadaljuje
Janko Jazbinšek
VREMENSKA SUKA
Po prehodu frontalnega vala se le-ta zadržuje nad srednjo Italijo in Jadranom. Nad nase kraje doteka od severozahoda hladnejši in razmeroma vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
londonAMS9T/EiRoDAM
PARIZ
11/16
ŽENEVA "'o. MILANO
C 6.° '6/25r
1020
LIZBONA 15/19
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.37 in zašlo ob 20.21. Dan bo dolg 14 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 15.13. in zašla ob 2.58.
Dane^oli L54 nainižie -28 cm, ob 7.38 najvisje 13 cm, ob 13.10 najlažje -26 cm, ob 19.42 najvisje 44 cm.
lutri: ob 2.25 najnižje -40 cm, ob 8.25 najvisje 21 cm, ob 13.55 najnižje -28 cm ob 20.15 najvisje 51
TEMPERATURE V GOR
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
- '
1	[temperature morja in REK j				' — NAPOVED ZA POMORSTVO
	Mura	L 12,1		
	Sava (Radovljica)	8,0		Veter v slovenskem Primorju:
	Sora'	11,8		zjutraj:
	Ljubljanica	14,1		NE 10 do 20 vozlov
	Savinja	15,7		
	Vipava	10,2		popoldne:
	Jadransko morje (Koper)	17,2		SW 5 do 10 vozlov
		J		^	
4
0
-2
BI0PR0GN0ZA
Vremensko zelo občutljivi ljudje bodo zelo nerazpoloženi, utrujeni in se bodo težko koncentrirali. Tudi spali bodo slabo. Cez dan bodo brez volje in depresivni.
V0X POPULI
Ako se Cuk spomladi večkrat oglasi, tudi dobra letina se zglasi.
®	&	15
Dez za soncem mora biti, za veseljem žalost priti.
«	«	«
Kadar je mokro, takrat sej pšenico.
gg«
Kukavica začne kukati, ko se ovsa nazoblje.
g	g	g
Ne bo se zmočil, kdor se kapelj varuje.
v oiuvcmji. opicmcziuj-
pretežno oblačno bo. PojaV^ le se bodo krajevne Pa ne, deloma plohe in nevih • Proti večeru se bodo oloVP1 le.	,
Obeti: V petek bo oblačno padavinami.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Picassov rekord
Trajekt v pomol
NEW YORK - Pri Sothesbyju so na dražbi prodali eno od zadnjih Picassovih slik iz slikarjevega modrega obdobja, ki je bila še na voljo. Slika je dosegla rekordnih 29,1 milijonov dolarjev, kar je najvišja cena, ki jo je kakšna slika dosegla na dražbi v zadnjih petih letih. »Angel Fernan-dez de Šoto« iz leta 1903 je portret Picassovega prijatelja. Pri Sothesbyju so ceno portreta določili med 10 in 15 milijoni dolarjev, mnogi pa so pričakovali, da bo umetnina na dražbi to ceno presegla. Nov rekord je mnoge navdal z upanjem, da si je tržišče nekoliko opomoglo po krizi, ki jo je doživljalo zadnja leta. Na dražbi je polega Picassove dosegla rekordno ceno tudi Matissova slika, ki so jo prodali za 14, 8 milijonaov dolarjev.
Obe sliki sta bili del zbirke umetnin Donal-da in Jean Stralem. S prodajo umetnin te zbirke šo iztržili 65, 2 milijona dolarjev. Kdor je le mogel, si je skušal zagotoviti katero izmed del iz te zbirke. Vsi namreč vedo, da bankir Donald Stralem ni imel ponarejenih umetnin. Umetnine je začel z ženo zbirati po drugi svetovni vojni, še zlasti so ga zanimali francoski umetniki iz prve polovice stoletja. Stralem je umrl leta 1976, njegova žena pa decembra lani.
Brazilski agenti vRiodeJaneiru ubili štirinajst kriminalcev
RIO DE JANEI-RO - Brazilska policija je v mestni četrti Nova Brasilia v Rio de Janeira ubila 14 bančnih roparjev in prekupčevalcev z mamili, sedem pa jih je aretirala. Med njimi je bilo tudi nekaj otrok. (Telefoto AP)
TOKIO - Kar 127 ranjenih je obračun neobičajne nesreče japonskega trajekta Kurosaki. Trajekt, ki je imel na krovu 206 potnikov, je namreč silovito trčil v pomol nekega pristanišča severno od Tokia.
Kombi v morje
BERGEN (NORVEŠKA) - Kombi na krovu nekega norveškega trajekta je zdrknil v morje le sto metrov po izplutju iz trajektne luke v norveškem Hattviku pri Ber-gnu. Dve osebi so rešili iz hladih voda ijorda, šest pa jih je utonilo.
Ubil štiri dečke
MOSKVA - Na moskovskem letališču je policija aretirala nekega tatu, ki je poskušal z letalom odpotovati v kavkaške Mmeralnije vode. Dolžijo ga, da je med tatvino v nekem moskovskem stanovanju zaklal štiri dečke, ki so ga zalotili med krajo.
Vzvišena resnica grozi celo cesarju
TOKIO - Japonska policija je poostrila nadzor nad cesarsko družino v strahu pred atentati sekte Vzvišene resnice, ki je obdolžena napadov z živčnim strupom sarinom v tokijski podzemni železnici. Dobro obveščeni tednik Sukan Sinčo, ki je pred časom že poročal, da so med člani sekte tudi številni policisti oziroma vojaki (kar so pozneje potrdile tudi oblasti), to pot poroča, da premore ta sekta še vsaj sto litrov sarina.
Iz cesarske palače so sporočili, da je pozornost varnostnikov, kot vedno, na najvišji stopnji. Sicer pa je cesarski par
že pred tedni odpovedal vsako obveznost v tujini. Preplah je povzročil članek v zadnji številki časnika sekte, kjer so objavljena imena 14 oseb, ki bi jih bilo treba ubiti, med njimi tudi cesarja Akihita, princeso Masako (prestolonaslednikovo ženo) in njenega očeta Hisa-šija Ovvado (ambasadorja pri OZN). Pisec članka med dragim trdi, da je vodja sekte Asahara bodoči japonski lider, ki bo edini preživel konec sveta leta 1997. Zaenkrat vodi Asahara samo sekto, M je ostala že brez 184 pomembnih pripadnikov, ki jih je aretirala policija.
Na ameriških igriščih za golf preizkušajo lame, ki bi namesto električnih vozil Pre" našale palice za golf, obenem pa bi pomulile travo bolje kot kosilnice (AP)