Nr. L Olje, 16. julija. c * es* t <11- 1882. . Kmetski prijatel. plji a Vašimi eodtželani, namreč z Nemci imiraj ▼ rednem mira živeli, svoje dela opravljali in vse nezgode, ktere so Vas ali Vaše so-deželane zadele, skapaj poterpežljivo prenašali. Nemec je pomagal Slovencu, Slovenec Nemcu, mentjan kmetu in drugoč narobe, ljubezen do naše lepe rodovitne Štajarske dežele je ▼ vseh srcih enako klila in nikoli ni bilo od njübi slišati, da bi se ne sporazumeli. Ako so naši predniki v lepi slogi skupaj živeli in trpeli, zakaj bi pa mi ne? Tudi mi hočemo s svojimi sodeželani v vednem prijateljstvu biti, in si veetno prizadevamo, z Vami ^avno tako se sporazumeti in takšni mir vživati, kakor «o g* naii m Vaši prodniki vživali. Pač je po vseh krajih veliko takšnih ljudi, kteri si vedno, prizadevajo oni zlati mir, kteri še zdaj med nami vlada, z lažnjivimi novinami kaliti. Od vseh krajev se sliši, kako n» nekje Va« zaničujemo, Vaše šege in delovanje zasmehujemo; posebno si Več časnikov močno prizadeva, naše delovanje v slab glas (praviti. Res je veliko kmetov, kteri to slišijo ali pa berejo^ da te golo resnico vzamejo, posebno tisti, kteri imajo le malokdaj Dfiiiko z Nemcem kaj; opraviti, slutijo v vsakem Nimca svojega tlačitelja in mnčitelja; zategadelj se MU, ni trehi čuditi, če njih veliko z glavo pnkamav^e, ker take malopridno«ti od svojih sodeželanov in liberalcev, slišijo. Proti v«em Säuern tlDtcrflcicmtil^! (5fit Meten ljunfoert Uit nit kes Deuten in UnterfWermorf tm grieben! ©ner brauet ben Hnbfrn, nnb bit ?iebe ju unfmm f$dnen, grünen jieirif^en Saterlanbe ift in aOtn $)erjen gletc$; nie tyat man Iti nn« »on einem Unfrieben geljjrt, bei Jtsiföen ben ®e< »o^nern bet ©täbte nnb Stidte mit jenen am Stabe ge§ettföt $ätte. Sir wollen mit nnferen ?anb«(ettten on^ gteiuibe bleiben unb ^aben ben gleiten ffiiBen unb ba« reblidje Streben, e* mit Sui^ fo ju galten nie nnfere Setter, nnb nie bie Sentföen an« anbeten gänbern, bie unter nn« auf |ei» mif^er ffirbe n»|nen. 8eiber Ijaben fti| an Manzen Orten jMif^en un< unb Cu$ Stute gejieOt, bit unfer gute« 3"' fammenfeten ftJren Molen; 3ritungen bringen Sn^ oft falf^e 9ta$ri$ten Skr unfet X|nn nnb Stri ben, nnb immer me$r nnb me^t ^oren mir, ba| man £11$ fagt, mir [«^impfen übet Sm| nnb la^en über tuere Sitten nnb @ebr«lcute erfährt, foOeu fo($e »lätter erf(feinen, nie e« biefe ftnb. Stemmt fie frtunblid) auf, nnb wenn 3f)t in iljnen jemal« einen ®$im»f gegen nttfere gm ein-fante Stetigisn, gegen Sucre Spracht, ober eine Söge bariu ftnbct, bann werft (ie n>eg — mit Sagen wollt» mir Sud) nid)t belehren! Nai program. V kratkem Vam hočem tukaj povedati, kaj naša nemška stranka z izdajo slovenskega časnika namerava. Ta časnik bo zmiraj podučevalno v korist ljudstva deloval, in se za nje pravice potegoval. Da bi ga le vsi kmetje z veseljem sprejeli, in ves naš trud in vsi naši stroški so s tem popolnoma poravnani. Mi se bodemo le s tremi poglavitnimi reči pečali, namreč samo s tem, kar je kmetu neobhodno več ali manj potrebno vediti: I. s politiko, II. s podučevanjem ljudstva in III. z gospodarstvom in kmetijstvom. I. Kar politiko zadene, rečemo tukaj odkritosrčno, da imamo liberalne namere, to se reče, mi hočemo mogočno, zložno in prosto Avstrijsko, in nerazdelno ätajarsko imeti, in vedno na to gledati, da v dobri in za ljudstvo primerni postavodaji napredujemo. — Ravno na tistem temeljnu, na kate-tem je naša dobra cesarica Marija Terezija in njen velik sin in dobrotnik ljudstva Jožef II. začel delovati in na k te rem tadi skoz pravično vladanje našega zdajnega visoko častitega cesarja se deluje, ravno le v tem oziru hočemo tndi mi delovati. — Mi smo za tega delj vsaki razdelitvi Avstrije, katero sedajni svetovalci vlade nameravajo, proti. Kar cerkev zadene hočemo, da se nje pravice ojstro od vlade ločijo, ker se evangelija driiroo, kteri p raji: Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega. Mi spoštujemo in čislamo slovenski narod in za tega delj bo eno da se kmet nemškega jezika uči, da se tudi v nemških krajih lahko iivi ako se mu v njegovi domovini ne ljubi. II. V podučevanje ljudstva hočemo da, hren da bi na šolskih postavah, ktere zdaj obstojijo, tresli, ljudske šole in dolinost obiskovanja šol6 ostane, in po našem mnenju okrajnemu šolskemu svetu pravica polajšanje pristoji. Kar zadene nemški jezik, hočemo da se v slovenske šole vpelje, pa smo vsako le mogočo v pobgiaqje v podučo-vanji tega jezika pripravljeni storiti. Hočemo, da se ne bo poduk mladine tu ali tam zanemarjal. III. Gospodarstvo in kmetijstvo pospeševati bo naša poglavitna naloga. 8koz varstveni eol in rokodelstvene pravice hočemo proti vsakemu gu-lenju kmeta varovati ; sme proti vsakemu povik-šanju dače in proti vsaki indirektni dači, ktera bi drugoč kmeta zadela. Ako vlada denar potrebuje, naj premožnim ljudem viši davek naloži, ker kmet ie tako veliko dačo odrajtuje in od kterega ni mogoče enega krajcarja več zahtevati — To je v kratkem naš izris po kterem hočemo delovati. Mi se bodemo vedno resnice držali, kakor smo na prvi strani obljubili; s poštenim orožjem se hočemo z našimi nasprotniki boriti, hočemo Tam dokazati, da le liberalna stranka je Vaša prava prijateljica, naj ie naši nasprotniki kakorine koli lati trosijo. Stovetfa ptkapana. Več ko trideset let je preteklo, odkar slovenski pervaki v svojih časnikih, na taborih in pri vsaki priložnosti povdaijajo, da bodo Slovencem ie le tedaj boljii dnevi napočili, če bodo v eno upravno celoto, v nekako kraljevino po imenu .Slovenko* združeni, če se bodo od sosednih Nemcev popolnoma ločili, če v šolah in pri uradih bode le slovenski jezik imel veljavo. V ta namen «o njihovi preroki rune peticije ■korali, m sanje po kmečkih občinah podpise nabirali, da bi deržami »bor in eesarsko vlado na te nujne potrebe slovenskega ljudstva opozorovali, od kterih spolaitve — kakor trdijo — celo blagostanje naših kmetov odvili. Marsikterim veljavnim Boitin se je tako ravnanje prav ahotno, prava sleparija zdela, vendar «o se mnogi župani po nplivn duhovščine, po pregovarjanji nekih prenapetnežev preslepiti dali, da so take prošnje podpisali, misleč, da v teh s tolikem kričanjem po sveto razglaše-vanib tiijatvah ljudstva, mora evangelij pravega ljudskega proepeha tiiati. Ah čudne reči so se v naj novejših časih dogodil«, ki jasno spričujejo, da je to le kriva vera. ki s« med Ijadstro rattrosi, njeni preroki sami nimajo nobenega zaupanja, do kraljestva «Slovenije*, da sa slovenski jezik jim ni nič mar, da je njihovi poglavitni namen le to, si kako sluibico pridobiti, in v splošni zmešnjavi za ,sroj žep- kaj pograbiti. Jasno so odkrili slovenski pervaki to, kar nameravajo, pri neki svečanosti, ki se je mesca maja tega leta v Zagreba obhujala. Ondi so tudi došli is mnogih slovenskih pokrajin kolovodje .Slovenije*, in da bi pozor kovaškega ljudstva na se obračali, so seboj imeli stražo Ljubljanskih rudečosrajčnikov, ali .Sokoleev*. Pri veliki gostiji, ktoro so jim Hrovatje napravili, je neU gOTOTun is Ljubljane odločno izrekel : .da Slovenci komaj pričakujejo tisto dobe, da bodo popolnoma z Hrovati zjedineni, da za naprej ne sme biti več govor o slovenskem jeziku, da prav za prav tadi v vseh oknyinah, kjer Slovenci prebivajo, gre le hrovaškemu jeziku prednost*. Hrovaikim sosedom bila je taka izjava jako po vojji, vzdignili so govoruna na svoje rame in ga med šiviokfiri in hrumečem ploskanjem po dvorani okoli nosili. Pričujočim slovenskim kolovodjem je bilo tako odlikovanje kranjskega rudečosrajčnika prav všeč, še bolj pa se je hrovaikim vodjem namazalo , iz ust kranjskega Siovenea zaslišali, koliko ieljo imajo Slovenci se v Hrovatiji potopiti, in se svojega bornega zarečja ali jezika popolnoma znebiti. Od nekdaj namreč ie preii čez meje svoje dežele, da bi tudi Slovenoe k trojedni kraljevini potisnila, ona v svojih časnikih ne pozna Slovencev, ter jih dosledno imenuje .planinske Horvate*. (Dalje prih.) P«4itika Deželni zbor je bil 7. t. m. razpušen. Glavne reči k ter« so sklenili so sledeče: Za nesrečne, kteri so öd toč« veliko za trpeti imeG, so dovolili 6000 gL Ena posebna komisija bo preiskovala kaj je temu krivo, da Jjodje toliko od toče trpeti morajo. — Y jkodučevanje ljudstva, kar aadene trtno uš, bodo učitelji' 60 deželi potovali Dežela bo tudi dve šoS ustanovila, namreč eno za podkovanje, in eno ži-vinozdravniäko. Stroški dežele znesejo 4,450.541 gl. ti bo4o plačani z lastnimi dohodki od 2,322.669 gl in 35* prikladi od vsega direktnega davka in s priklado, ktera se dobi od vžitnega davka, aaarofc od mesa, vina, pivo, žganja Ltd. Deželni odbor je dobil nalogo, da nsznsni kaj se je pri poeGskem redu predrugačito. Urejenje Mure more hitreje k svojemu cilju se bližati. Da bi se deželna obde-lavna dohodna banka (Landeskulturreutenbank) vsta-novila, se ni sprejelo. Na slednje se je bila jako razjarjena debata savolj nemškega .Schulvereina*. Slovenski poslanci so hotfi da se to društvo zatare; deželni namestnik pa je odgovoril, da se je to dru-štvo do zdaj ojstro svojih društvenih postav držalo in se za tega delj proti njemu ne moro na noben način od vlade sovražno postopati. Veliki nemški zbor, ali .Parteitag* kteri bi imel zadnjo nedeljo v Celju biti, je bü od vlade prepovedan. Ta zbor je hotel zoper odtrgan je Spodnjo Štajerskega od Gornjega in zvezo prvega s Kranjsko protestirati. V Egipta so se zadnje dni zelo t sine reči prigr 'ile. Turška vlada se je vedno branila red in mir enkrat v Afriki napraviti in Arabi paša je pustil vse obredje vtrditi, če bi namreč Evropejci hotli rod napraviti, da bi ne mogli na suho stopiti. To pa mu je vse malo pomagalo, Angleži so začeli v trdnjave ž njihovi grozovitimi kanoni streljati, ktere so zdaj čisto razrušene. Ker pa Angleži niso nobene druge vlade za to ravnanje vprašali, ampak tako na svojo roko ravnali, jim to od drugih vlad gotovo T dobro šteto ne bo. flnniii b Žavea. (Hmeljarstvo. Letošnja žetev. Konj o reja.) Ne veijamem, da bi kmetje kje na Spodnjem Štajerskem, kar zadene poljedeljstvo, tako napredovali, kakor so naši Sa-vinjčanje zadnje tri leta. Kdor se je prod kakimi tremi letmi v naši Savinjski dolini kaj mudD in nas letos drugič obišče, se mora zares čuditi, kaj človeška volja in pridnost umore, neverjetno se mu zdi, da je kdaj tukaj bil. Skoraj po eeli rodovitni dolini je hmelj v lepih vrstah vsajen, kterega je veliko naših Savinjčanov pred desetimi letmi le po imenu, nekteri pa še po imenu ni poznalo. Ako nam ljubi Bog količkaj sreče da, tak mislim, bodo se naše sedajne slabe okoljščine vendar kaj zboljšale, ko bodo kmetje le enkrat s to za njih še čisto novo rastlino praktično ravnati znali, posebno na kar se ima pri dozorelem hmelju paziti, in kako se notam sušiti mora. Dobička že zares več vrže, kakor drugi poljski pridelki, pa zategadelj tudi več in čisto drugačno delo zahteva in tudi prednö rodi, precej veliko stane. V jeseni, kadar bo hmelj na prodajo, bodo iz Češkega kup« ponj prišli, ted^ kmet)» Ie pazite, da vas kteri teh možakov čea uho ne mahne. Da se ne bo pri predavanju hmelja kmetu krivica godila, se je več možov zbralo im ti so eno društvo vstanonli pod imenom .Savinjsko hmeljarstveno društvo (Sannttader Hopfenbaa-verein.) To društvo bode pazilo, kakor sem že omenil, da sa kme^jd pri pntdavaiql. hmäja ne bodo goljufali, in ktero si je še posebno nalogo dalo, kmet» pri obdelovanju te rastline podučevati. Zaiea hvalevredno društvo, v kterega smemo polno zaupanje staviti, ker na vrhu tega društva sami zaupanja vredni poštenjaki stojijo. Bog njim daj veluo vspeha. Žetev se pri nas ne kaže ravno preslaba, že bo le ie tako ostalo. Tu pa tam je toča res veliko ikode naredila, pa splošno se še zdaj ne smemo ravno pritoievati. Ja, ko bi si poletje spomlad v zgled vzelo, potem bi se letošnje žetve prav iz srca veseliti zamoglL • Konjereja v naši dilini tudi prav lepo napreduje. Srce se enemu smehlja, ko vidi take lepe brhke konje in žrebpta, se ve da ne po celi dolini ampak samo pri nekterih kmetih, pa počasi bo ie. Blizo Lubnega, to je kake tri .ure hoda na planino, je velik ograjen prostor, Velik travnik po imenu, v ta ograjen prostor gonijo kmetje svoje žrebeta, in ti ostanejo celo poletje na tej planini, kjer čisto prosto okoli skačejo. Pašo imajo lepo, trava je tečna m napajajo se z najčvratejso planinsko vodo. Ako je vreme za pašo nevgodno, imajo velik hlev, v k te rem so tako dolgo, da nevihta preneha. Da to k telesnemu razvijanju in k zdravju teh mladih živali veliko pripomore, si je lahko misliti. Tako se zmiraj naše okoliščine bolj in bolj boljšajo in če je božja volja, bodo naši kmetje zanaprej lože velike davke odrajtovali. Več časnikov je že čez te dobrote, namreč čez hmeljarstvo in konjorejo "pisalo, pa nobeden še M Omenil moža, kteremu se za to zahvaliti imamo, to so gospod Carl Haupt, velik posestnik v Strausenek-u. Oni so prvi v naši dolini hmelj zasadili, imajo sami veliko izvrstno hmeljarstvo, in le tudi njim se imamo zahvaliti, da se je konjoreja pri nas vpeljala. Zato pa tega gospoda naši kmetje visoko častijo, ker vejo, da le njim za te dobrote hvaležni biti imajo, ker le oni sami so se noč in dan trudili, ne gledali na čas, ne na denar, ampak vedno so vbogega kmeta pred očmi imeli, da mu s to ali uno rečjo iz njegove ne-volje pomagajo. — Ako bo prihodnjič konjska dirka, tedaj naj pridejo kmetje od vseh krajev, ako hočejo lepe in brze konje videti. Plemena so skoraj tistega, kakor glasoviti Lutomerski. h Žavca. (Planinski pašnik za žre-beta.) Dne 29. junija so se prva žrebeta na planino prignala. Društvo je veliko uto in prostoren hlev za 50 žrebet postavilo, uto so, na čast predsednika Karala Haupt-a, kteremu se vstanovitev tega društva zahvaliti imamo, Karolova uta krstili Upamo, da bodo kmetje radi žrebeta na planino spušali, ker je to le njim v korist. Več žrebet na planino pride, tem več bodeto pokazali, da razum za pospeševanje konjoreje imate. Za žrebe pa tudi nikjer nobene nevarnosti ni, ker ni nobene pe.ino ali velikih grabnov in tudi malo stane: le en goldinar za oelo leto. Tedaj pustite žrebeta na planino, ker *a nje je le vsa priprava tamkaj. v 04 Petnica. Ker Vai spoštovani časnik le mir med kmeti pridiguje, tako mislim da bodeto moj dopis v Vaš spoštovani časnik spre>1i, v kterem hočem razjasniti, na kakšno vito se tukaj med našimi kmeti in povsod, zlati mir kali in le veden prepir vlada. - Bogu kmet javče pod tlačenjem in slačenjem, pa zakaj? Kaj je temu krivo? Jti sem si mislil, da bo to tla.enje kmete vendar enkrat podučilo, da bi se zložno temu tl*~enju prati postavili, pa ravno nasproti; je Janez Jožetu 2 gld. dolžan, gre Jože k Janezu in pravi: pla aj precej j ta, seve da če bi imel, bi mu gotovo brez terjanja povernil, in ker mu pla'ati ne more, gre Jože drugi dan za rano v mesto k odvetniku. Zdaj se Sravdata; pravda ravno ne trpi dolgo, kec Janez Dlga ne taji, in vbogi Janez more odvetnika plačata, kteri ravno malo ne zahteva, samo kakih 6—7 gld. in še Jožetov dolg od 2 gld. Je Janez večim sosedom dolžan in ga nobeden noče čakati, pride na tako vižo njegovo poaeatvo kmalo na bobn. Pa še eno priliko hočem povedati. — Luka pa Matija imata njive skupaj, med tema njivama pa je en mali travnik. Vsako leto ob košnji sta vsak polovico pokosila in nikdar se niate prepirala, da bi bil kteri mejo prekosil. Naenkrat pa Lukatu reče en zakotni pisač, vidiš kako si nor, da Matiju tudi kositi pustiš, saj je cel travnik tvoj; jaz sem v mapi videl, da ves travnik tebi sliši. Luka temu pisaču verjame, ga še precej dobro plača, drugo leto pa re« cel travnik sam pokosi. Matija pa ga gre tožit namesto da bi mu doma pred predstojnikom vse na tenko razložil. Komisija pride, razmeri, in vbogi Luka, kterega jo pisač za vodil, mora okoli 20 gld. stroškov plačati, celo seno ali otava ali kar je že bilo ni vredno pet goldinarjev. Tako mislim, da bi veliko boljše bilo, da kmetje najpred ob -inskega predstojnika za svet prašajo in tako si veliko potov in še ve"; stroškov prihranijo, ker tisti kteri toži ne dobi ne več ne manj, ampak samo notarja debeli. Šol« M dtžali. Zdaj ko se v vseh časnikih toliko' čez iole Svori in piše, vam tudi jaz hočem mojo mnenje t šolo na deželi tukaj povedati. Za našega kmeta je domača šola, namreč ta ktero ima v fari, naj bolj imenitna. Zali bože nima vsak kmet toliko premoženja, da bi svoje otroka šolati pustil, ali pa če tudi to ne, vender ga za nekaj let v mestne tole djati zamogel, da se nekaj druzega jezika nauči Na deželi imamo zdaj že ravno pM6q dosti šol in veliko pridnih učiteljev; pa kar podučevanje nemikega jezika zadene, s» za to malokdo kaj briga. Da je temu teko, nam priča veliko kmetov in trŽaaov, kteri svoje otroke v mestne iole poiilj^jo, ker dobro vejo, da qjim znanje tujega jezika n« bo Škodovalo, ne temu kteri ae bo ■ poljedelstvom, živinorejo pečal, ie maqj na temu, kteri ima arofe» v vito iole stopiti. AK m to za kmete težko, če pri prodaji poljščine in ia teko majhne roti vedno 6atif*iiTtako2r mjJ^doLiiek's'tajiin molem^efti? Če jo temu tako, zkfcif «'tedaj kmečkim otrokom zabranuje se nemški jezik učiti f Kakor se,ie do zdaj noben kmet na Spodnjem Strankin p^voljo znanja nemščine ni pritoieral, tako ju ta gotovo mea redi, da bodo otroci avojim atariiem hvaleini, ako ae nemškega jezika naučijo. Da ao kmetje ravno te miali ali tega mnenja, nam pričajo prošnje, ktere ao občine na Spod*jem dtajarake o vložile, da ae t ljadakih Mah vendar aekaj nemškega pod-učuje, ia da a» te pfoiaje sami razumni kmetje podpiaali, to tadi vai dobro vemo. Kakor je za kmeta dobro, da ae nemikega jezika nauči, da mu ni pri vsaki refi, kakor že poprej rečeno, mešetatja ali dragega pravnega dokter a potreba, če hoče k njemu prišlemu kupcu kaj prodati, ravno tako je za naie mestne otroke potrebno, da se alovenaki učijo, kar ae tudi zgodi. Večidelj ao aame slovenske peato-valke vzrok, da ae otroci jezika £Bdatva na deieli naučiti zamorejo, aeveda to ravno ni veliko kar ae v podučevanje alovenskega jezika atori, je pa vendar nekaj, v podučevanje nemikega jezika na deieli pa ae ie manj kaj zgodi ali pa čiato nič. Jezik, ktorega naii kmetje govorijo, je stari in noben razumen tfemec ae ne bode branil ga govoriti ali na da bi ae znanja tega jezika kje aramovaL Tako miaDm, da bo najboljie, da ae na deieli nekaj nemikega, <7 mesti pa nekaj alovenskega uči, in vea prepir je s tem proč, in kmetu tedaj ne bo treba podpihovaleem, kteri le za-ae dobiček iz tega prepira vlečejo, za njihor trud nič plačati. (Dalje pride.) Natprati v StovMtttei! Ooapod Dr. Ratej, deielni poslanec, je v šta-jarakem deielnem zboru ugovori!, (interpeliral) da nemiko iolsko druitvo aloveničini ikoduje. Wa to je dobil goapod Rataj od nekega kmaU sledeče, v ▼ .Tagesposti* tiskano, odperto pismo : Častiti goapod dokterl Ti (te v deielnem zboru z Valim ugovorom (Intorpellatio) proti nemškem šolskem druitvu, na-padek atrili, da te druitvo ima namen, vae poger-manizirati; ja, tako razločno ate dokazati ae mudili, da to druitvo Tam in Vaiim rodnjakom čudno ikodljivo je. Čudn? i zlo čudno je, da Ti tako govorite. Ce ro< bi v gotovem takisto bila, teko bi Ti mogli kar najbrl pervi biti,' kateri je svojim otrokom z nemičino škodljiv. Ti sto oj« onn zdravih ainkov. Jaz ae po-etevim na Taie mesto in Tam moram ogovoriti: Zakaj motite Ti Taiib otrok (sinov) najin? zakaj njim kratite vednosti in njih izdajate neumnosti f Zakaj niate is nečete Taiib ainkov v pervi mhdoati, namreč do čaaa ki T gimnazijo stopijo, pred vapebom nemikim varovati? Kaj boste Ti rekh na to? Jaz vem Tal odgovor, rekli hote: Država je temu kriva, ona nam Slovencem ne da pripomočke in ni ie dosihmal za korist nič, nar menje pa zarad iolskih naprav storila. To, gospod, hi bil prazen izgovor. Kajti v Mariboru imate priložnost, da Taii sinovi na gimna-ziji, na realki in clo ie v ljudski ioli poduk v slovenskem jeziku doeeiejo, tedaj ni nikjer prikrajšanja, da bi se v maternem jeziku Taii sinovi popolnoma omikati ne mogli. Dobro znano mi je, da Ti dobro veste, gospod doktor, da to ni driava kriva, in Ti tudi dobro znate, da Taii sinovi t». t. m., v imenu cesarske vlade odgovoril, da se to druitvo ni zoper 0. Sehmidl m dialbeaik .. . ■ it priporočata svojo rg ZSLlogTO PmVnja, 30JLI©33.t- B neg-a, m o<3.ex33.®gra. "blstgro. [• i-n šl^ra.1 tiih stxoj©T7-\ CELJU. Šl-v-aOnl stroji se do"blT7-ajo u.a. me- [C sečne o*bxolce. Zunanje naročbe se natančno in urno preskrbijo in če se zahteva, se muStri od vsega blaga dajo ali dopoiljejo. m Walland in Felle, prodajalnica špecerijskega blaga, barv, vina in vsakovrstnih sladkarji •v C E Li J TT priporoča svojo dobro vredjaoo zalogo: Sladkora, kave, riŽA, civebov, vamperlov, rozin, olja, Grojakega, Ementalakega in Parmezan sira; ogerske in veroneške salame: stajerskega in ogerskega vina ▼ bn-telijah, finih likeroy in Igaqja, bel« moke in vsaki dan frišne droie (Preigerm) po najnižji ceni in zag^fovljanjem dobre in hitre postrežbe. } v\ poštna ulica 34, glavni trg 107 « Celja. Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Glantscbnigg. — Zaloiba in tisk Jana Rakuch-a t Celja.