jn Edini slovenski dnevnik (jj	■ A A I 'ft f^k I A	f Znfr Skivenian da**? fi!
£ -«Zedinjenihdri.T,h.:^ fi	■ 1 /% ^ J\ I 111 /%	| < to United Stew.^ 1
» Veljn za vse leto... $3.00 §	V^ AJX AK/ JL ^ XXAWv/J-/X\	£«*i,«d except! C
| Ig	list slovenskih delavcev ▼ Ameriki.	|_^n^ and H^lMg;. |
TELEFON PI8A_RNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4887 CORTLANDT.
NO. 31. — STEV. 31.	NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 6, 1915. — SOBOTA, 6. FEBRUARJA, 1915.	VOLUME TTTTTT, — LETNIK ^ni, j
BITKA MED NEMCI IN RUSI PRI BORJIMOVU. j RUSKE ČETE SO SE V KARPATIH UMAKNILE,
na fronti. ki je dolga s amo šest milj, si stoji kaKIH dvestotisoč vojakov nasproti. bojišče je velika ravnina. na kateri ni ne hiš, ne dreves. vojaški strokovnjaki pravijo, da je bitka podobna oni pri borodinu. kjer so potolkli rusi velikansko napoleonovo armado. spopadi pri sueškem
1	prekopu.
8trašno klanje. Petrograd, IJnsija. 5. febr. — Nemci niso i//a bitke pri Lodzu. ki se je 1»11 m začet kotu iUfM*a de-mlira. vprizorili še nobenega tako itrašsef« napada, kot j«* bil včerajšnji pri liorjintovu. To mesto leii v »rednjem «1tt Poljske nekoliko milj M-vrroo od Itnrji-inova. Na vm* načine so si prizadevali prodreti rusko fronto, pa s«' jiiu ni pflNrcfilo. Svetovna zgo doviaa ne pomni. da I• i l»ilo kdaj na tako malem prostoru koncentriranega toliko trojujočega se vojaitva.
Mei{ H um iiiorn iti llorji'uovoiu jn sta'lo komaj na sest milj «ioli fronti 1 M► mož nemške infan-terije in kavaleiije,
< >!o akeijo j«' podpiralo >>to ar tilerijakili tmterij. NVinci sq stali v dva istih zaporednih vrstah.
Ku*i ho že prej vedeli, ila se mora v tem ozemlju odločiti, zai'» so pa koneentrirali tam armado, ki ni hila nie »l.bejŠH od nemške. Kron t M je hila T.iko kratka da se ku-lileiija sploh ni mogla razviti in da nekatere baterije sploh ni-' so i rišle do veljave.
Boj i tiče je ravnina, na kateri ni ne dr«-ves ne Irtš. Nasprotnika sta x bajonetom navHlila drug na drugega. Sedaj so se umaknil Nemci, sedaj zopet Rusi. <>d«laleč je hil ta prizor podoben v dova tiju morja. Na nekaterih krajih je bilo »led nemškimi in ruskim strelnimi jarki komaj sto metrov razdalje. Od nekaterih stotnij n ostalo niti enega vojaka.
Vojaki, katere so Rusi vjeli. s«, pripovedali. da je poslal, nemški generalni štab takozvano "smrtno divizijo" prvo v ogenj. 1*ri t»• j diviziji so padli vsi do zadnjega.
Podrobnosti o bitki še niso znane. Ruski vojaški strokovnjaki primerjajo to bitko /. ono pri Ito- . rodinu, kjer je bila zapečatena u- i soda Napoleona.	I
Bitka se nadaJjuje.
Nadaljna poročila.
Petrograd, Rusija. ."». febr. — 1/java. katero je podal danes I'll- | ski veliki generalni štab se glasi :
V	Vzhodnji Prusiji smo vzhod- > iio od mesta Tilsita precej napredovali in zavzeli nekaj zelo važnih Htrategienih postojank. Na levem bregu reke Visle se boji nadaljujejo. Ob fronti, ki je dolga samo deset vrst, (šest milj), imajo Nemci razpostavljenih sedem divizij in več kot sto baterij. Nekatere divizije prodirajo na fronti, katera je dolga samo eno mi-Ijo.
Mi smo napadli Nemce v noči februarja: takoj nato je prišlo do bajonetnih spopadov. Po dolgotrajnem prizadevanju se nam je posrečilo toliko napredovati, da so stopili Nemci v defenzivo. Pri Borjimovu smo pregnali Nemce iz dveh vrst strelnih jarkov. Po dvodnevni obupni bitki so vkorakale nase čete v mesto Vo-ljo&idlovako.
V	Beskidih, Karpatsko pogorje.1 smo se nekoliko umaknili, ker so naše čete pri Dukla prelazu potrebovale pomoči.
Nemika oja&enia. Benetke, Italija. 5. februarja. Z Dunaja poročajo, da je dospelo na Ogrsko	nemških vojakov. ki bodo v najkrajšem času odšli V Koeroesmezoe. v Karpate, kjer se bodo pridružili avstrijskim vojakom. TamoŠnja avstrijska armada sv nahaja v veliki nevarnosti, ker jo bodo Rusi skoraj-gotovo poskušali obkoliti. .
Druga poročila pravijo, da je rusko levo krilo napadlo pri Ja-
™ilriiif:, ' a
koben avstrijsko armado in jo pognalo proti Uadautzu.
V. Rusko- Poljske je odšlo proti trdnjavi Przeinvsl 2'HUHHi nemških vojakov, ki imajo nalogo pregnati Ruse izpred trdnjave.
Avstrijske in nemške vesti.
Berlin, Nemčija. .">. februarja. Rusija ne tuore več skrivati svojih izgub, katere so jim prizadeli Nemci in Avstrijci na raznih bojiščih Rusko-Poljske in Galicije. Časopisje je dobilo dovoljenje, da sme površno pisati o ruskih iz-glfhah. ker je ruska vlada prepričana. da je boljše, če prebivalstvo zve polagoma resnico, kot da bi jo zvedeli naenkrat. O vojaških operacijah ne sinejo listi ničesar poročati. Časopis "Reč" naznanja, da je avstrijska arti-lerija uničila neki kozaški polk.
Ruski jetniki.
Berlin, Nemčija. r>. februarja. Iz dejstva, da vjainejo Nemci pri Borjimovu vsak »lan veliko število ruskih vojakov, se da sklepati, da se bije tam vroča bitka, od katere je odvisen obstoj ali padec Varšave. Veliki nemški generalni štab je danes naznanil, da so vjeli Nemci od 1. februarja pa do včeraj v okolici Bolimova 26 ruskih častnikov in 6(KX) mož.
I rail no poročilo se glasi: Ob v/Ji od n o-p rusk i meji smo pri reki Menic! odbili vse ruske napade.
Bitka pri Sueškem prekopu.
Kaira, Egipet. 5. februarja. — Turške čete so se približale Sueškemu prekopu in napadli Angleže. Turki so izkopali strelne jarke med Port Saidom in Suezom. Ker so jih angleške bojne ladije neprestano obstreljevale, so se morale umakniti. Angleški zrako-iplovei so dognali, tla šteje turška armada 45.<MKJ mož.
Angleži so vjeli včeraj dvesto Turkov, zaplenili tri strojne pu-j ške in kakih devetdeset velblo-j do v, otovorjenih z živili in vojaškimi potrebščinami. Pri Tousso-[niu je padlo 4<XJ vojakov. Med i padlimi je bil tudi neki nemški ! častnik.
Kaira, Egipet. 5. februarja. — Turška artilerija je obstreljevala angleško bojno ladijo 'Hardinge' in jo precej poškodovala. Petnajst mornarjev je bilo mrtvih, 1)2 pa 'pa ranjenih.
Dezerterji.
Berlin, Nemčija, i». februarja. Rimsko časopisje poroča, da je vsa angleško-egiptovska policija dezertirala in se pridružila rodu Senusi.
19 skandinavskih protestov.
Berlin, Nemčija. 5. februarja. Skandinavske vlade še sedaj niso prenehale protestirati proti Angliji. ki ovira njih plovbo po morju. Dosedaj so ji poslale že devetnajst protestov, kateri se tičejo konfiskacije onih skandinavskih ladij, ki so bile namenjene v nevtralna pristanišča.
Težka obdolžitev.
Berlin, Nemčija. 5. februarja. Irski poslanec Lawrence Ginnel je imel v Mullingaru javen govor, v katerem je rekel, da je sedaujo vojno zakrivila augleška vlada. Nadalje je dolžil Angleže, da so še v vsaki vojni uganjali grozo vi-tosti. kot barbari so se pa posebno izkazali v burski vojni.
Španija kupuje v Ameriki podmorske čolne.
Madrid, š|wniija. .1. felir. — Parit-
lneiit j«, d« I včeraj vladi dovoljenje, <la sme kupiti |>ri ameriških lailjiilel-cih Štiri podmorske eolne.
j Zagrožena blokada angleškega vodovja.
Z blokado hoče nastopiti Nemčija proti prevozu angleških čet in vojnega materijala na kontinent.
MNENJE ANGLEŽEV.
—o—
Uradniki državnega departments v Washingtonu so mnenja, da nastanejo lahko resni zapletljaji.
—o—
Berlin, Nemčija. ."». februarja. I V uradnem poročilu admiralitete se obrazlaga cilj Neuicev. ki je blokada francoske obali.. Obenem se izreka svarilo vsem nevtralnim Iadijam. naj se v njih lastnem interesu izogibajo fran coske obali ter sploh angleškega : Kanala. Objava nemške admiralitete se glasi:
"Anglija se pripravlja na od pošiljate v številnih čet in vojne ga materijala v Francijo. Proti tem angleškim transportom bomo ' nastopili z vsemi močmi, ki so 1 nam na razpolago.	s
Nevtralno parobrodstvo se svari. naj se ne približuje severni ali zapadni obali Francije, ker bi se i v teh vodovjih nevtralne ladije > zamenjalo z onimi, ki služijo v ' vojne s vrhe.	i
Najboljša pot v Severno morje < je ona preko Škotske."	i
Nemško časopisje odobrava ko- } rak admiralitete. Gotovi listi pri- i zna vajo. da bodo nevtralne silt M trpele vsled teh razmer, a izjav- * ljajo, da uporablja Nemčija le i metodo, katero je bila uvedla An- < giija.
London, Anglija, i>. feb-uuija. 1 Kljub naporom časopisja, da o- ■ znači objavo nemške blokade kot ;
grožnjo na papirju", je vendar < opaziti po celi Angliji razburje- • jenje kot še nikdar izza izbruha ' vojne. Vse govori o nemški ob javi in v ozadje so stopila vsa 1 druga vojna poročila. Splošno pa se zahteva, naj odredi Anglija protiukrepe. Z zadevo se peča tu i di kabinet ter se pričakuje sko-rajšne oficijelne objave glede stališča angleške vlade v tem vprašanju.
V parobrodarskih krogih prevladuje mnenje, da je treba nadaljevati z vožnjami, kljub pre teči nevarnosti. Pri tem se zavzema stališče, da ne pride pri tem v ipoštev le profit, temveč tud splošni interesi naroda.
Iz poročil ameriškega časopisja je razvidno, tla zavzema A me rika napram nemški objavi stališ če, katero se je pričakovalo od nje.
Washington, I). (*.. 7i. febr. — I Ker se vladi Združenih držav še ni oficijelno sporočilo, da bi prišle nevtralne ladije v nevarnost ako bi se približale francoski ali angleški obali." se vlada še ni ofi-eielno bavila s teiu vprašanjem. Kljub temu pa tvori nemška objava predmet živahnih debat v vladnih krogih ter je brez dvo. ma, da se je o zadevi obravnavalo v današnji kabinetni seji. Po seji je naprosil nadomestujoči državni tajnik Dansing poslanika Gerarda v Berlinu, naj mu sporoči dobesedno objavo. Da se pečajo z zadevo tudi druge nevtralne države, je razvidno iz tega. da se je oglasil v državnem department!! holandski poslanik.
Ugotavlja se. da bi razdejanje I ameriškega parnika. izvršeno namenoma ali po pomoti, dovedlo do resnih konsekveuc. Povdarja se. da ne opravičuje napačna u-poraba nevtralnih zastav od stranmi Angležev nobenega in tudi Nemcev ne. da bi razdejali nevtralne ladije. Iz listin na parniku se namreč lahko ugotovi, ali nosi dotična ladija zastavo na upravičen način ali ne.
Tstotako je neutemeljen ugovor, da je tudi Anglija v oktobru izrekla blokado nad Severnim morjem in da dela Nemčija sedaj isto. Anglija je dala parnikoinj pilote na razpolago, ki naj bi jih , vodili skozi oolja min. d očim ho- j če izvesti Nemčija blokado, ki'
presega njene moei. Splošno se 1
-
Z zapadnega bojišča. Naskoki pri Perthes.
Glasom nemšk hi poročil se je odbilo vse francoslfc naskoke na tem mestu. Bcj| v Argonih.
—o—
RAZSTRELJENI ZAKOPI.
—o—
Francozi so zopet zavzeli izgubljene pozicije v Argonih. Boji krog Altkircha v Alzaciji.
Berlin, Nemčija. -">. februarja. Na zapadiiem vojnem pozorišču se je omejevalo bojevanje skoro izključno na artilerijske boje in le v bližini mesta Perthes so vpri-zorili Fraueozi naskok, katerega se je pa glasom poročila nemškega generalnega štaba odbilo. V- današnjem uradnem poročilu se glasi:
"Na celi zapadni fronti so se vršili le artilerijski dvoboji, iz-vzemši izolirano francosko atako na nemške pozioije severozapad-no od Perthes, k|tero se je pa u-spešno odbilo." f
Pariz, Francija. februarja. \ današnjem poročilu vojnega ministrstva se poroča o včeraj o-inenjeuem zavzetju nemškega zakopa. ki leži zapadno od ceste, vodeče iz Arras v Lille. Izvaja se. da se je pognalo za kop potom mine v zrak ter d;i je zasedel pozicijo oddelek Zuavov in afriške infanterije. Nemci, ki so se nahajali v zakopu. so bili ali ubiti, ali se jih je pa ujelo. Olede drugih operacij pravi poročilo sle-deče:
''Nemški avijatiki so kazali včeraj v Beljriji veliko aktivnost. Naša artilerija je prisilila nemške baterije pri Adiufer. južno od Arras. da sn umolknile. 1st') se je zgodilo pri Pozieres. pri Ham in v okolici Vailly. V okraju pri Perthes se ni pripetilo ničesar novega.
Pri Bagatelle v Argonih so vprizorili Nemci včeraj naskok ter nam odvzeli kakih sto jardov zakopa. V pi otinaskokih, ki so sledili temu. nismo le zopet zhv-^eli teh sto jardov. temveč tudi pridobili na ozemlju preko naših prejšnjih postojank. V Vogezih je bila artilerija na nekaterih mestih aktivna. Z ostale fronte pa ni poročati ničesar novega."'
London, Anglija. 5. februarja. Proračun za potrebščine armade, katerega se je predložilo parlamentu v rešitev, navaja število službe zmožnih mož v angleški armadi na tri milijone, odštevši mpštvo. ki se nahaja v Indiji v službi.
Parlament bo obravnaval o proračunu prihodnji teden. Ta proračun vsebuje novost, da ne navaja nikakih določenih številk glede izdatkov. Da se omogoči debato glede posameznih točk, se zahteva pod 15 različnimi naslovi po 1000 funtov ter ima po sprejemu proračuna vlada pravico izdati katerikoli znesek pod različnimi naslovi za nadaljevanje vojne.
Boji pri Altkirch.
Pariz, Francija. 5. februarja.
"V noči od 4. na .">. februar so skušali Nemci prodreti iz njihovih zakopov pred Notre Dame de Lorette, vendar pa se je izjalovil njih poskus. Naša artilerija je hila posebno uspešna v Aisne dolini. V Champagne smo tekom noči napredovali severno od Heau-sejour. Severno od Massiges je vprizoril sovražnik naskok, katerega se je pa odbilo od naše strani. Neki nemški aeroplan je vrgel bombe na f^t. Die ter so bili glasom došlih poročil ubiti štirje civilisti.*'
smatra nemško objavo kot poskus Nemčije, da preplaši nevtralno parobrodstvo ter zadrži nevtralne ladije od angleške in francoske obali.
Za skoro gotovo se smatra, da I bo vložila zvezna vlada pri Nemčiji protest prav takot kot je j [vložila protest proti zaplenjenju 'ameriških parnikov od strani An-1 Igli je.
Grozno razkritje.
_ i
V nemškem Odd Fellow zavetišču v bližini Yonkers, N. Y. se je baje umorilo osem oseb.
Coroner dames P. Dunn iz Yonkers, N. Y. je mnenja, da se je v nemškem O,lil Fellow zavetišču ob Tuckahoe Road v bližini Yonkersa s klorofnrmom umoril pet starih možkih in tri ženske. Dejanje se je baje izvršilo, ker so bile osebe prestare ter preveč potrebne postrežbe. Po izvršenem umoru se je označilo njil> smrt kot posledieo ostarelosti.
Po končani prvi s«\ji in k vesta glede smrti teh osmih oseb v zavetišču je odredil včeraj zvečer coroner aretacijo treh porterjev in Adama Bangert-a. siiperinten-denta v zavodu. Vse štiri se je prevedlo v ločene zapore kot priče.
Z inkvestom se je pričelo vsled f'zpovedi pr.1 terja Frederieka Mors, ki je bil preje zaposlen v zavodu. a g:i se v zadnjem č;i-su odpustilo.
Mors je prišel v New York k distriktnemu pravdniku Perkin-su. kjer je izpovedal o umoril. Smatralo se ga je z-i umobolne-jra. vendar pa se je naročilo več detektivom, naj preiščejo zadevo. Na podlagi preiskav teh detektivov se je včeraj izvršilo aretacijo omenjenih štirih oseb.
Coroner Dunn je pozneje izjavil: "Prav nie ne dvomim, da se je teh osem oseb ubilo." Rekel je tudi, da je videl hišni zdravnik. ki je podpisal mrtvaške liste. v enem slučaju zamrlega zadnjikrat šest dni pred smrtjo.
Trije izmed usmreenih so u-mrli v starem zavodu v 1'nion-port. pet jih je pa našlo smrt v novem zavodu.	",
Distriktni pravdnik Weeks bo najbrž dal izkopati trupla ter jih preiskati od zdravnikov.
Izstavilo se je tudi zaporno povelje /.» Morsa. ki se nahaja v Bellevue bolnici v svrho opazovanja njegovega duševnega stanja.
Horn v _ ječi.
Vanreboro, Me.. .">. febr. Werner-
ja Horn, ki je l»il o!.sojen lin il'Jtineviio ječo ratli im^kotluvanja metlnartnlne^a inoslti tVz St. Croix reko. se je i»re-V!*t|l«» danes v Maeliias. kjer Im> otlse->le! svnjo k;i/.en. Slueaj jt- stem kini ean za državo Maine. I*riIkkIiijI korak l»o storila zvezna vlad;«, katero se je naprosilo, naj izniei Hurna v roke esi-nadske oblasti.
Posadka japonske krlžarke "Asama" rešena.
Tokio, Japonska. ."*». februarja. V IKiroeilu. ki je dos]K-lo v Tokio ^letle iz^ulK* ja]»onske križarke "Asania" se ^rlasi. da so rešili vsi ejistnlki in vs»' moštvo križarke. "Asania" je zadela na skalo pred st*veri>?a|>udno oba ijo Nižje Kalifornije in sie«>r na t«H"ki. ki ni zaznamovana na zemljevidih, obsejr šktnle ni še znan ter se tudi lie more nieesar reei ^bilt; možimsti. Ha bi se spravilo križar ko na varno. Ker niso dos|tela nikaka iltreklna ponK-ila z "Asaiue" v Tokio, se domneva, da je bil deluoliran brezžični brzojav.
Dvajset oseb ubitih.
.Madrid, Španija. Ti. febr. — Vsled eksplozije kotla, ki se je za vršila včeraj v tvorniei |M»hištva v i^i (itiardia. je biiti ubitih dvajs*'t oseb ter je tmii število ranjem-ev veliko.
Dospe]« jt
VELIKA PRATIKA
tt leto 1915.
V tej Pratiki bo tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako ao nastala imena severo-ameriikih držav. — Naselniske določbe. — Dan dela
—	Labor Day.
Pratika velja s poštnino vred 12 centov.
IRazprodajalci jo dobe 100 komadov za $8.
t Slovenlc Publishing Oo, tt Oorttandt WL, Hew York OHy.
RL8UWSLOVANOZ6ROVJN JAViNIH ZLOČINCEV VHflBSBURSKI DRZftVI=
RflztlKft!\ BISAAflRCKj:V A^^yj flTO
BčRCHTOLDJ
■ ■ -—r'l	xjBz'JPflKjl PO ML
HABSBURŠKI\ I \
gLfiVn MT^^Sil i^V/MlNfeBUKVICČ
soposLftuvpakojV / ffTžittB^L*
mmmmmm Miasc^
.\jiiitekt John .Jajrer v Minneapolis, Minn. l»o objavil v našem listu serijo karikatur, kojili snov je vzel iz sedanje evropske vojne. Prva teh karikatur nam kaže liivšejra avstro-ogrskega ministra za zunanje zadeve, grofa IJereh-tolda. ki je veliko pripomogel, da se je pričela ta najbolj krvava,
vseli vojn. Karikatura je originalno tlelo. Na kravati vidite križ in polumesec. kar znaei zvezo
med Avstrijo in Turčijo, med krščanstvom in Islamom, ki je hil dosedaj največji sovražnik prvega. Obraz Berehtolda je tipičen za izinozgane in nezmožne avstrijske diplomate.
Položaj v Mehiki.
Carranza se je spri z diplomati. — Še en predsednik. Carranzcva že-j na dospela v Zdr. države.
—o—
Washington, D. C.. febr. —i Carranza oziroma njegov general! Obrcgon se je zadnje dni spri s člani diplomatičnega zbora v .Me-j xico City. iSpaiiskemu poslaniku je baje zapretil z deportacijo, ker-je imel pri sebi zaupnega agenta španske vlade. Angela tlel ('asa, ki je skrivaj podpiral Villo. Poročila. katera prihajajo iz glavnega mesta Mehike, so zelo pomanjkljiva. Diplomati bodo skoraj gotovo zapustili Mexico <'ity in izročili vse svoje posle konzularnim uradnikom.
San Antonio, Texas. 5. febr. — Sem je dospelo več uglednih Mehikancev, da bodo prisostvovali mirovni konferenci, ki se bo jutri začela. Kot se čuje, nameravajo delegati izvoliti še enega predsednika. ki bo poskušal napraviti red v Mehiki. Novi provizorieni predsednik bo skorajgotovo posta! Krederieo Camboa, ki je bil za časa Huertove vlade zunanji minister.
San Antonio, Texas, 5. febr. —
Danes je dospela sem soproga Venustiana <'arranze, vrhovnega šefa konštitucinnalistov. Prej je
bivala v bližini Piedras Negras. kjer se nahajajo Villovi vojaki. Carranza sc je gotovo bal, tla bi ne prišla v Villovo jetništvo. vsled cesar jo je poslal v Združ. države.
San Diego, Cul., 5. febr. — A-meriški konzul Guvant jc sporočil, da so lokalne oblasti ustavile parnik "Mazatlan'*. čeravno je pilil pod mehiško zastavo. Oblasti zahtevajo, da mora parnik plačati eksportno carino za ameriške kože. katere ima na krovu.
Križarka "San Diego'r je dalles dospela v tukajšnje pristanišče.
Nemška križarka "Seydlitz" lahko poškodovana.
Berlin, Neiuelja. 3. februarja. — V IH»roeilili očividcev ;rlede jm»morske bir-ke. ki se je za vrši bi v Severnem inor-jn. se zatrjuje, tla je tvorila križarka "KhM^-her" edino iz^nl>o Nenieev ter da s<» bile i*»SkodlH> na križurki "Sevd-Jitz" tako majhne, tla ni bilo treba niti izmenjati t »klopnih plošč. V jKiroeilih se Klasi, da so streljali Angleži iz strahu pred nemškimi trni na tam i iz take [daljave, da so izgubile k rablje vst>
. mod
J
(brezposelni naj postanejo vojaki.
Washington. 1». C., •"». februarja. -Koijjrresnik I .oft iz New Yorka je vložil dane« v kongresu predlogo, kojo namen je rešiti vprašanje brezposelnosti ter «il»eiieiii dtiblti primerno števili« rezervnih vojakov Združenih tlr-žav. Pretllo^a tloltK'a. naj se brez|ne ■elne /.aiM»sli jiri javnih delili ter si; od teh ljudi izbere telesno najbolj sposobne za vojaške vaje. l^i bi trajale vsaki dan štiri ure. Nadalje se predpisuje v predlogi, da se morajo člani j te rezerve jmi preteku prve službene dobe. ki traja šriri mesei-e. vsako let<» /ojiet javiti k rezervni službi, ki ltaj l>i trajala »Iva tiilna. Te vojake naj bi se plačevalo tako kot regularne vojake.
1 »a se organizira arimnlo brezposel-nili. se naroeu pre<lsediiiku v neki tlrn-.^i klavzuli pretllo^e. naj »><lre<li naj-prvo štetje vseh iiiožkib brezposelnih v starosti od Hi do «»."» let. Vsi ti naj lobe tlela, btflisi pri javnih delili dr/..iv ili zveze. Stroški' naj se pokrije z «lt>-hodki prtnlaje panamskih papirj'-v.
Dvignjena ohto/h:-..
\'elika |Kii'ota i/. Middlessex t'oimty, X. J. je tlvi^nila včeraj v New llrun -wiektl obtožbe proti iletekl iVoril, ki so streljali v itoo-evelt na stavkarje. izmed kojih sla bila dva ubita, doeim jih je bilo enajst ranjenili. Vsakega izpitni teb lopovov se v olrtlolžiiiei dolži. da je zakri\il suirt slavkarjev. Obtož-niee si- je predložilo sodniku I»aly. ki lio najbrž kmalu pričel s priH-esom.
Denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treli mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izplačati.
TVBDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York, N. Y(
	Cene:		t
K	$	K	$
	1.10	110....	22 O0
10....	2.10	120....	21.PO
l'i____	:t.to	130....	2« i.O
20....	4.10	nn....	2H 00
2o....	5.1«	150....	ao oo
30....	K.10	n;o....	:t2 * H
35....	7.10	170....	:ti oo
	H.lt>	180....	oo
45.	a.10	200....	40 00
50....	10.1 H)	'450....	SO «
...	11 00	300....	«0 00
00....	12.00	350....	70 00
6H....	18.00	400....	HO 00
70....	14.00	450,...	90.00
75....	15.00	500 ...	loo 00
H0....	lfi.oo	fi©0 ...	120 00
85____	17.00	70O....	140.00
:»<»....	18.1 Mj	8oo____	lflo.no
J»5____	19.00	»00____	180.00
	20 00	looo____	200.00
"GUS NARODA"
(Slovenk Daily.) Owned and published by the SloTenic Publishing Ox
^	(a corporation.)
FRANK SAKSER, President. LOUIS BENEDIK, Treasqrer. fa,
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Man-hattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Can ado........................$3.00
** pol leta....................... 1.60
• " lato ra mesto New York................4.00
' po> leta sa mesto New York ...	2.00
** Evropo za vse ieto...........4.60
" " polleta.............2.65
......četrti eta........................1*0
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") lsso*d every day except Sundays and
Holidays.	t
Subscription yearly $3.00.
Advartliement on imn mi
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo.
Denar naj ie blagovoli pofiiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejit^je bivzliide naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poftiljstvam naredite ta naslov: "•GLAS NARODA**
»2 Cortland t St.. New York City.
Telefon 4687 Cortland t.
JE
Slovenska Liga.
Z ra<l<»>t jo iti ponosom lahko rtw««.», ,ia j.- na^'1 naš kli«- oditi, va p<»\h<h1. kjer bijejo po Zdru-/• tuli i|r/.t\ah »lov**n*ka area. Na-rtKl s«, bu.lj in oživotvarja ne or-jranuai-ija kot j,« tako ie ni imel slov. tiski narod. Slovenska lipa je to, li^a kIovenskih Ainerikaneev. ki so si zastavili visoki cilj, da iz-vojiijejo nekaj, eeaar nesrečni rojaki \ domovini ne morejo izvoje-vaii, ker je krnto nasilje jačje od pravic«.
Kot vedno pri vsaki plemeniti in nesebični stvari, je tudi sedaj najti ljudi, ki nasprotujejo ideji in to iz različnih vzrokov. Prvi so t i it i, katerim manjka spoznanja in \ katerih je tradicija močnejši oil razuma in prevdarka. Ti ptivorijo: Evropska vojna je za-»1' lii \ se narode in vsled vojne ' fpijo \ si, brez razločka. Zakaj bi Slovenci ne trpeli, ko trpi tudi Nemec, Francoz in Anglež? Rodili smo se v Avstriji in to je nana. domovina. Po svetu pa nismo šli radi pomanjkanja dela, temveč raditega, ker smo si želeli več in boljšega kruha. Avstrija ni bila kriva, da nas narod ni napredoval. Krivi smo bili sami, ki smo bili nesložni in zavistni. Vsem ne more ugoditi eesar in vlada, ker se Bo« vsem ne ustreže. — Pri-umo zvestobo in zvesti hočemo ostati pod vsakim pogojem.— Ta vrsta ljudi je med nasprotniki najboljša. Preveva jih • luli. ki jim je bil vcepljen in ka tciega s« niso ixnebili. Voljni so pretrpeti vsako ponižanje, zatiranje. omalovaževanje. V njih glavah ima prostora le to. kar se jim je uliilo v glavo. Nedostopni bo za ti »v o misel in naj je se tako
dobra tako koristna. Prepričani s » da je ni boljše države kot j«' Avstrija in da je slovenski narod ixguh|j< n, h ko razpade Avstrija.
lavna poteza njih značaja pa je •-nvraštvo do vsega slovanskega. Srb jim je razbojnik, morilec kraljev in ropar, ki hoče iztrgati Avstriji par cvetočih dežel. Rus jim je z^anjar in napol žival. Poljak je umazanec in kruhoboree. Ceha »ploh ne poznajo in o Bulgarih so slišali samo nekaj zvoniti.
Najboljši človek je pa Nemec, ki je zvezan sedaj z Avstrijo in ki hoče zaae to, kar so si pridobili drugi z delom in stoletnim naporom. To je isti Nemec, ki je prinesel Slovencem krščansko vero s krvavim mečem v roki tar jo prinesel le sato, da si zasužnji na. rod, ki j« bil dotedaj prost in sam gospodar svoje usode.
Kar se je z valpetoviini biči vteplo v glave naših pradedov, to živi še sedaj v ljudeh, ki vidijo v Avstriji in Nemčiji rešenici ali vsaj zaščitnici slovenskega naro-| da. Kri suženjstva se pretaka po žilah teh ljudi, kri tlaeana, ki je pokleknil, kadar je prišel pred| graščaka in ga prosil, naj mu ne( vzame iz hleva zadnje ki-ave in iz hiie zadnjega sina.
A kot rečeno, ta vrsta naaprot-
t
nikov je najboljša. Druga tvori dvomljivce, mlačn^že in švigašva-ge. Ti so bolj s'rwpeni kot gad. V zavesti last nt nemoči in nezmožnosti. zastrupljajo še druge ter jim vlivajo v srca dvome. Ta-' ko govore: Kaj bodo napravili ti reveži! Naj bodo veseli, da žive! Ne vrjainite jim, ker se hočejo' oslaviti na stroške drugili! Kaj bodo ameriški Slovenci pomagali' onim v stari domovini! Smejali se jim bodo ter jih nazivali otroke! Pojdite se solit z vašo ligo! — Tako govore proti slabejšim. Proti močnejšim sii pa ponižnejši ter s«' včasih celo navidez strinjajo z njih nazori. Pred vsem pa čakajo razvoja stvari. Ce bo šla stvar dobro. bodo začeli kričati, da bo
strah ter se bahati, koliko so pripomogli; če pa ne bo uspela, bodo pa izjavljali: Ali vam nismo rekli, da ste bili neumni, ko ste začeli s takimi stvarmi!?
Te švigašvage so najslabše -Kdor ni z nami. je proti nam!
Vsi ti nasprotniki pa ne bodo ničesar opravili. Možje, ki so se lotili dela. so onega kova. ki ne
odneha, ki izvojuje boj do konca. • * *
Slovenska liga je oživotvorje-na. I/. Clevelanda nam je prišlo poročilo, da se je ustanovilo krajevni odsek lige. Podpisani so vsi vdeleženci. V New Yorku se bo ustanovilo lokalni odsek prihodnji ponedeljek.
Došlo nam je več načrtov za program "Slovenske lige*". Objavili jih bomo po vrsti ter pri tem nasvetovali. kaj bi bilo umestno izpustiti in kaj prevzeti v konečni progra ni.
Glede organizacije krajevnih odborov smo sledečega mnenja. Iskalni odbor s«' konstituira brez formalnosti in funkcij ona rje v kot so običajni pri drugih društvih. ,Tak odbor naj bi predstavljal le | zaupnike v posameznih naselbinah, ki bi vmlili akcijo v dotič-nein kraju. Vsi ti krajevni odbori pa naj bi glasovali za centralni h hI bor, ki bi prevzel vse glavne posle ter razposlal posameznim odborom definitivni program v o-dobritev.
Treba je hitrega »h uspešnega dela, da ne zamudimo niti enega dneva.
Vse za narod!
Avstrija žrtev nemške politike.
Chicago, 111., 1. febr. 1915.
V današnji chieaški ''Tribuni" je bilo poročilo od zanesljive in dobro informirane osebe iz Berlina glede misije Ogra barona Bu-riana, novega zunanjega ministra Avstro-Ogrske pri nemškem cesarju. Med drugim je bilo Citati sledeče:
Baron Burian, čigar edina naloga je bila, rešiti Avstro-Ogrsko iz kritičnega položaja, v katerem se nahaja, predstavlja stanje iste kot negotovo in zibajoče (mi pravimo podomače: zadnja ura bije) z malo upanjem na zmago in če rusko prodiranje proti Budimpešti ne bo ustavljeno, bode razpad Avstrije gotova stvar, posebno pa propast Odrske. jn logična posledica tep| — propast Nemčije.
Nemčija mora poslati močno vojsko na pomoč v Ogrsko, da se ustavi Ruse. Srbe in v slučaju tudi Kumunne, drugače bo Avstrija prisiljena skleniti mir, ki bi bil manj usodepolu, kakor pa če bi bila popolnoma poražena.
Potrebno bi bilo, da bi Nemčija odstopila Franciji del Alzaške in nekaj poljskih provinc "Novi Poljski", pod pogojem, da tudi Uusija odstopi nekaj provinc in Avstrija del Galicije "Novi Poljski*', ostali del iste Rusiji, Buko-vino Rumunski in če potrebno, del Bosne in Hercegovine Srbiji in Crnigori.
Nemški državniki so izjavili, da je baron liuriauova namera izvrstna, toda za Nemčijo bi bil mir. sklenjen pod takim pogojem, bolj usodepoln, kakor pa popolen poraz. —
Veliko komentarja k temu ni treba. Avstrija se je žrtvovala, toda trezen razum je izpodrinil vojno navdušenje, zavedli so se, (da letijo po strmini navzdol, lio-j I teli so se rešiti, ali vrag, ko je pa I njih gospodar in diktator Prus, ki je vzel vajeti v svoje roke in dir-J ja dalje "naprej, dokler je še sa-(pe kaj"! Treba je staviti tukaj samo eno vprašanje, ki je vele-J važnega pomena za vse avstrijske (Slovane, vprašanje, čegar odgo-vor je tako ponižujoč in tako tra-I gičen za nas,u/ da se čudmio in vprašamo, če je mogoče, <|a je
I
med nami tukaj še kak Slovan, ki < ponižno ponuja svojo glavo, da 1 mu ta oboževani Nemec stopi na- ; njo! Vprašamo toraj te nesrečne brate in one, ki vedoma mečejo 1 vsem, ki se potegujejo v resnici za Slovanstvo, polena pod noge: Ali j se Avstrija .bojuje za interese svojih Slovanov, ki tvorijo večino njenega prebivalstva, ali za Nem-'ce in Ogre? Ali je Avstriji kaj le- 1 jžeče na tem, če njeni Slovani, stari in mladi, poginejo na bojnem : polju, ne da bi ona imela kaj ko-, rist i od tega !
Avstrija je nagnala slovanske može v boj, matere, žene in otro- ( ke je pustila na sredi ceste in sedaj igra plavno ulogo — pruska havba.	'
Slovanski politiki so zastonj svarili vlado, da naj krene iz po-gubonosnega pota. še za izdajalce so jih proglasili, ne da bi jih poslušali.
Turek pravi, da je Allah velik, še večji pa njegov prerok Mohamed.	I
Pomisliti moramo, da je naš narod popolnoma izsesan. ki še ne ve. kaj se je zgodilo: saj kdor pozna avstrijsko vlado, bo že vedel, kako zna lepo igrati harfo. Njih časopisi tako spretno lažejo, da jim naivne duše vrjamejo in človek je razpoložen, da bi plesal, ko prebere vse uspehe in delovanje srečne Avstrije. Vojakom so raz-' delili knjige, v katerih se izrablja ".lezus Kristus na križu" v nji-j hove nesramne namene. Opozarja! se jih v tej knjigi na prisego (kii je bila pa prisiljena in groze jim s peklom in večnim pogubljenjem. Oni dobro poznajo versko čuvstvo uboge pare in li s strahom čitajo. V tem strahu niti ne pridejo do zavesti, da tisti, ki so to knjigo izdali, nimajo pravice, izrabljati Boga. da je ta knjiga gnusni greh. ki je onečastila in1 oskrunila najsvetejše versko čuvstvo narodovo. Prišel bode čas. koj »e bode tem oskrunite!jem obesil mlinski kamen na vrat in jih potopilo na dno morja!
Kdo pa gospodari v Avstriji?
Prej je bil mož llerehtold. zagrizen Nemec, ki je Avstrijo porinil v blato, sedaj pa Madžar Burian, ki vleče Avstrijo iz blata v gnojnico. Pravzaprav gospodari nemški cesar Wilhehn "the Grocer", ne "der Grosse", ker on ob-Ijubuje naše dežele kakor jud svoje blago vsakomur, kdor kupi, najsibo da mu pomaga ali pa da ostane nevtralen. Ali iz te moke ne bo kruha! Nemci in Ogri se ne bodo več žogali s Slovenci in Hrvati, ker prišel je velik moment, ki se ga vsi zavedamo, in naše ovčje potrpežljivosti je konec. Naših kosti ne bomo več nosili za havho in papriko. Mi si moramo poiskati zavetišča drugje, kjer nas bodo bratsko sprejeli.
"Savan".
Dopisi.
New York, N. Y. — Kakor že znano, priredi naš tamburaski klub "Slovenka" svojo zabavo na pustno nedeljo, dne 14. februarja t. 1. ob 5. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Družine, 21 Nassau Ave., Brooklyn. Na programu imamo med drugim tudi par lepili skladb, katere bo proizvajala "»Slovenka" v svoji slikoviti narodni noši. Prepričani smo. da bo to marsikoga privabilo na našo prireditev. Burka "Oh ta Polona!" je nad vse zanimiva. Polona, kmetsko dekle v službi pri gospej tir. Kopriva, se maščuje nad svojo gospo radi njene sitnosti ter ji napravi velike zmešnjave. Naposled se pobota z gospo ter ostane še nadalje pri nji v službi... Ker je ravno pustna nedelja, smo naredili malo krajši program, da tako tudi onim ustre-žemo, ki se radi vrte. Med odmori in pri plesu igra slov. orkester pod vodstvom C. Adamiča ml. Po igri prosta zabava in ples. — Odbor.
Frederickstown, Pa. — Z delom se ne morem nič pohvaliti. Tukaj so .štiri premogorovi; dva nekoliko obratujeta, eden pa že od 12. decembra počiva. Nihče ne ve. kdaj se zopet povrnemo na delo. Za enkrat ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, ker brezposelnih ne manjka. Tukaj 1 je nas bolj malo Slovencev, naj-jveč je Poljakov, nekaj *Američa-l 'nov in Nemcev. Pozdrav! — John' Škof.	|
| Hcoversville, Pa. — Z delom je tukaj zelo slabo; zaslužimo komaj toliko, da se preživimo, na ječme-j novec pa ne smemo dosti misliti. Torej ne svetujem rojakom sem| hoditi za delom. Kadar se bodo
1	I
delavske razmere kaj zboljšalc,' bom poročal na tem mestu. Po-' zdrav! — Louis Pajk. -	M
Cleveland, Ohio. — Z Blatniko- I vo brzojavko se strinjamo. Zeli- i mo, da bi se akcija v prid sloven- 1 skemu narodu nadaljevala. Prva , podružnica Slovenske lige se je že < ustanovila v Clevelandu. Evo nas: A. J. Terbovee. Karol Lenič, Ivan > Tomažič, Ivan A. Perko. E. Kališ, < Anton Šabec. Oto lVzdir. Živela ■ Slov^n-ika liga!	I1
j Maynard, O. — Ker so iz naše ' naselbine dopisi precej redki, sem ' sklenil jaz nekoliko sporočiti. O delavskih razmerah mi sploh ni treba govoriti, ker tukaj je stav- 1 ka že od meseca aprila lanskega '
I	- -	.	. v	. I
leta. Kdaj bo končana, m se nikomur znano. Mi držimo skupaj kakor veriga in se pod nobenim pogojem nočemo ukloniti oholim ' kapitalistom. Kljub stavki se pa j vendar dobro počutimo. Tukaj je precej rojakov, ki imajo že svoja ; ^lomovja. nadalje imamo tudi dve slovenski društvi, ki pa slabo na-preduiet.-!. ker nimajo ljudje ile-n a rja. (Sospa Štorklja se prav pridno oglaša. Zadnji čas se je o-glasila pri šestih slovenskih družinah in jih obdarila s krepkimi!
dečki oziroma deklicami. Rojak1 - i , Frank Spendal se je priselil v našo naselbino in se bo žarel pečati s farmo, Glede evropskega klanja smo precej različnega mišljenja.j Sem ne svetujem nikomur hoditi,' j dokler ne bo stavka končana. Po-1 zdrav! — Stavkar.
Blaine, O. — Dovolite mi nekoliko prostora, da malo odgovorim na lopovski napad v Am. Sloven-J cu. katerega je napisal g. John Cirsich. avstrijski patriot. Najpr-j vo sem Vam. Grsich. moram' j zahvaliti za čast. ki ste mi jo i/.r ] kazali s tem, da ste me uvrstili
i m »hI tako naprednomisleče. za-i . . .... J vedne rojake oziroma rojakinje.'
kakor je g. I. B. Nikdar nisem pričakovala tak« ga odlikovanja. Na psovke, ki mi jih dajale. s«* ne oziram, zato. k--r -»o napadalca bolj poniževalne kakor za napadenega. Sicer pa: kdor j.- izdaja !ee dela\skega razreda, je ravno t;ik«» lahko izdajalce svojega naroda. Mogoče Vam ni znano. g. .1. Grsicii. da je tu v iztočnem deiu Ohio premogarska stavka že 11. mesec. Kapitalistom že presneto trda prede. Vi kakor izkušen "Alliance Citizen" i/.za stavke v Mich i ganil lahko pridete sem kompanistoni lizat pete. Zagotovim Vam, da Vas bodo oni z odprtimi rokami sprejeli. Opomnim Vas tudi, da najprvo pometit«. pred svojim pragom, potem idite šele pred drugega. Želim Vam mnogo uspeha! — Marija Guna.
Kansas City, Kan. — Delavske razmere so prav slabe, tako da ne vabim nikogar sem. Če bi kdo vseeno prišel, bo gotovo razočaran. Kaj je temu vzrok? Nekateri pravijo, da evropska vojna, drugi zopet, da so kapitalisti vse zakrivili. Tudi jaz sem prepričan, da zadene vsa krivda velekapitaliste. Uporabili so ugodno priliko in zvišali cene živilom. Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Imamo več društev, ki spadajo k raznim Zvezam in Jedno-tam. Zalibog, da se med nami še vedno dobijo rojaki, ki še niso pri nobenem društvu. Žalostno je to! Moje mnenje je, da bi bilo najboljše, če bi pridno stopali pod okrilje naše slavne J. S. K. J., ki je takorekoč najboljša slovenska organizacija v Ameriki. Cerkveno društvo je priredilo na Silvestrov večer igro, ki je prav dobro uspela. Lahko rečemo, da se nismo na-dali takega obiska. Kot se čuje, bosta tej kmalo sledili še drugi dve. i^e tako naprej! Pozdrav! — Louis Luznar.
Wells, meh. — Dela se slabo, zaslužimo toliko, da se borno pre-živimo. Tukaj je samo par slovenskih družin in nekaj samcev. Pred kratkim smo spremili dva pcčlar-ja na kolodvor, katera sta se podala v daljno naselbino Little Falls, N. Y. Petnajst mesecev snio bili skupaj in smo bili vedno dobri prijatelji. Zelo dolgčas nam je po njima. Upamo, da se bosta dobro imela tam na daljnem vzhodu. Draginja je naravnost nevr-jetna. Sto funtov bele moke stane $5, kar je vsekakor preveč za u-bogfga delavca, ki zasluži komaj po $1.50 do $2 na dan. To so seveda samo oni, ki delajo od kosa, ostali pa zaslužijo poleg hrane in stanovanja komaj po $16 na ine-jsee. Sem toraj ne svetujem nikomur hoditi, dokler se delavske |razmere kaj ne izpremene. Neka-: teri pečlarji se kratkočasijo z dekleti, nekateri pa hodijo na lov. .Upamo, da bodo kmalo nastopili tudi za nas boljši časi in malo i boljše delavske razmere. Pozdrav! VaL Candoni, Turner Camp 6.
n jasa—sa—qgi ■ i ^
LISTNICA UREDNIŠTVA.	<
K. K., Kansas City, Kansas. —	J
t'alvazorjeva knjiga "Khre des	i
llcrzogthums Krain" ni prevede-	j
la v slovenski jezik, pač pa jo je	i
ponatisnila tiskarna Krajec v No-	1
vem mestu. Celi ponatis je težko	,
lobiti ter je cena najbrž visoka,	i
J. K., Bonifas, Mich. — Ofen-	|
živa je napadanje, defenziva pa	i
»hramba. Ce prodiram v deželo	1
sovražnika ter ga podira pred se-	,
hoj. sem v ofenzivi, če ga pa ca-	i kam na utrjenem mestu, ali če se umikam, sem pa v defenzivi. — Praporščak je toliko kot "Falin-rich"\ ali kot se je zvalo prej v avstrijski armadi "Kadettoffi-1 /.ierstell vert reter * *.
Prijatelju v Canonsburg, Pa. —
Taki "dotipi" so le znak. da ste prehlajeni v glavo. Stvari ne bodo škodili, pač pa koristili. Za kar so pametni ljudje, temu bedaki ponavadi nasprotujejo. Pozdrav !
Zasledovalec iz Diamondville. Wyo. — Koledar je *fallright" in zvezda je zvezda, naj ima pet ali sest "odrastkov" kot pravite vi. Ako že "zasledujete", ne zasledujte takih malenkosti. Pozdrav!
NAZNANILO.
('lanom društva sv. »Jerneja št. SI .!. S. K. J. se priporoča, da se redno vd dežujejo mesečnih sej. ker vsakdo j«> dolžan plačati redno svoje prispevke. Kdor se ne vdeleži seje. naj se javi v teku dni po seji pri tajniku ler plača svoje prispevke, ker inače ni o-pravičen do bolniške pod|»ore in !>•» suspendiran. Zaeno pa opozorimo vse člane, da dobro proučijo društvene in .lednotiiic zakone 1 t t -e po njih ravnajo. Nadzorniki in bolniški obiskovale! morajo biti natančni pri nadziranju bolnikov, da se isti ravnajo p■< predpisih in po navodilu zdravnika. K vdor ne razume pravil, naj vpraša za pojasnila pri dništvcucm tajnika ali pri pr.-dscdniku. «>.i;>,>;-.
VABILO K IGRI
in veliki plesni ter zabavni VESELICI,
katero priredi tukajšnje izobraževalno društvo
v soboto 13. februarja t. 1.
v dvorani g. M. Mihevc, Ilaydenville. (Jreensburg, Pa.
Vspored:
1.	Igra: "Repoštev, duh v kr-konoških gorah, ali vsega je enkrat konec." Čarobna burka v 5. dejanjih.
2.	"Krčmar pri Zvitem rogu." Burka v 1. dejanju.
Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za možke 50^, za ženske 2;V, za otroke 10č.
Tem potom najvljudneje vabimo vsa bližnja društva, Hrvate, Poljake ter sploh vse Slovane, da se v obilnem številu udeleže te naše veselice in prve dramatične predstave. Pomagajte k boljšemu uspehu, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo.	ODBOR.
Kje je moj bratranec ANDREJ ŠUSTER? Pred tremi leti se je nahajal nekje v Združenih državah ter do tistega časa tudi pisal domov v Mengeš, Kranjsko, a pozneje pa ni bilo več ničesar slišati o njem. Ker mu imam mnogo važnega sporočiti, prosim cenjene rojaki*, ako kdo kaj vi' o njem, naj mi blagovoli naznaniti, ali se mi pa naj sam javi. — Ivanka Šušter, 424 E. nth St.. New York, N. Y. (6-H—2)
Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja VINKO MAJDI C A. Doma je iz vasi Žirje št. IS na Primorskem. V Združenih državah biva že okrog T let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za u.iogov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker poročati mu imam nekaj važnega iz stare domovine. — Frank Pelau, Box 15, Harding, "\V. Va.
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska.
Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva| knjiga o sedanji vojni v slovenskem je- j ziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena; 75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše i ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik. pošljemo zastonj.
SLOV. KNJIGARNA
535 WukhftM St.,	Milwiik«, Wit.
Pouk y angleščini.
Prn in edina Slovenska Korespondenca Sola.
Podu čuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev, potom dopisovanja pišite za pojasnila
Slovenka Korespondemčaa Šola •119 St CUir At«.,	CMud, 0. j
Za slovenske grafofonske plo. j šče, Columbia graf of ona, zktnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERB0 VEC, P. O. Box 25, Denver, Colo.
/i	Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika.	S'
■	[■	prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi	^J
IC EVER A'S
■i;	Balsam for Lungs ;i
(Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo.	*■
i'i	Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Gena 25 in 50c.	J
I	7in«slj;ve idririis wp»- kiifl].	V »Iuč« ih pr;h!«d» in influr-nzt j
*N:izn:itii:uo V .tin. ita nu je i/k.iral	, ,	. ,	, ■■
■	S«v - r. un /1 Pljuča	Mr«, 3® w«o umlO. črn 8eicni CoM and ^
ztlroviio i,.iv,-r kaM-lj. V tn-fi >lii."ajili j- «.r;;> Tlhlrtl (S--\-t- 'I ,' . -i v I : jire-
, p'.t'i.i • ■ .■■ .:,;,m tpgm kojih je Mlad«! hbdIn hripol nfaijeoi v rvcxi Sevrrortai !l
■	k t-«'!j. /. ve*el}cm t:-4 priporočim \.im, ..	. , ■_ « 1 Vi ua potrebi.je,,.. Kin. Marcjovcz. II».«udohi za r'./.< » ti:i!i i;.l.,nio utlakDr ■
a'B	Boi 41, C'omly, Ohio je ji v. Cena Tabletov je S5ceot<ir.	Ji
-----1
SEVERA'S TAB-LAX? W J
I	Sladkamo cdva.ato. So i^borni, za otroke, kaker tudi za odras.c.
■'■	Severove Pripravke imajo naprodaj lekarnarji vsepevsedi.	J
■	Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve.
Frank Petkovsek S
Javni Notar (Notary Pubiicj 718-720 MARKET STREET
WAUKBOAN, II \ .
m m m
PItO DAJ A fina vina, izvrstno sniotko. patentirana zdravila.
PRODAJA votne liatke v«eb t rekopior-PHONE 246	pkih črt.
„ .	POŠILJA denar t »tari kraj zrdmIJivo J
Zastopnik	in ^teno.
"GLAS NARODA"
KI Cortiamit strpat UPRAVI JA Tio v notarski poe#l aptdft- I New York, N. Y. '	joča del».
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
jc najstarejše in od zdravnikov priznano	^
kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Ona za "f.KINJKVKC" jc: 0 stcklrnii- $ C.rji
1J stekleni«* i::.<''» V /ALOlil IMAMO t iii I i «'isti Momaei Tli« il'INM K V l*' in SI.IVoV-KA kuhana v naši lastni (listileriji.
Naše cene s«> sledeče: Tropiiijeve«- jkt ^at.	iu $::.ni»
Sldvovitz iH*r iral.................$.*!.imi
Troplujevee zaiioj .................... £ K.um
Slivt»vitz ZiilMtj ............................J£K;.i»o
"«i(i" It.ve Whiskey "i let star, zaln>j____ $11.00
Rndeea Ohio vina per j;:il.....5,"»c.t <»<»(•„ (!,"k*.
Catawha in Helaware per jral.......7-~m*. S(i<-.
7.-.\ Ti in 1(1 fiul. jMisotlo raennaino Sl.oo. za li." jral.	za večja iiar«>»~ila je sod zastonj.
Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in liataiieiii naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjcnih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Nasa tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH,
» Za delom.
-o-
Lovro Kuhar.
(Konce).
Mize okoli naju so bile res sko-vse zasedene z raseapanimi go-J sti, kakor sva bila midva. Neka-1 teri so bili pijani iu če niso po-' spali za mizami ali na tleh, so kričali in razbijali kot zbesneli. Drugi s« li/ali žganje iz loncev in lovili točajkino debelo, neokusno roko, ali se pa nasmihali ženskam, ki so se smukale med njimi. Žensk je bilo precej v sobi. Prisedle so k moškim in se jih ovijale, pile žganje ter se opotekale med mizami. Tudi k nama je prisedla mlada, bosa in ku-štrava punca. Prijela me je za roko, ;t zgrozil sem se: njena roka je bila mrzla in trepetajoča, ohlapna kot eunja. (.'ledala me jc z motnimi očmi in se je skušala smejati; toda bila je preveč o-'f|amljcna o«l žganja in komaj je i iztegnila zasinele ustnice. Popila nama je žanje iz lončka, nato je opotekaje odšla k drugi mizi, kjer se je zgrudila na stol in zaspala.
Neka druga starejša ženska je iztegnjena ležala na dolgem stolu ob zidu. Bila je odeta v zamazane cunje; izpod n jih so molele tanke noge z velikimi, razhoje-nimi podplati, ena roka ji je po-e i vala na prsih, druga je visela navzdol in segala skoraj do tal. j < i lava je bila nagnjena daleč nazaj. iz polodprtih ust so silile o-j studne pene in se nabirale okrog, ustnic, od slabo zavezanih kit so se vsipali šopi ogljenočrnili las.
"Poglej to žensko", me jc o-pozoril znance. — "Mati je šestih otrok."
"Ali jo pozna«?"
"Poznam dobro. Že dve leti stanujemo skupaj v eni hiši."
"Pa je omožena?" sera vprašal.
"Je, vendar z možem nista skupaj. Otroci so sami dnina. Ena deklica je že precej velika in bi ta lahko delala, pa ne zna uiČe-
'"To je žalostno!"
Na mojo opazko je tovariš malomarno zamahnil z roko in do dna posušil žganje iz lončka. Postavil ga je narobe na mizo in se ozrl vame.
"Morda ga še bova?"
"Dosti ga jc. Škoda denarja, rabila ga bova!" sem sklenil jaz.
Toda tovariš ni odnehal. "Temu denar?" je ugovarjal. "Jaz nimam vinarja več. pa se ne brigam za to. Ko bi imel, bi plačeval, da bi bila oba pijana. No daj! Zaradi osem krajcarjev ne bo vsega konec."
Ostal sem trdovraten in sem hotel oditi.
"Ne moreni!'* sem se branil. "Denarja imam samo za tri dni življenja pri kruhu, j Kite m sem berač."
On je vztrajal pri svojem. Pravil mi je, kako nespametno je pohajkovali po mestu in prodajati zijala za prazen nič, tukaj imava pa lep mir in lahko do 110-či sediva pri enem lončku. Dokazoval mi je tudi, da bova jutri gotovo dobila delo, on ve za prijatelja, ki se bo naju usmilil in bo nama priskrbel zaslužka. — Končno me je jel tako glasno prositi, da sem se vdal in plačal osem krajcarjev. Tako sva obsedela za mizo. Šele čez dobro uro ttva zlezla iz beznice v mračno ulico, vijočo se med visokimi hišami, nad katreimi so pluli solnč-11 i žarki, še više gori se je smehljalo modro nebo.
Na ulici sva se. posvetovala, kam naj kreneva, toda nobeden ni vedel nič točnega. Jaz hi bil najrajši šel spat, pa nisem imel stanovanjpa iu zavetišče, kjer sem spal drugikrat, je bilo že zaprto. Torej nama rii preostalo drugega, nego pohajkovati dalje. Branjevka oh zidu jc nama podarila vsakemu dve pomaranči; potem sva tavala po ulici in čez dobre čert ure sva prišla iz mesta. One črne. velike hiše so izginile, nkeaj časa so naju še spremljale skromne hišice, postavljene ob cesti, a kmalu so prenehale tudi te in ostala sva sama sredi ceste. Ko sva bila že daleč iz me-sta, sva zavila s ceste vstran in se v legla na rušo, olupila vsak eno pomarančo in jedla. Od tu s \ a imela z» lo lep razgled na me-Hto, na pristanišče in morje. Ko sva imela mesto pod seboj, sva bila ponosna neke neumljive pro-letarske vzvišenosti, globoko sva dihala sveži *rak in se neumno jstnehljafa božajo-1 m solnčnim
žarkom. Lotila se je naju pote-(l puška razposajenost* pometala ( sva klobuke od sebe in ležala kot ( bi padla z neba. Potem sva se spomnila, da še hraniva vsak eno pomarančo. Sadje je bilo slastno J in tovariš je izrazil kesanjc, ker nisva znala branjevke bolje izko-'ristiti. Željno se je oziral lia-j okrog in na cesti je zagledal kmeta z oslovsko vprego: tepec lie-! pazljivi — medpotoma mu je zlezla plahta, s katero je imel pokrit voz, na stran in cel kup njič se jc umiril in tiho obležal nasproti.
"Hej, kmet!" je klical razigrane volje moj tovariš. "Daj sem, ali pa s plahto zakrij sadje, midva že komaj požirava sline."
Kmet se je nasmehnil, potegnil plahto preko vabljive prikazni in brezobzirno pognal osla. Ko je kmet izginil v dalji, je ogovarjal nove potnike, prihajajoče po cesti ter jih vabil k sebi. Slednjič se jeu miril in tiho obležal poleg mene.
Jaz bi bil silno rad izvedel kaj več o njem, posebno glede njegove preteklosti in njegovih sedanjih razmer, in že parkrat sem tekom dneva skušal zaplesti pogovor o tem, a vsakikrat sem si premislil. To je bilo tudi povsem naravno. Priznati moram, da sva v kratkem času najinega zna-nja že jako prostodušno občevala med seboj; vendar sem slutil, da se moj znanec kljub svoji ničevosti smatra za nekaj višjega, popolnejšega od mene, in zaradT j tega sem s svojimi vprašanji odlagal. Da je bila moja slutnja o-Ipravičena, sc se je pokazalo ta-,koj. Tovariš mi je kar v začetku najinega pogovora dal čutiti, da stoji v vrlinah potepuške obrti nad menoj, rekoč: "Ko sem bil jaz še tako neumen, kot si zdaj ti." — Videč ga. kako leži poleg mene, se me jc iznova lotila radovednost. ki sem mu jo takoj razodel iu jo podkrepil s prošnjo. Uslišal me je drage volje. Zdelo se mi jc celo, da je komaj čakal mojega poziva in kmalu sem poslušal njegovo povest. Pripovedoval mi je o mladosti na kmetih, o svojem odhodu z dežele v mesto, z nadatni in cilji v prekipe-vajočem srcu, o občutkih, ki jih je doživel v prvih dneh svojega bivanja v mestu. Vendar mi to ni bilo novo; podobno je bilo mojemu položaju. Zanimivejše je bilo nadaljno pripovedovanje. Orisal mi je dolgo dobo svojega bivanja v mestu, in ko sem slišal vse, sera bil presenečen. Spoznal sem človeka brez lastne volje, večno izgubljenega, toda do dna duše prepričanega, da ne dela prav. Strme sem poslušal zgodbo o divjem zakonu, v katerem živi že dvanajst let z neko žen.,ko in zgražal sein se. ko mi je pravil o njunih pretepih.
"Moja baba je kot smola", jc končal, "prime se te in te ne zapusti. Jaz ji ne branim proč in nazadnje bi mi bilo zelo ljubo, ako bi me ostavila. Toda rajši pretrpi in si tiho maže rane. Kakor pri meni, tako bi lahko živela povsod, prav povsod: če hoče liiti sita, si mora oskrbeti hrano, ako hoče spati pod streho, mora poravnati stanarino."
"Zakaj pa ti ne greš stran?" sem se drznil omeniti.
"Na to ni mogoče odgovoriti. Neka nevidna sila te priklepa k tem razmeram, da vztrajaš kljub največjim neugodnostim, živiš v revščini in najhujšem pomanjkanju, samo da zadostiš svojim tihim nagibom. Prepričan sem, da b» cerkveno poročen niti pol leta ne strpel poleg take žene, kot je moja."
"Potemtakem jo ljubiš, ali — kaj?"
'Ljubim, ha, ha! Imeniten dov-tip! Povem ti, da sva sc pred petimi dnevi zbila, hudo zbila, o-pljuvala sva drug drugega in nazadnje sva se stepla. Od tedaj se še nisva videla, jaz nisem šel vse dni k njej. Popolnoma lahko živim brez nje. Ampak tako je, no. — Nocoj pojdera na stanovanje."
Molčal sem in si tolmačil njegov "tako". V duhu sem si predstavljal žensko: morda je dolga, suha stvar, s izpitim, bledim o-brazom z pohlepnimi očmi in ve-Iega telesa, morebiti je pa koza-va, debelušna ter okornega života, gleda topo in izbuljeno, žganje pije in se kotali po tleh. — Končno bi jo bil rad spoznal in rekel sem tovarišu, da grem zVe-čer ž njim na stanovanje. Ustrašil se je in me pogledal zbegfino; na to je zganil grlo. kot b"i požrl kost in hkrati me je opozoril na solnčni zahod. Med najinim pogovorom je solnee dokončalo svojo dnevno pot in se izgnblja-
lo za daljno morsko obzorje. Zad- ] nji žarki so krilili iz ožarjene da- j ljave in kot za slovo so odevali I>ovršino mesta in skalnata brda z otožno vijoličasto barvo.	i
Nerazumljivo se mi je zdelo,» zakaj mi tovariš ne odgovori
in1
me hoče zabavati s solnčnim zahodom ; toda čutil sem, da se v duhu druži z idiličnim večerom in pustil sera ga v miru. Dolgo je zrl na morje, ne da bi trenil z o-, česi. Parkrat sem se skrivaj ozrl nanj, na obrazu sem zapazil tiho skrb. Že je bilo mračno in doli v , mestu pod nama so v dolgih verigah gorele luči, ko sva se od- ■ pravljala nazaj. Tovariš je stopal nenavadno hitro, kakor bi ga čakal, kje nujni opravek.	|
"Kam se ti mudi, saj grem s teboj do kraja, prav do doma."
Nekaj je zagodrujal v mrak.
"Rad bi spoznal tvojo ženo, ker si mi toliko zanimivega pripovedoval o njej", sem nadaljeval. "In če imaš morebiti prostora, bi tudi čez noč ostal pri tebi. Zavetišče..."
"Zakaj ravno k meni?" se je v tem hipu zadri nad mano in obstal na cesti, z rokami v žepih.
Osupnil sem. Par trenotkov sva si na ta način stala nasproti.
"Zakaj hočeš ravno k meni", je pričel govoriti zasopljeno. — "Čudno se mi zdi, da bi te ravno moje stanovanje tako silno zanimalo. Kamor se obrneš, vidiš isto. Pri meni ni prostora za prenočišča. Soba. v kateri stanujeva, je majhna, mokra klet, brez poda in brez vsega. Postelje nimava nobene, leživa na kupu slame. Gabilo bi se ti gotovo: baba je grda, nevrjetno ostudna..."
Mahoma se mi je posvetilo v glavi, odkod njegova razburjenost in nisem mogel krotiti smeha. Potolažil sem ga in mu obljubil, da ne bom iskal ne žene, ne stanovanja V prvi ulici sva se hladno ločila in napotil sem se proti zavetišču.
Slike iz vojne.
—o—
Živ zakopan in rešen.
Neki ranjenec z južnega bojišča je pripovedoval sledeče: Ob neki priliki se je zgodilo, da smo celi dan ležali in počivali, ako se to more imenovati počitek na mokrih tleh in mrazu, v strelskem jarku. Ker ni bilo ta dan nobenega boja in streljanja, so postali fantje korajžni, pa so pričeli fantje po dva in dva lezti na nezavarovan travnik, da se malo pretegnejo in z gibanjem o-grejejo, ker so bili že siti Ieža-nja v jarkih. Tako se je tudi naš: stotnik, močan Liean, splazil iz svoje luknje in se pričel sprehajati po travniku, kakor da je na dvorišču domače vojašnice. < cz malo časa sta bila pri njeni tudi poročnik in praporščak. Kadili so in sc pogovarjali iu postajali. Med tem je prišel naš bataljonski trobentač — gospod pihač — kakor so ga fantje imenovali, da naznani nekaj našemu stotniku. Trobentač še dobro ne izreče besed "ponižno javljam", ko nekaj zažvižga z dobro nam znanim žvižgom in udari na zera-. Ijo dva koraka daleč od njih. Sovražni šrapuel je padel kakor strela iz jasnega neba. Zemlja se je zakadila. Od cele družbe, ki je bila pri stotniku, nismo videli iz jarka nobenega več. Že smol mislil, da je šrapnel vse skupaj raztrgal na kose. Nekaj fantov skoči iz jarkov in gre bližje, da) bi zbrali vsaj ostanke tako strašno ponesrečenih častnikov. Med tem pa nesreča ni bila tako' velika. Fantje še niso dobro prišli do onega kraja in že so zagledali poročnika, kako ravno stoji in otepava s sebe zemljo, pra-' porščak je tudi pokleknil in si brisal lice, a bataljonski trobentač je sezul čevelj, potlačil v njega gorenji del trobente, da tako izpiha iz nje pesek, a da se ona ne oglasi. Samo stotnika nismo videli nikjer. Izginil je, kakor bi ga odnesel veter ali požrla zemlja. Ker ni bilo o njem nobenega, sledu, so pričeli fantje pregledovati in preiskovati vsled eksplozije šrapnela razrito zemljo. In glej: Bataljonski trobentač zapazi naenkrat stotnikovo peto z ostrogo. Vsi skupaj so sedaj pričeli riti kakor krt po zemlji in na ve'iko veselje so zapazili, da mu žila še bije. Nato so ga odnesli v njegovo luknjo, mu odpeli ovratnik ter dali malo vode in žganja. Kmalu je prišel stotnik zavesti. "Nič, nič, fantje, omoti-lo me je, podrlo in zasulo, a sedaj je vse dobro!" je rekel stotnik in si pogladil svoje velike bif-
ke. "A sedaj pa zopet vsak na, svoj prostor, da ne bode zopet kakega presenečenja!" je zapo-vedal stotnik in obrnivši se proti poročniku rekel: "No, jaz morem v resnici reči, da sem bil živ zakopan".
Zaklad v razvalini.
Iz Heba poročajo: V vojuo-poštnem pismu poroča državni poslanec Josip Mayer, sedaj nad-^ poročnik in na bojišču, o intere-santneiu doživljaju. Nekega dne pe prišel v vas C. ob nekem pritoku Visle. Nedaleč od vasi leži stari grad grofa P., ki so ga bili Rusi popolnoma razdejali. Poslanec Maver pripoveduje nadalje: Razvalina, in če je kot razvalina tudi še tako mlada, ima vedno lickaj skrivnostnega. Poskusil sem pridreti med te razbite in razstreljene stene, ker pa so grozili stropi in stene, da se podro, se mi je zdela stvar vendar precej nevarna. Moj četovo-dja, zelo spreten in iznajdljiv-človek, pa jc bil že v kleti in naenkrat prisopihal ves rdeč ter mi začel pripovedovati, da jc našel velikausk zaklad zlata in srebra. Izpočetka nisem hotel vrjeti, končno pa sem vendar šel v klet. Z električno svetilko mi je četo-vodja svetil. Počasi smo stopali po ozkih stopnicah v klet. Morali smo preko udrtih stropov in i preko kupov opeke. Naenkrat je I bil zrak okrog uas ves vroč, ker Ije nam nad glavo še tlelo od požara. Steklenice, ki so stale na lesenih policah ob zidu, so bile večinoma prazne in razbite, za eno polico pa je bilo videti leseno steno. To je vzbudilo radovednost četovodje, ki je odstranil to steno in posvetil v duplino. Kakor v "Tisoč in ena noč" sc mi je zdelo. V svitu električne svetilke so se Mesteli težki srebrni in zlati bokali,, posode, namizne dekoracije, težke z dragocenimi kameni vložene kasete z zlatimi ornaraenti, srebrni in zlati svetilniki, debele srebrne plošče, izkratka, dragocenosti, kakršnih prej še nisem videl. — Sklenil sem. da spravim te dragocenosti na varno. Moji ljudje so morali naporno delati, končno je bil cel voz poln teh dragocenosti. Dal sem jih prepeljati v šolo. Med tem ko sem natančno zabeležil predmete, sem izvedel, da se nahaja v vasi dekla grofa, čigar last je bila razvalina. Dal sem jo poklicati in sem izvedel, da se mudi v nekem sosednem kraju grofov stric. Drugi dan je bil že tudi on tu in se mi je zahvaljeval. da sem rešil * stoletja stari rodbinski zaklad. Grof mi je potrdil, da je prejel te predmete in jih je <lal z vozom odpeljati. Jaz sam sem bil vesel, da sem se zaklada zopet iznebil. ker bi mi bil na teh slabih potili le v oviro.
i
Odrezana noga.
Znani švedski pisatelj Gustav Hellstroem pripoveduje sledečo pretresljivo črtico iz pariških bolnišnic:
Zdravnik prihaja. Eleganten bolniški strežnik, z belo obleko in lakastimi čevlji, naznanja v dveh dvoranah njegov prihod. Od vrat se čuje dobrohoten, mrmrajoč glas, ki pravi: "Dobro, sestra, prav, prav!" Nato vstopi, v belem operacijskem plašču in čevljih, na jasnem čelu belo čepico, podobno oni kuharjev, in pod širokimi čelom dobrohoten obraz, ki se končuje v belo pristriženo bradico.
'Dober dan, fantje', zamrmra
JCENIK KNJIGj
f/	katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO. ^
) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, H. T. /I
MOLITVENIM:
, Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	—.60
Rajski glasovi elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogo, elegantno rezano	$1.20 Skrbi za dušo, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	•—.40
POUČNE KRTI VE: Abecednik slovenski, 7«can —J25
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	-—.50 Angleščina brez učitelja	—.40 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40
Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Dobra kuharica, vezano	$3.00
Domači zdravnik	—.50
Domači živinozdravnik	—.50
Evangelij	—.50
Fizika in kemija, rezano	—.50
Hitri računar, rezano	—.40
Katekizem reliki, rezan	—.40
Katekizem mali, rezan	—.15
Kubična knjiga	—.40
v dvorano. "Imamo lepo vreme N danes, kajne? Kako je?"
"Dober dan, gospod doktor". JK se sliši od vseh postelj, medtem ko se oči vseh obrnejo proti nje- fli mu, kakor na povelje: —"Levo glej!"	*
"No, fant, kako ti je danes?" E Zdravnik se je obrnil k možu. ki I leži blizu izhoda. Je kmet stai? 1 22 ali 23 let. Izpod odeje se pokaže noga brez oblike, debela I kakor slonova. Noga ni več no- I ga: prisad je. Jc nekaj grozne- S ga. pa zdravnik pravi mirno: — S "Gre na boljše. Boš videl: še bo nežna in gibčna in bela kakor da S bi bila od kraljičine."
Ranjenec pogleduje spreme- i njeno nogo in zdravnika iu se stralioma posmehlja:	*
"Ali verjamete zares, gospod doktor?"	i
''Prav gotovo, sin moj! Zdaj ' mi pa pokaži še drugo nogo!" ! j Dvignejo odejo, toda druge 110-
*	ge ni videti ali pravzaprav le ne- <
ilea j jo je še ostalo, zavite v obvezo. približno 13 cm."	j
"Snemi čepico, sinko!"
Ranjence sname obvezo od o- 1 stanka noge kakor sname kdo
I drugi svoje pokrivalo.
"Sedaj pa pazi, kaj ti pore-
•	čem, sinko moj. Nogo so ti slabo j odrezali. Rekel si, da se je to zgodilo v vojni ambulauci tam gori pri Arrasu. Preveč dela imajo tam gori in zato se jim ne more očitati, ker jih imajo razun tebe še toliko in toliko, da jih rešijo prisada. Razumeš, še en košček noge bomo morali odrezati, da ti nato napravimo umetno nogo."
Mladenič se strese in v hipu začne jokati.
"Pogum in ne jokaj, sinko!"
"Nikdar več. gospod doktor? Toliko sem pretrpel; glejte moje stopalo in mojo nogo — ki je ni več — in potem, potem sem mislil, da jc že vse končano. Tn sedaj, ne, še vnovič... In morda še ne konec, morda..."
"Imej pamet, fant! Prepričaj se, da take noge, kakor jc sedaj, ne moreš rabiti. Obljubim ti. da bo ta operacija zadnja. In ko se boš vrnil k svojim in se bo po potih slišal peket tvoje lesene noge, bo vsakdo mislil na te in bo rekel: "Glej ga. Gastona. junaka! Razumeš! Sedaj pa lahko zopet pokriješ s čepico " . i
In zdravnik se obrne k sestri:
"Torej jutri!"	1
"Dobro, gospod zdravnik".
Ranjenec si obriše solze s široko in žiljavo dlanjo. Celo mu je znojno in pogled spremenjen od bolečine.
"Tedaj jutri?" pravi iliteč.
"Jutri, da."
"Samo da bo konec. Ah, zakaj me niso ubili!"
Krst na bojišču.
Hrvatski listi poročajo: Ravno ko je moral stotnik 16. hrvatskega pešpolka, Rupnik. oditi na bojišče, mu je porodila njegova žena sinčka. Kakor hitro je ona popolnoma ozdravela, je odšla na bojno polje in poiskala svojega moža. A ni prišla sama — prinesla je s seboj tudi otročička, ki pa še ni bil krščen. Ganljiv irf | nepozabljiv prizor je bil, ko je pristopil <livizi.jski župnik, da krsti otročiča pred celim bataljonom. Otrok je bil krščen in je dobil ime Evgen po slavnem vojskovodju Evgenu.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB f DRŽAVAH.
Mavodilo za spisovanje raz-	P
nih pisem	—.70 jP
Nemščina brez učitelja, 1.	P
in 2. del po	—.50 P
Nemščina brez učitelja, 1.	P
in 2. del, vezano	$1.20 P
Novi domovinski zakon —.20 j P Pesmarica, nagrobnice $1.00 P Poljedelstvo	—.50 ! P
Po<polni nauk o čebelar-	I'
stvu, vezan	$1.00 R
Pouk zaročencem, vezan —.70 E Prva nemška vadnica	—.35 H
Sadjereja v pogovorih —.25 E Schimpffov ncmško-sloven-	P
ski slovar	$1.20 S
Schimpffov slovensko-nem- S ski slovar	$1.20 S
Slovar nemško - slovenski	S
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 S Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 S Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 i-Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 £
Slovensko- angleška slovnica, vez.	*	$1.00 * Spisovnik Ijubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 * Trtna uš in trtoreja —.40 5 Umna živinoreja —.50 1 Umni kmetovalec —.50 ' Voščilni listi —.20 ' Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 ! Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2.	in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE ! KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija	—.20
Balkansko-turška vojna _.35
Baron Trenk	_.20
Belgrajski biser	_.20
Beneška vedeževalka	_.20
Beračeve skrivnosti	$6.00
Beračica	_.20
Bitka pri Visn	_.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	_.15
Božični darovi	_.15
Burska vojska	_25
Cerkvica na skali	._.15
Cesar Jožef II.	_.20
Ciganova osveta	_.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
Človek in pol (Cankar)	$1.00
Črni bratje	_.20
Cvetke	_.20
Dama s kameljami, broš.	—.80
Deteljica	_.25
Devica Orleanska	—.30
Don Kižot	__.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
1 Doma in na tujem	—.20
Dve čudopoljni pravljici	—.20
Erazem Predjamski	—.20
Evstahija dobra hči	—.20
Eno leto med Indijanci.	—.20
Fabiola	_.35
George Stephenson, oče železnic	—.20 . Grizelda	—.m Grof Radecky	—.20 Grof Monte Cristo, 2 zvezka, broš.	$3.00
Grofica beračica, 100 zv.	$5.00 Hedvika, banditova nevesta —.20
Hirlanda,	—.20
Hildegarda	—.20
Hlapec Jernej	—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 [ Tzlet v Carigrad	—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad. Dobrušo	—.20 Jaromil	—.20 Krištof Kolumb	—.20 Krvava noč v Ljubljani	—.40 Križana umiljenost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Kukelcev stan	—.15 Lažnjivi Kljukec	1—.20 Leban, 100 beril	—.20 Lepa Vida (Cankar)	—.80 Ljubezen in maščevanje,
102 zvezka	$5.00
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman.	$1.00
Mlinarjev Janez	—.40
Malomestne tradicije	—.25
Mir Božji	—.70
Mirko PoštcnjakoviS	—.20
Na različnih potih	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Na indijskih otokih	—.30
Na jutrovem	—.35
Na preriji	—.20
Naseljenci	—.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
Najdenček	—-20
Nesrecnica	—.25 Narodne pripovesti, 1., 2.,
3.	in 4. zvezek po	—.20 Nezgodan a Palavanu	—.20 Nikolaj Zrinski	—.20 O jetiki	—.15 Odkritje Amerike, vez.	—.80 Pasjeglavci	$1.00 Pavliha	—.20 Pod turškim jarmom	—.20 Pota ljubezni, 110 zvezkov	$5.50
Potovanje v Liliput	—.20
Poslednji Mehikanec	—.20
Pred nevihto	—.20
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi	—.20
j Prst božji	—.20
Punčika	—.20
j Prava iu neprava ljubezen —.60 Pariški zlatar	—.25
Razne povesti, vez.	—.40
Randevouz	—.25
Revolucija na Portugalskem —.20 Roparsko življenje	—.20
Rinaldo Rinaldini	—.26
Senila	—.115
Sita, mala Hindostanka —.20 Skrivnosti srca	—.50
Stanley v Afriki	—.20
Strahovalci dveh kron, 2
zvezka	$1.60
Sherlock Holmes, 1., 2.,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Šmartno pri Kranju	—.15
Sv. Notburga	—.20
Sveta noč	—.20
Srcčolovec	—.20
Strah na Sokolskein gradu, , 100 zvezkov	$5.00
I Strelec	—.20
I ivi Jaka	—.25
i Šopek lepih povesti	—.30
I Sanjska knjiga, velika —.30 I Slovenski šaljivec	—.35
I Skozi širno Indijo	—.35
Štiri povesti	—.20
I Tegetthof	—25
Turki pred Dunajem	—.30
, Tisoč in ena noč	$7.00
Timotej in Filemon	—.20
Trije rodovi	r —.50
) V delu je rešitev	—.20
S Veliki vsevedež	—.35
) Veliki trgovec	—.30
3 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 ) Za tuje grelic	—.60
I	Zlate jagode, vez.	—.30 3 Življenjepis Simon Grcgor-
3 čiča	—.50
3 Življenja trnjeva pot	—.30
"i Znamenje štirih	—.30
5 Za kruhom	—.20
5 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 5 Življenje na avstr. dvoru ali 0 Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
D
0 SPILMANOVE POVESTI:
q	1. zv. Ljubite svoje sovraž-
q	nike	—.20
^	2. zv. Maron, krščanski
-	deček	—.25 q	3. zv. Marijina otroka	—.25 0	4, zv. Praški judek	—.20 q	5. zv. Ujetnik morskega
0 roparja	—.25
q 6. zv. Arumugan, sin indij-n skega kneza	—25
Q 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 q 8. zv. Tri indijanske pove-5 sti	—.30
9. zv. Kraljičin nečak —.30 0 10. z v. Zvesti sin	—.30
0 11. zv. Rdeča in bela vrt-0 niča	—.:jo
12. zv. Korejska brata —.30 0 13. zv. Boj in zmaga	—.30
0 14. zv. Prisega hurouskega 0 glavarja	—.30
0 15. z v. An gel j sužnjev	—.30
q 16. zv. Zlatokopi	—.30
0 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30 0 19. zv. Mlada mornarja —.30
0	TALIJA:
U Zbirka gredaliških iger.
0 Brat sokol	- _.25
0 Cigani	_40
0 Doktor nribar	—.20
0 Dve tašči	—.20
0 Idealna tašča	—.20
0 Nemški ne znajo	—.20
0 Pot do srca	—.20
0 Pri puščavniku	—.20
5 Putifarka	—.20
0 Raztresenca	—.30 0 Rokovnjači, naroda igra —.40
0 Starinariea	—.20
V medenih dneh	—.20
0
0	RAZGLEDNICE:
II	Newyorjke, s cvetlicami, ^ humoristične, božične, no-j- voletne in velikonočne,
0 komad po	—.<K>
0	ducat po	—.25 ^ Z slikami mesta New Torka
-	po	—.25 jj Album mest New Torka s
5 krasnimi slikami, mali —.35 veliki	—.75
5	i
D	ZEMLJEVIDI:
L Avstro-Ogrskc mali,	—.15
3 Združenih držav, mali	—.15
1	veliki	—.25 Balkanskih držav	—.15
^	Evrope, vezan	—.50
1	Zemljevidi: New Tork, Co-' lorado, Illinois, Kansas, ' Montana, Ohio, Pennsyl-' vania, Minnesota, Wis-' consin, Wyoming in West ) Virginia in vseh drugih
) držav po	—J2&
i »
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi r gotovini, postni nakaznici, ali poštnih znamkah. PoStnina jo pri vseh cenah še vračunana.	____________^
Jugoslovanska	Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa.
Podpredsednik: AIX)IS BA LANT, 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN (iOCŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583,* Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. 1YEC, 900 X. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI:
MIKE Z C X K'II, 421—7th St., Calumet,. Mich. PETER ŠPEI1AR, 422 X. 4th St., Kansas City, Kana. JOIIX VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC. 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN .1 UST IN, 1708 E. 28. St., Lorain. O. JOSEPH PISH LA R. 308—6. St., Rock Springs. Wvo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely. Minn.
Vsi dopisi tikajoči so uradnih zadev kakor tudi denarne poši-ljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov sc ne bode oziralo
Društveno glasilo: "GLAS•NARODA".
Zapisnik
seje glavnega odbora J. S. K. Jednote v uradu glavnega tajnika v Ely, Minn., od 20, januarja do 26. januarja 1915.
Navzoči:
John A. Germ, glavni prt>dsednik. Geo. L. Brozieh, glavni tajnik.
John Gouže, glavni blagajnik.
O ti s o t na:
John A usee,	Peter Spekar.
Nil mesto enega nadzornika se izvoli brat Leonard Slabodnik, predsednik društva "Slovenec" štev. 114. Ely, Minn., za pomočnika pri pregledovanju računov.
Glavni predsednik, John A. Germ, otvori prvo sejo z običajno molitvijo točno ob pol ostni uri zjutraj. Nato se prične pregledovanje knjig in računov glavnega tajnika, glavnega blagajnika ter blagajnika neizplačanih smrtnin.
Po dokončanem pregledovanju vseh računov in knjig dne 23. januarja, so bile razniotrivane in rešene sledeče razne zadeve.
Prečita se zapisnik zadnje glavne seje nadzornikov z dne IG. julija 1914. Na stavljen in potrjen predlog je bil zapisnik brez popravka sprejet.
Prečita se pismo društva Sv. Jožefa štev. 30. Chisholm. Minn., ki se tiče vseh starih članov Jednote. kateri bivajo v stari domovini nad dobo dvel' let. Na stavljen in potrjen predlog, se sklene, da se reši zadeva na podlagi starih pravil. Vsem prizadetim članom se priporoča, da se obrnejo na porotni odbor Jednote.
Prečita se pismo nadzornika Petra Speharja, glede njegove odsotnosti in se vzame v iiaznanje. Glavnemu tajniku se naroča, da bratu Speharju odgovori.
Prečita s«- poročilo brata podpredsednika Jednote, g. Alojza Balant-a in se vzame v naznanjc. Glavnemu tajniku se naroči, da naznani bratu Balant-u da se vsak suspendiran član lahko sprejme nazaj če bo plačal svoj zaostali dolg in tekoči asesment. Glede ostalih priporočil brata Balant-a se sklene, da jih glavni tajnik kolikor mogoče vpošteva. Drugo priporočilo brata Balauta glede plečevauja nagrade za novo pristople člane, se naroči glavnemu tajniku, da priporoča krajevnim društvam da plačajo za vsaeega na novo prisoplega člana dotičniku $1.00. kat« ri ga pripelje in priporoča v društvo. Ta dolar gre i/, svote $2.00. katere povrne Jednota društvom vsakih šest mesecev.
Prečita jo se pisma društev: sv. Jožefa štev. 29. Imperial, Pa., društva sv. Barbare štev. 39, Roslvn, Wa»h.. Društva sv. Martina št. S3, Superior. Wvo.. tikajoča se združenja Jed not in Zvez. Pisma se vzamejo v naznaiije. Na stavljen iu potrjen predlog se sklene, da se ideja združenja odloži do prihodnjega zborovanja Jednote zaradi tega, ker predlogi niso bili podpirani od zadostnega števila društev.
Prečita s« prošnja društva Sv. Ime Jezusa štev. 25. Eveleth, Minn, glede člana, ki je bil štirikrat suspendiran. Na sestavljen in potrjen predlog s«' prošnja na podlagi Jednotinih pravil ovrže.
Prečita se pismo od advokata Antona Lukasa, ter se vzame v naznanjc. Na stavljen in potrjen predlog se sklene, da glavni tajnik odgovori na njegovo prošnjo.
Prošnja od društva Sv. Florijana štev. 64. South Range, Mich., glede umoholnega brata Angel a, se vzame v naznanjc. Na stavljen in potrjen predlog se sklene, da se je ne more izpolniti ker sc ne opira na nobeno točko pravil.
Seja se je zaključila ob pol šesti uri popoldne.
druga seja.
Dne 25. januarja 1915.
Druga seja glavnega odbora se je pričela točno ob osmi uri zjutraj. Pri tej seji so bili navzoči tudi člani pomožuega odbora: Joseph Mertel, član društva Sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Louis Cam pa član društva Sv. Srca Jezusa štev. 2, Ely. Minn., in John Grahck. st„ član društva "Slovenec" štev. 114. Ely, Minn.
Prečita se zapisnik zadnje seje z dne 23. januarja in se z dodatkom sprejme.
Razmotrivauje o zadevi pokojnega brata Andreja Ogrinc-a. Na stavljen in potrjen predlog se sklene, da se soproga in brat pokojnika sama med seboj pobotata, glede razdelitve smrtnine, ker drugače ne inoreino ravnati kot po pravilih Jednote in državnih postavah.
Prečita se resolucijo društva Sv. Štefana štev. 11, Omaha. Nebr., ter «e sklene, da jo priobči v glasilu Jednote z umestno pripombo glede sedanjega stanja bolniškega sklada Jednote in razmer društev.
Prečita se pismo in račun društva Marije Pomagaj štev. 6, Lorain, Ohio, glede preiskave bolnega brata Jožefa Zore. Na stavljen in potrjen predlog se naroči glavnemu tajniku, da dobi od društva specificirani račun za vse stroške te preiskave, predno se denar izplača ; svota za to preiskavo se dozdeva odboru previsoka.
Razmotrivauje o bolnem bratu Jakob Benčič-u, članu društva Sv. Alojzija štev. 36, Conemaugh, Pa., se vzame iiaznanje. Xa stavljen in potrjen predlog se sklene, da glavni odbor ostane pri sklepu društva, dokler se zadeva postavnim potom ne zaključi.
O zadevah Johna in Ane Blazine, Andreja Ogrinca, Jakoba Bren-čič-a in aferi pri First Xational Bank of Uniontown, Pa. se sklene, da glavni predsednik, John A. Germ, reši vse zadeve kolikor mogoče osebno po svojem povratku iz Ely, Minn.
Razmotrivauje o bolnem bratu Frank Merhar-ju, članu društva Sv. Srca Jezusa štev. 2. Ely, Minn. Xa savljen in potrjen predlog se zadeva za toliko časa odloži, da se dobe nadaljni natančnejši dokazi.
Glede podpore brata George Matekovič-a, člana društva Marija Trsat, štev. 109, Keewatin, Minn, se sklene: Članu se izplača na podlagi pravil samo za 60 dni podpora, zaradi nepravilnega poročanja v urad Jednote za časa bolezni.
Razmotrivauje glede brata Mile Rojačič-a. člana društva Sv. Cirila in Metoda štev. 9. Calumet. Mich., se odkloni v smislu pravil, ker se dotičnik ni ravnal po zahtevah pravil Jednote.
Sklene se. da se članici Kati Zunieh. članici društva Sv. Cirila in Metoda štev. 9. Calumet, Mich., izplača podpora od due 1. sept, do dne 1. janurja 1915.
Razmotrivauje o bolniški podpori brata Joseplia Motil, člana društva Sv. Mihaela štev. 27, Diamondville, Wyo., se po daljšem debatiranju odkloni, ker je dokazano, da je za časa svoje bolezni, . opravljal nekaj drugih poslov.
Seja se zaključila ob 12. uri opoldne.	A	,
TRETJA SEJA.	' * \
Tretja seja glavnega odbora se je pričela točno ob 1. uri popol- ] dne. P rečita se zapisnik dopoldanske seje in se soglasno sprejme. ,
Prične se razmotrivati o bolniškem skladu, v katerem se je po- 1 javil znaten primanjkljaj, ki je nastal v prvi vrsti zaraditega, ker se iz tega sklada izplačuje poleg bolniške podpore, tudi odpravnina j in poškodnina članov, kakor tudi izvanredno dolga doba podpor j < katere Jednota plačuje, za kar pa sedanji asesment po 75 centov na ] mesec nikakor ne zadostuje. Po daljšem debatiranju sc je na stav- j Ijen in potrjen predlog sklenilo, da glavni tajnik zato razpiše po- , sebno naklado ali asesment po 25 centov na mesec na vse enako- ■ pravne člane in članice in sicer za toliko časa, da se primanjkljaj poravna, da ne pride poškodbeni in bolniški sklad v stanje, da so bode lahko sam vzdrževal.	^
Glede povišanje smrtnine članov Jednote, kateri so zavarovani ( za $500.00. se na stavljen in potrjen predlog sklene, da se vpošteva , sredni povprečni asesment, to je: "Če je eden pristopil k Jednoti v , 20. letu in je zavarovan pri Jednoti do svojega 40. leta za $500.00 in ( hoče ta čas zvišati zavarovalnino na $1000.00. se upošteva njegov < asesment pod 33. letom." Ako ima katero ^društvo kaj takih članov, in jih neve kakor vknjižiti, se naj obrne na glavnega tajnika za na- , daljna pojasnila.
Glede Jednotinih ulog. Na stavljen in potrjen predlog, se skle- . ne, da se vzame iz First State Bank of Ely, Minn, svota $20.000.00 in se idoži na sledeče banke:
Central Sevings and Trust Company, Barbertou, O., ifc5.000.00.. (
First National Bank, Calumet. Mich., $5.000.00,
First National Bank.Eveleth. Minn. $5000.00.
La Salle Savings Bank and Trust Comp., La Salle, 111., $5.000.00, kakor hitro preskrbijo potrebne "Surety Bond" in pa potrdilo istih ( po predsedniku nadzornega odbora.
Zaradi preobilnega poslovanja v uradu glavnega predsednika ( Jednote po novem sistemu, je brat predsednik uložil prošnjo za , povišanje plače, kar je pa nadzorni odbor odklonil s pripombo, da naj se drži pravil. Brat predsednik ne pripozna odborovega ukrepa, ampak pove. da bode položil zadevo na celo članstvo z ozirom na to. da je v predsednikovem uradu nastalo Veliko dela, katerega se ni • moglo na zadnjem zborovanju Jednote videti in vpoštevati.
Glavni tajnik poroča, da je nastalo v. glavnem uradu veliko iz- T vanrednega dela v obliki izdelovanj letnih poročil za razne države ' v katerih moramo prositi za postavno dovoljenje ali "License", j kakor tudi pri korigiranju imenikov članov in članic krajevnih , društev in klasifiranje po njih rojstnem letu za dosego povprečno j starosti, kakor zahtevajo postave raznih držav v katerih poslujemo. ^ Ker mora biti vse to delo izvršeno do konca decembra ali pa v za- ^ četku januarja vsakega leta, tako da ne zaostaja drugo uradno delo, j je neobhodno potrebno, da se vporablja v to svrho izvanredna pomoč.
Nadzorniki Jednote sicer pripoznajo, da je res izvanredno delo. toda na podlagi pravil in sklepov zadnje konvencije, se ne smatrajo * opravičenim, da bi dovolili plačilo za to izvanredno delo. pač pa priporočajo, da bi to delo upoštevalo članstvo Jednote, če je mogoče že pred konvencijo, ali pa na prihodnji konvenciji.
Glede podpornih nakaznic se je po daljšem razmotrivanju sklenilo, da je najbolje, če se vse nakaznice za podporo in smrtnino izdelujejo po dvakrat na MESEC, in sicer šele potem, ko enkrat vse potrdi pomožni odbor Jednote. Vsled tega mogoče nekatere nakaznice malo zaostanejo v glavnem uradu, za kar se pa prosi vse prizadete člane za malo potrpljenja. Vse to je potrebno, tla se mora v 1 glavnem uradu sistematično vknjižiti in rešiti. Vsaka nakaznica, ka- ! tera pride v glavni urad, bode gotovo upoštevana, v slučaju pa, da 1 je kakšen opravičen zadržek, se naroča glavnemu tajniku, tla mora 1 društvo takoj obvestiti.
Ker se stem rešijo vse zadeve, katere so prišle v roke glavnega odbora ob času pol-letne glavne seje, se sklene, tla se podpišejo knji- 1 ge glavnega tajnika, glavnega blagajnika ter blagajnika neizplača- 1 nih smrtnin. Knjige smo progledali in pronašli v popolnem redu.
Seja se je zaključila ob 6. uri zvečer, dne 25. januarja. 1915.
John A. Germ, predsednik.	Leonard Slobodnik, zapisnikar.
Potrdilo.
Xadzorniki: Michael Sunich, John Vogrich, John Keržišnik.
Francija v Orijentu.
*
Koliko bo sedanja svetovna vojska preobrazila svet, kdo bi mogel danes o tem govoriti? Plamen, ki je vzplapolal v mali Srbiji, šviga danes že visoko proti nebu in objema malone že ves svet s svojim ognjem. Xe samo bližnji, ampak tudi daljni vztok sumljivo popa in Amerika zre z veliko pozornostjo na evropski . požar, ki preti njej sami. čeprav je obdana na vseh straneh z veliko vodo.
Izmed evropskih velesil čuti vso težino velike vojske skoro l najbolj Francija. Ona je zalaga-- la z denarjem Rusijo in Srbijo, j poklicala je že 17-letne fantiče pod zastavo in njena zemlja mora rediti dve velikanski armadi, > lastno in nemško; saj so Nemei , sanii prignali ogromne koristi,
katere jim donaša rodovitni, od njih zasedeni del Francije.
Ko je bilo francosko kraljestvo še cerkvi udano, je znala francoska politika spretno izkoristiti svoje dobro razmerje do Vatikana v dosego posvetnih političnih ciljev. Dokler je bilo to razmerje koristno obema strankama, se ni mogel nihče spodti-kati nad njim. Protektorat, katerega je izvrševala Francija nad katoliki v Palestini in Siriji, je znatno povečal francoski upliv v orijentu, na drugi strani je pa francoska svetovna moč bila dobro došla sv. stolici.
Na orijentalsko fantazijo je1 mogočno uplivalo posebno stališče francoskih zastopnikov V cerkvah. Sedeli so na vzvišenih sedežih, za glavo višje od drugih evropskih zastopnikov, priklanjalo se jim je svečeništvo. in to je vleklo. Beseda francoskega zastopnika je nekaj veljala, če
je bil prav še tako majhen in ne-J znaten konzularni uradnik. Ko-J like vrednosti in kakega pomena j je bil protektorat nad katoliki vt orijentu za Francoze, to se je najbolj pokazalo o priliki, ko se je šlo za kompenzacije Francozom in Angležem, preden so priznali nemško-turško pogodbo o bagdadski železnici: interesnega ozemlja v Palestini in Siriji ni Franciji nihče kratil, ker je bilo pregloboko zasidrano y zgodovini in v čuvstvovanju domačega prebivalstva.
Francoski protektorat je ostal veljaven tudi še v dobi preganjanja katoliške eerkve na Francoskem; tudi najzagrizenejši nasprotniki cerkve so uvidevali silno politično moč protektorata.
Česar pa niso hoteli Francoz-je, česar ni hotel papež, to so odločili današnji dogodki: Velikansko gibanje islamsko, ki se gotovo ne bo zlepa dalo ustaviti, je napravilo konec francoskemu je-robstvu nad palestinskimi in sir-sk
imi katoliki (ali prav za prav: I francoskemu političnemu prvenstvu v teh deželah) in napravilo pot direktnemu stiku otoman-ske vlade z Vatikanom.
Kaj i o pomeni? Nič več in nič manj nego premostitev stoletnega nasprotstva. Pogodbe, katere so skl-pale evrorske države s Turčijo zaradi kristjanov, se imenujejo knpituaeije. Ž«> ime pove. da so bile te , u^n-l';,,- Š j I jene — vsaj teoretična	•
kot premirje, dokler se ■« , .. či izvesti stare ideje križarskih vojsk, vreči Turke iz Evrope in jim odvzeti svetih krajev. Danes je kapitulacij več alt manj konec, to je med islamom in zapadnimi evropskimi državami se začne novo razmerje, in to novo razmerje prizna tudi papež s tem. da imenuje pri porti svojega zastopnika in obratno.
Odprava kapitulacij je bila za vse prizadete države hud udarec. Angleži so odgovoril nanjo z okupacijo Egipta. Kaj pa naj narede Francozi! Tunis. Maroko
in Alžir so že itak dovolj tr-1 di orehi; ali naj odgovore tudi z okupacijo Sirije in Palestine?
Tudi beirutske«ga vseučilišča ne smemo pozabiti, katero so vodili dolgo vrsto let francoski je-zitje. gotovo ne na škodo francoskega vpliva. Jezuitska univerza je štela letnih 2000 gojencev. sinov najboljših in najvplivnejših rodbin. Lahko rečemo, da je vsa orijentalska inteligenca izšla iz te slavne šole. Danes tega vseučilišča ni več — kaj bo prišlo na to mesto, kdo ve?
To so ogromne moralne izgube. katere je novo gibanje zadalo špecijalno Francozom, in težko. da se bo dala ta škoda kdaj nadomestiti. V primeri s tem gu-bitkom je izguba onih milijonov, katerih Turki Francozom ne plačajo nazaj, čeprav so se s francoskim denarjem za sedanjo vojsko oborožili, ničeva.
Raznoterosti. r
—o—
Sedanja vojska in abstinenca.
Lahko rečemo: Sedanja svetovna vojska je zmagoslavje abstinence. Vojskujoče se države spregledujejo in s svojimi odredbami dokazujejo, da alkohol ni kaj prida, abstinenca pa tla je rešilna, zmagovalna. Prvi je — takoj na začetku mobilizacije — prepovedal alkohol dajati svojemu vojaštvu nemški cesar, ki je že dolgo časa velik zagovornik in pospeševalec abstinence. Takoj za njim je isto zaukazal car ruski. In potem — po dveh mesecih vojske — je tudi avstrijsko vojaško poveljstvo pr- pov dalo vojaštvu alkohol n	x T !
di se slišijo glasovi s l-ram osi.■ ga, da sta predsednik r- i'i.:,': !-.•-• in mestni prefekt v Parizu prepovedala prodajo alkohola. In zopet se sliši z Ruskega, da je prodaja žganja — ki je državni monopol — popolnoma ustavljena in odpravljena. Abstinentska organizacija pa je to priliko porabila in vložila prošnjo, naj ta prepoved velja za vedno. In car je menda obljubil, da se bo to zgodilo. Nemški cesar se pa v času vojske, kakor tudi že prej, zopet in zopet oglaša zoper alkohol. Pa recite, da to ni zmagoslavje abstinence, ki si osvaja državo za državo ali vsaj armado za armado vojskujočih se držav! Kaj so te prepovedi drugega kakor dokaz, in sicer silen dokaz, kako malovreden da je alkohol in kako neprecenljive vrednosti je abstinenca. Vojska stavi na človeka najvišje zahteve glede telesa in duha vojakov.
r (
V vojski je treba zbrati vse te-j |lesne in dušne moči, da se obvla-jda nasprotnik. Moč in pogum, j »previdnost in vztrajnost, to so lastnosti, v vojski nad vse po-trebne. Časih so mislili, da te potrebne lastnosti vojniku pomno-1 ži in poostri alkohol, in zato so : jim dajali ali vsaj dovoljevali, pred bitko piti. To je bilo takrat, j ko je veljala in vlada še stara ; vera o alkoholu in o njega čudo-tvornih močeh. Zdaj so prišli do i prepričanja, da je ravno narol e res. Ne pijača, ampak zdržnost od pijače dela taka čuda. In ka-1 ko so prišli do tega prepričanja ? . Najbrž ne samo iz knjig, ampak 1
ni ■■ n p mu
j tudi po lastnih skušnjah, \iedel ;so, kaj dela pijača in kajVilel j zdržnost, in zaukazali so: Pro z alkoholom! To je dragocen ] ridobitev te vojske. In na te pridobitvi se mora delati dalji da se osvobodi ljudstvo, ozirom j človeštvo tega modernega trint ga
Zasledovalci so ustrelili zdravnika.
Augusta, (»a.. 4. februarju. — In A. ]». I"uIIM*rs<»n. zdravnik iz llvan: Ca. je iiil danes ustreljen <«1 zasletlt Ivaleev. IMžilo se ^a jt- napada na ji* kn mlado, muoženo ženske, lieerko »k jlieiiej;a luešeaua.
Za smeh in kratek čas.
POŽRTV OVALNA.
Gospa svojemu možu: — V mestu se ni zadnje dni nieesa novega pripetilo. Veš kaj, dragi, ločiva se, bodo imeli že vsaj ljudje o čem razpravljati
V VAŠKI GOSTILNI.
Gostilničar tujcu: — Gospod, sedaj morate oditi.
—	Zakaj pa
—	Županova žena je prišla po svojega moža.
—	Kaj me to briga.
—	Vem. da nič, toda ona ponavadi ugasne luč in vse skupaj spodi iz gostilne.
BELGIJSKA VLADA, t _ "T * '
Tako se Nemci norčujejo iz belgijske vlade, ki se je moral preseliti.
- • - t
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
ODLIKOVANJA PRI DOMAČIH POLKIH.
CMltkovani so z viteškim križcem Leo|MilduvegH reda z vojno dekoracijo polkovnik generalštab-io'jth kora Kiliard Jeleučič, načelnik geiieraUtaliiutra oddelka 2
armadnega poveljstva; z voja-j škiin zaslužnim križcem .'J. vrste z vojno dekoracijo: stotnika Ivan ''irris. pehotni polk št. 5<5, Anton H pehotni polk št. 87, in nad-portH-nik Ivan Lnšin, pehotni polk št. 84; z duhovniškim zaslužnim kri/.et m na belo-rdcreru traku vojaški k ura t tir. Fran Kulovee, pehotni polk št. 17; Sigvum laudis z vojno dekoracijo so dobili: stotnik Oskar vitez Tonkli, nad-poročnik Viktor Bune in poročnik Fran Terbežnik, lovski bataljon št. 7, poročnik Nikolaj Krpan, peli. polk št. stotnik Fran Petrie, peli. polk št. nadporoč-nik Rudolf Knez, peli. polk št. 17, ) %ročnik Josip Hočevar, peli. p. st. 17, in stotnik Adolf Vodopi-v«*e. jm-Ii. polk št. 47. — Srebrni /.aslužtii križce s krono na traku lirahrostue medalje: narednik pehotnega polka št. '.iti Ivan Torka.
Srebrni zaslužni križec na trakti hrabrost ne medal je t rezervna sanitetna vojaka Marko Barae in Mutija It«kič ter postili sprevodnik Ivan Poje. — Zlato hrabrost-no medaljo: korporal peh. polka št. 1<M> Josip Ozana. — Srebrno hrabrost no medaljo II. vrste pionir Ivan IVzjak. — Srebrno h rab- 1
rostno medaljo I. vrste: narednik Ivan Leskovsek, orožni mojster ' Ivan Srcbotnik, eetovodje Fran Kasha, Fran Lesk o v še k, Martin : Pmljiecan, Ivan Juričan in korporal Jakob Škrubej, peh. polk št. ' S7. — Srebrno hrabrostno medaljo II. vrste: narednik Josip Strelce, četovodja Martin Fras. Al. 1 Liajak, Anton Sikovšek, Iv. Smal-eie, Josip Crbancl, Josip Zcj, kor- ' purali Jak. Plejnšek, Fr. Vrtič, ' poddesetnik Fr. Geršak, Simon Hren in Josip Kragl ter inf. An-t <m Kun še k, vsi pri 87. peh. pol- ! K Signuni laudis z vojno de- ' k Jpieijo črnovojuiški poročnik 1 Rudolf Parma. — \'ojaški zasluž- 1 ni križce 3. razreda z vojno deko- * racijo nadporočnik Fr. Brižnik. 1 domnhr. polk št. 2ti. — Srebrno 1 hrabrostno medaljo I. vrste: četo- ! vodja .Mihael l Vosek a r, strelski ; polk >t. 1. praporščaki: Ant. (,'iž- 1 man, Fr. Kotlušek in Anton Ša-velj, domohr. polk št. 27, četovod- ' ja Josip Dcbevc, domohr. polk št. 27, in narednik A. Pepel ar, <lom. 1 polk št. 2f>. — Z voj. zaslužnim ' križcem z vojno dekoracijo je bil 1 odlikovan nadporočnik Pavel 1 lihim* ni k, 12. ulanski polk (sin ' umrlega narodnega odvetnika dr. -iilančnika v Mariboru). — Sig- 1 umi laudis z vojno dekoracijo je 1 lobil proviautni častnik poročnik Avgust Ferjančič, 3. gorskega opn. |>olka. — Zlato hrabrostno iolajno je dobil narednik F. Moč- ' lik, 7, pešpolka. — Srebrno h rab- ' ■ost no kolajno I. razreda so do- < »ili: enoletni prostovoljec Ernst ' lavernik, poročnik v rezervi Jos. » Klančuik, 17. lov. bataljona; če- i '»vodja Friderik Felferuik; tit. ! corporal Vinko Pečnik, 7. pešpol- 1 va; štabni narednik Ivan Vutko- ■ ie, cetovodji Valentin Rozman in i •'ran Stare, desetniki Pavel Bir- < ič, Ivan Kari«*-, Fran Vovk, vsi ' 7. pešpolka; štabni narednik Al. ' »oušek, !>7. pešpolka; podlovee . 'ran Trojar; četovodji Alojzij . lazil in Fran Strmšek, 20. lov. < lataljoua; četovodja Matija Ma- I -sič, 7. top. polka; četovodja L. < rončina in desetnik Ivan Žagaj, 1 . top. polka; častniški sluga Al- I ert Gogala, 17. pešpolka; lovci: 1 van Bartončnik, Franc Jatiik, i idol f Pet učni k, 17. lov. bataljo- 1 a; četovodja Martin Stare. 10. 1 op. polka; desetnika Ivan Jer- . pjčie in Alojzij Kuntarič, pod- 1 esetnik Ignacij Lavrie, vsi trije i 7, pešpolka; poddesetniki: Luka < lotriik, Peter Podlesnik, Aleksan- i er Markič, pešec Josip Zablat- 1 ik. rezervni infanterist Krnil 1 Irošelj, nadomestni rezervist Ni-ji olaj Matejčič, vsi 7. pešpolka; lahni narednik Fran Klinar, če-1] nvodje: Ivan Ambrožič, Fr. Bo-M ulin, Matija Homar, Lj ude vit j ernejčič, Fran Ježe, Anton Ma-,< ičič, Martin Picelj. Fran P od her- J ek, Fran Urbane in Stanislav >
v I
Terhovec, desetnika: Matija Ste-ji e in Josip Vatovec. orož. mojster On gel be rt Furlan, desetniki: Jos. ! urkovič, Ignacij Loneina, Martin > 'omc, poddesetnika: Anton Bat- ■ ik* in Dionizij Podlesnik, pešci: 1 liha Bcnedičič. Jakob Biščanič, *avel Jesih, Alojzij Laznik, Mar- * to Pezdire, Fran Spelič, Štefan , Jršič in Ivan Žičkar, orožarski s
[ pomočnik Fran Leskovee in čast-i niški sluga Fran Nartuik, vsi 17. pešpolka; četovodje: Emerik Ma-J j čik, Josip Pož in Osvald Pečnik in pešee Ivan Jančar, vsi 27. pešpol-J i ka ; nadomestni rezervist Adalbert
•I Hribernik, 97. pešpolka; četovodji: Ivan Koček in Fran Ogris, ,I podlovee Rudolf Slatinck, lovci: ( Jakob Cestar, Fr. Dolinšek, Ivan ( Kukovič, Alojzij Molik in Ivan Retužnik, vsi 20. lov. bataljona; . nadognjičar Fran Murovec; četo-{ vodji: Fran Brenetič in Josip Loža j ; desetnik Anton J a umik; pod-desetniki: Herman Gobernik, Karo! Verbič in Ivan Vrabec, vsi 8. i '
topničarskega polka ; desetnik A. Ccrnec, 3. saper. batalj.; četovodja Ivan Bolkovič; desetnika: lv. Kavs in Josip Završnik, brzojav. polka. — Zlato hrabrostno kolajno je dobil štabni narednik Luka Ilabjanec, 53. pešpolka. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo sta dobila : nadporočnik Al. Vavken, 1. deželnostrclskega polka. in rez. nadporočnik Kvgen Drobnik. 73. pešpolka. — Imenovan j«- bil od glavnega poveljstva stotnikom nadporočnik Ferdinand Plaskan, 22. domohr. pešpolka. — Srebrno hrabrostno kolajno I. razreda so dobili; orožniški straž-
mojster Silvester Pavlic; četo-vodji: Fran Herko in Fran Ku-mere, 2t». domohr. pešpolka; črno-vojnik Ivan Olejnik, dodeljen dežel. orožn. poveljstvu Št. 5; poddesetnik Ivan Pučnik; pešec Vinko Veršič, "2"2. domobr. peh. divizij. poveljstvo; četovodje: Anton Srnik, Miha Bogojčič, Fran Me- ' sarič in Adam Rupert; desetnika 1 Albin Pcklar in Mat. Scree; pešca: llinko Golob in Fran Vidovič, -vsi 2(i. domobr. pešjiolka; pešec J Avgust Lepre, 17. pešpolka. — 1 Srebrna hrabrostmi svetinja 2. 1 razreda je podeljena rezervistu i lovskemu četovodju Cirilu Mla-denko, naslovnemu patrulinjemu 1 vodniku Adamu Mrosek in lovcu ' Ivanu Bartl lovskega bataljona -št. ">; Andrej Sivec, Matevž Bri- ' celj, Fran Rutar in Rudolf Mesa- t rec 20. lov. batalj.; Ladislav Bod-nar, Jurij Dobrik, Janez Klima in 1 G vido Berlot 29. lov. batalj.; rez. praporščak Julij Bratseh, četo- t vodja nasi, narednik Hugo AVcs- t sely in Ivan Tonk; četovodjama ( Alojzij Kikel, Matija Medvešek in Fran Bencina; desetniki: Ivan ^ Axinann, Jožef Bergant in Ivan ( Groboljšek. — Zlata hrabrostmi j svetinja je podeljena četovodju ( Francu Novak. — Srebrna lirah- ; rostna svetinja L razreda je po- ( deljena: naredniku Rudolfu Lav- j rine, četovod jem Viljemu Simon- ^ čič iu Edvardu Oblak, desetnikom Albinu Kovač in Antonu Pa-vlič j ter pešcu nad. poddesetniku Iva- . nu Zupancu 17. pešpolka.
KRANJSKO.	1
C. kr. divizijsko sodišče v Ljub-	" ljani je v mesecih oktober, november in začetkom ilecembra obso-	j dilo sledeče obtožence: 24. okt. je	1 bil obsojen na 8mesečno težko je-	( čo Jakob Ambrožič iz Casseglia-	j
na. ker je klical "Živio Srbija!". , • 1 Pisatelj in bivši kadet Ivan Do-
bovc je bil obsojen dne 28. okt. ; zaradi protivojaških in srbofilskih . izjav v 31etno težko, poostreno je-čo; :>0. okt. realčan Davorin Kat-nik i/. Trsta radi razžaljenja pre- j stolonaslednika v 4mesečno težko ječo; 31. okt. Ivan Trolc. ki mu je že izjemno sodišče prisodilo ra- , d i uboja 4 mesece težke ječe. radi , hudih psovanj 6mesečno težko je- | čo: 10. nov. tesarja Antona Pret- j uarja radi razžarjenja rajnega j prestolonaslednika na 6mesečno težko ječo, Antona Hudalina radi } izrazov proti vojaščini na 21etno težko ječo; 13. nov. tesarja Ale- . ksaudra Tomana radi Srbom pri- , jaznih izrazov na 14 mesecev tež- , ke ječe; 16. nov. občinskega urad- j nika Vladimira Valentiča radi hudodelstva razžaljenja veličanstva , in motenja javnega miru in reda , na 18inesečno poostreno ječo; 4. dee. tesarja . Franca Matza radi | motenja javnega miru in reda v 1 leto težke ječe in rezervnega ^ 1 pešca Arsenija Radočaja radi hudodelstva v 4mesečni zapor.
Oproščena je bila pred domobr. divizijskim sodiščem motenja javnega reda in miru osumljena Marija Seme, soproga adjunkta drž. J železnice iz Šiške pri Ljubljani.
Smrtnonevama poškodba. Na sveti dan se je spri gališki begunec Lj ude vit Turza v Trnovem na Notranjskem v 451etno Marijo Držo. Zakaj sta se sprla, ni znano. 1 Marija Drža se je tako razljutila, da je z nožem obklala Turzo v prsih in v rebrih. Turza je bil smrt-nonevarno ranjen prepeljan v po-J< stojnsko bolnišnico.	!
a Smrtna nesreča na lovu. Na novega leta dan je priredil posestnik Andrej Meglič z Loma, okraj Kranj, na planini Javornik lov, ki! je bil končan ob 4. uri popoldne. .'Ko so se zbrali lovci, da odidejo' j I domov, se je izprožila puška lov-j Jen. ki je stal za Megličem. Krogla j t'je zadela Meglica v ramo in je prodrla ramo, vrat in glavo. Meg-j lie se je zgrudil mrtev na tla.
Zača£ni učitelj na petrazredni L ljudski šoli v Št. Petru na Krasu 1 je postal izprašani učiteljski kan-. didat Fran Rant.
Iz finančne službe. Premeščeni so bili: praktikant Anton Vard-jan iz Črnomlja v Rateče, davčni ofieijal Rihard Koller iz Postojne' v Litijo. Davčni upravitelj Ivan j Spliehal in davčni ofieijal Matija Wrinskele sta bila vpokojena. Po-J vodom \]>okojitve se je izreklo, davčnemu nadupravitelju Ivanu! Finku priznanje c. kr. finančnega1 ministrstva za mnogoletno, vestno j in uspešno delovanje. Titularna uadpaznika Josip Hren iu Josij) Podobnik sta bila imenovana za uadpaznika. Prestavljeni so: res-picijent Anton Muc iz Kočevja v Mokronog, nadpaznik JJegnš iz Ljubljane \ Osivnieo, titularni
nadpaznik Alojzij Kobe iz Osiv-nice v Ljubljano, tit. nadpaznik Fran Nosan iz Senožeč v Novo mesto. [>aznik Ivan Vakselj iz Mo-,| kronoga v Senožeče, tit. nadrespi-eijent Ivan Lončar iz Mokronoga v Kočevje.
V srbskem ujetništvu je korporal Anton Gorjup, posestnik i z M on: ve.
Vcjaka umrla. V Ljubljani sta umrla: Jurij Okovič, pešec 47. pt*špo!ka. in Vojko Romanov, voznik vojaških transportov.
Umrli so v Ljubljani: Marija Markič, vpokojena delavka tobačne tovarne, 70 1. — Majda Sprei-tzer, pleskarjeva hči, 1 uro. — Boris Spreitzer, pleskarjev sin, 10 ur. — Karolina Vurkelc, rejeuka, 3 tedne. — Pavla Čepek, rejenka, 7 mesecev. — Fran Felieijan, sin tovarniškega delavca. 8 mesecev. — Helena Kokalj, bivša kuharica, 7!) let. — Marija Juraučič, bolniška devica, 54 let.
Umrl je v št. Vidu nad Ljubljano vpokojeui učitelj Cirman.
Utcnil je 701 ■tiii vpokojeni ec-L star Luka Srebot v Trnovščici. 29, ( dec. je Srebot popival; ko je šel j domov, je padel v potok.	.
Aretacije. Na Glincah je bil are- j tiran IGletni dninar Frane Zir- j mond iz Reuč pri Gorici, ker je v j Ljubljani in okolici veliko pokra- ' del. — V Spodnji Šiški je neki ] stražnik prijel nekega sedlarske- i ga pomočnika, ki je popival, ne y da bi bil hotel plačati eeho. — V i Cirknici so 2. jan. prijeli 54letne- | ga piskroveza Viucenea Adamiča. < Osumljen je, da je ukradel v Gra- i hoveni stvari, vredne 1(J0 K.	i
Dobava vojaških konj. Vojno 1 ministrstvo je odredilo, da se vo- i jaški konji, ki so bili ranjeni ali < so vsled naporov* postali nespo- 1 sobni za vojaške namene, za nizke cene prepuste avstrijskim kmetovalcem. Taki prebrani konji si | ob dobri oskrbi kmalo opomorejo i in so potem za poljska dela še s prav poraimi. Za vojaške svrhe 3 pa nikakor ne pridejo več v po- " štev, ker so s posebnim žigom zaznamovani kot za vojno za vedno ] nesposobni. Te konje oddaja voj- i no ministrstvo potom deželnih i kulturnih svetov, kjer teh ni, pa ( potom glavnih kmetijskih korpo- ] racij. Vojno ministrstvo ne prevzame glede teh konj nikakoršne-ga jamstva za morebitne nedo- I statke in napake ter morajo oni I kmetovalci, ki hočejo kupiti ta- ' kega konja, podpisati v tem smi- ' slu poseben reverz. Nazaj se ko- 1 nja pod nobenim pogojem ne vza- i me. Oddaja teh konj se izvrši dra-žbeuim potom, pri čemer je ceni- 1 te v zelo nizka. Dražbe se smejo ' udeležiti samo kmetovalci, nikakor pa ne kupčevalei, vsled česar mora vsak kmetovalec prinesti s seboj župansko potrdilo, da je dal svoje konje erarju. Tudi se mora vsak kmetovalec zavezati, da bo te konje uporabljal na lastnem kmetijstvu, in sicer najmanj pol leta. Na ta način se hoče preprečiti, da bi se s temi konji ne skušali pod kakoršnokoli pretvezo o-koristiti konjski prekupčevalci.
ŠTAJERSKO.
padel je na srbskem bojišču v Valjevu veletržec, rezervni nadporočnik Fran Keržišnik iz Radgone.
Umrl je v Mariboru najstarejši ondotni urar Anton Sulz.
PRIMORSKO.
Umrl je v 89. letu starosti nek-I dan j i tržaški občinski svetnik Salvator Ventura.
VABILO na
j	prvo veliko
i j PLESNO IN MAŠKARADNO VESELICO,
katero priredi i Slovenska premogarska godba
v Thomas, W. Va.. ^dne 13. februarja cb 6. uri zvečer
v Mike Buličevi dvorani na 2. cesti v Thomas. Vstopnina 25<-, dame so vstopnine proste.
Tem potom so vljudno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz Tho-, mas, Davis. Cokcton in okolice, da ; se naše veselice polnoštevilno ude- 1 ležijo in nam pripomorejo k lepši ! j zabavi in boljšemu obstanku. Za j I vsestransko postrežbo bo poskrb- t , ljeno.	1
j Za obilen poset se priporoča
ODBOR.
j Rad bi zvedel za naslov svojega brata JANEZA DEBEVC. Nahaja sc nekje v Pennsylvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se sani oglasi. — Frank Debevc, Box 789, Richmond, \V. Va.	((i-9—2)
^	Pazite na nič-
vredne pona-
jn J*ev Pain-E-xpel-9| ler zAnchorvar-
i Rl^HTER j
V	New York, N. Y. I
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915 |
Sedaj smo začeli razpošilja- j ti nai Koledar za leto 191B I onim, ki so nam 2e poslali na- I ročnino. — Letošnji koledar je | izvanredno zanimiv ter vsebuje I med drugim Številnim čtivom I tudi znamenito razpravo načelni- I ka tajne službe Zdjnuenih držav, I Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj reenii-no zgodbo, kako je s svojimi po- I močniki zasledoval in konečno n- I gonobil zločinsko družbo, ki živi I od izsiljevanj, ponarejanj in za- 1 «rratnih umorov. 2e sama ta po- I vest je vredna male svote. Poleg I tega je še nebroj drugega sani I mivega, poučnega in zabavnega I čtiva. Prepričani smo, da bo le 1 tošnji Koledar izvanredno liga j jal našim čitatcljem. Cena: SOe, Ker je valed uvedbo paketna pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne držav« sledeče eene:	j
Koledar stane 30 centov • poital ] no vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, De laware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer sey, New York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Geor gia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken tucky, Kansas, Michigan, Minne sota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Ca rolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, Weet Virginia, Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stan* Koledar 40 centov s poštnino ▼red. — Te države so:
California, .Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado. >Jew Mexico, Wyoming, Utah i» Idaho.
V naši podružnici Frank Is kser, 6104 St. Clair Ave., Cleve land, 0., pri L. Balantu v Barber tonu, On in pri Frank Lebenn v Forest City, Pa., pri Chariest) Zgoncu in pri Jakobn Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chaa. Kar linger j n, 3942 St. Clair Avenue. Cleveland, O., pri Antonn Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngs town, Ohio, pri Ivann Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut StM Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, naj se idqt na te eene.
Naročite ga prit CLOVEN 10 FIIKLIBHIM OO. M Ocrttaadt it, tow Tock Gtty.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Lorain, O. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR,
kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravo vel javna potrdila i» ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Unravništvo Glas Naroda.
UAKMOMIKfe
M«W kakHtaMoll mto MAJ«« b foprarUaa 90 u]nU}lh moO, a trfeino ln huimIJIto. V poprmro —ni •Uivo mtdo potlje, ker aern Mm nad II i«t tukaj t tam poslu ln aedaj t (rojem lastnem domu. V popravek vaaaeai kranjska kakor tm druge barmoalke ter ratioui po dela kakorfne kde aa-Mteva kres nadaljnlk vpraSuf.
JOHN WENZEL,
1017 E. 63. St^ Cleveland, Ohio.
aiuiirarBjamj^
1	c
j	Po znižani ceni!	[
i	Amerika in Amerikanci.	\
[	Aplaal kar. J. M. Trunk	[
i	Je'dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je	C
|	zana v platno in za spomin jako prilična.	J
.	Založnik je imel^veliko stroškov in se mu nikakor n	r
.	izplačala, zato je cena pnižana. da se vsaj deloma do kri-	*
Jejo veliki stroški.	\
j	Dobiti je prii	|
i	Slovenic Publishing Company,	i
j	82 Cortlandt Street, New York, It. Y	[
— ' '■-■■-'MMMi-imJUPUUUUUUUUUUUUUUl
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "ULAS NARODA", NAI-VECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK
Prihranek.
Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo
TRINER-JEVO
ameriško fliiir grenko vioo
To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, k ako se ga jemlje redno pri
D	oslabelosti jeter,
H	konstipaciji,
izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah v črevu, krčih,
želodčnem katarju
in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčišče-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekinjenja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih boleznih, onih na jetrah in v drobu.
V vseh lekarnah.	Cena $1.00.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
P 1333—1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih.
Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60 centov.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne [pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika|je^Ie ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Geveland, Ohio.
JACK.
Francoski spisal Alphonse Daudet.
Za "Glas Naroda'' pre vel J, T.
(Nadaljevanje.)
*	vr
-Nato mu j<- začela pripovedovati, kako se žita razlikujejo med s«'l»oj, Povedala iuu je. kedaj se to Seje. kdaj ono, kdaj je to zrelo in kdaj ono.
Kamorkoli so prišli, so bili prijazno sprejeti.
t V ho prišli na kako večjo farmo, je gospod Kivals takoj od ^«•1 k bolniku, otrokoma so pa pokazali ptičja gnezda, so ju peljali k pee i. kjer se je peki-1 kruli, dovolili so jima. da sta bila navzoča pri mol žn j i krav.
Čudno j«', če je človek na kmetiji bolan. Vse gre svojo pot naprej, ničesar ni zamujenega. Če je bolan mož. opravijo, žena iij.provf, drla in nasprotno. Krave s»- ravnotako pasejo, žito rav-notako doaoreva. Za bolnika se ponavadi ne brigajo veliko. Le če je velika sila. pokličejo zdravnika.
Zdravnik je bil tako priljubljen iu tako dobrodušen da so ga kmetje oboroževali. obenem pa tudi goljufali.
To je eden onih redkih dobrosrčnih mož — so govorili o njeni — ki bi bil tako bogat, če bi le hotel biti.
Kljub temu so pa napravili, če so le mogli, da mu niso plačali računa. Tudi knez ni imel takega spremstva kakor doktor Rivals. če je hodit po vasi. \/. navdušenih vzklikov iu izrazov hvale je bilo slišati sledeča iu podobna vprašanja:
-	<iospod zdravnik, kaj naj dam svojemu sinu?
—	Oh. moj ubogi mož! Gospod doktor, ali rt*u ni nobenega zdravila zanj?
—	Ali je prašek, katerega ste mi dali za izpiti ali za nama zati t
—	Meni bo kmalo zmanjkalo zdravil.
Tako so ga vpraševali, zdravnik si jt* pa prizadeval, da je vsakemu kolikor mogoče po volji odgovoril.
Doma ga je Cecilija učila pisati, brati in vsakovrstne druge s t vari. Pri učenju se je smatrala kot za njegovo gospodinjo, ker Je vee znala kakor on. Deček si je na vse mogoče načine prizadeval. samo da bi ji ugodil in da bi bila zod o voljna ž njim. Neizrečeno dobro mu je dela pohvala, če mu je rekla, ko ji je pokazal nalogo;
—	Glej, ga glej! To si pa dobro napravil.
Materi ni ničesar povedal, tla se pri Rivalsovih uči. Hotel jo jc presenetiti iu ji pokazati, kaj zna.
Pesnik jc vabil z vsakim dnem več prijateljev iu znancev k S* bi. kljub temu je bil pa precej skop. Če se mu je Ida ponižno približala rekoč: — Prijatelj, jaz nimam več denarja! — je jezno zagodel nad njo: — Ali mečeš denar skozi okno? Tudi jaz ga kmalo ne bom več imel.	L
Po okolici si" j,, že po preteku nekaj tednov doznalo da je pesnik gostoljuben mož in da vsakemu rad postreže z vsem, kar preuioteta njegova klet in shramba. Vsak dan so prihajali novi obiskovalci.
Pet okolici s« j,, govorilo: .laz grem danes k d'Argentonu. Kdo gre / menoj? Ko so | rihajali gosti, je bila Šarlota vsa razburjena.
Hitro, hitro, mati Arhambauld. Večerjo moramo prirediti. Zakol j i te enega ali dva kunca! — Hitro! Hitro!
Za pesniku je bil« edino zadoščenje, če je lahko goste vodi! po svoji hiši in jim pokazal vsako malenkost.
• Pesnik nikakor ni mogel pogrešati dr. Jelena. Privadil se ga je iu ga je moral vedno imeti poleg sebe. Jelen se je večkrat rad pohvalil: — Ali pa vidite, mojega prijatelja, kakšen je sedaj. Prej je bil /amišljen in otožen, sedaj je pa postal pravi veseljak. Saj seru rekel: — Jaz ga bom ozdravil ali pa nikdo. Nisem zastonj študiral zdravilstva.
\ takem življenju j«- poteklo celo leto. Šarlota se ni nič iz-pieuienila. Se vedno je bila lepa. in občutljiva. Jack je precej zra-Mel V flesetili mesecih se je pri Rivalsovih toliko naučil, da je vedel več kot vsi gimnazijsti njegove starosti.
Poglejte, kako je napredoval — je rekel nekega dne Rivals p, ,„,ku — Svetuj. ,,, Vam. da ga pošljete v gimnazijo. Častno besedo Vam dam, da bo deček še velik mož.
Oh. gospod doktor, kako ste dobri —"je vzkliknila Šarlota. pesnik se pa ni veliko menil za njegovo govorjenje.
Kaj s,, p« vmešava v te stvari — ji je rekel pesnik, ko sta bila sama. Ali misli nu ne učiti 7 Prokleto je na slabo naletel. Boljše bo storil, če bi se malo bolj brigal za svoje medicine.
Sam pri sebi j.- pa vse drugače mislil. Nehote je moral pripomnil: Prav ima Rivals. Treba se je malo bolj brigati za o-t roka.
stopi malo bližje — je poklical nekega dne Jacka Labas-Siudre. ivi je hodil v i esnikovem in Jelenovem spremstvu semter-Ija po vrtu.
Deček se je nekoliko boječe približal.
Kdo j. pa nastavil vevericama past na kostanju? Na kostanji* za vrtom? .^flE if1	.
Deček je prebledel. vedoč. da ga bodo zmerjali. Ker pa ni znal lagati, je odločno odvrnil:
—	Jaz seru nastavil.
Oeilija mu j,, namreč rekla, da bi imela rada lepo živo veverico. Takoj je napravil past iu jo obesil na kostanj.
Ali si sum napravil past? Brez vsakega vzorca ?
Da. gospod Labassindre, sam sem jo napravil.
-	To je nekaj posebnega. — Nekaj posebnega — je rekel pesnik in se obrnil k svojima tovarišima: — Zdi se mi. da je rojen mehanik. — Kaj hočete več? Za mehanika ima talent.
Zvečer je bila na terasi velika večerja.
D«, grofic« — je izpregovoril Labassindre — edino delavec ima še bodočnost na svetu. Plemstvu je enkrat za vselej od-zvonilo, meščanstvu bo pa kmalo. Sedaj pride na vrsto delavec.
—	Prav ima — je pripomnil pesnik iu tudi dr. Jelen je milostno pokima!.
Krasno, ponosno življenje neodvisnosti — je nadaljeval pe-vee. Kako sem bil neumen, da sem se posvetil petju. Če bi o-stal kovač, bi bil lahko danes mož na mestu.
Nato je pripovedoval, kako je bilo takrat, ko je bil še ko-vučki pomočnik v Indret. Spomnil se je ognja v kovačnici. pri katerem je preživel najlepše dni svojega življenja.
—	Nadalje Vam je tudi gotovo znano, da sem imel pri gledališču UMpeli.
—	Seveda, vemo.
—	(iotovo se še spominjate, koliko lovor je vi h vencev, zlatih čaš iri svetinj so mi podarili. Dragi so mi ti spomini, toda vseh skupaj ne dam za en satn spomin.
Po teh besedah je zavihal rokav do ramena in pokazal navzočim na roki tetovirano sliko, ki je predstavljala sredi hrastovega perju dvoje prekrižanih kovaških kladiv. Na vrhu je bilo zapi-ssno: — Delo in svoboda. Oddaleč je bila slika podobna posledicam močnega udarca s pestjo. Labassindre je pa pozabil povedati, da si je že na vse mogoče načine prizadeval, da bi sliko odstranil.
—	To je prav lepo — se je prva oglasila Šarlota — toda človek mora biti močan, če hoče postati kovač. Saj ste sami rekli, da je kovaška obrt zelo naporna.
—	Seveda je težavno za slabiča. Človek, o katerem govorimo, je zelo lepo razvit.
—	Da, zelo lepo je razvit — je pripomnil dr. Jelen. — Tudi jaz sem tega mnenja.
Vsi so bili zato. da postane Jack rokodelec, razen Šarlote. Ugovarjala je samo Šarlota. Rekla je. da ni sposoben, da je preslaboten iu premlad. Toda tudi te pomisleke so ji kmalo izbili iz glave.
Pesnik je namreč ves jezen vstal in izpregovoril:
—	Ženske so vse jednake. Tukaj imamo mi govoriti, ne pa ženske. Jaz bom odgovoren za njegovo bodočnost iu nihče drugi. Se vse. kar sem storil na svetu, je bilo pravilno. Pravzaprav ni moja dolžnost, toda kar sem sklenil, moram tudi storiti, začeto tlelo dokončati.
—	Saj nisem mislila tako hudo — jt; rekla Šarlota s solzami v očeh.
—	Ne. tako ni mislila — so pritrdili ostali.
Ko je madama Rival zvedela, da nekaj nameravajo z dečkom, je odkimala z glavo: — Zdi se mi. da vre to ničesar dobrega ne pomeni. Dee%k ima preveč sovražnikov. Očiin g-a že od začetka ni rad imel. sedaj se pa še mati ne briga dosti zanj. Bomo videli, bomo videli.
Jack se za celo zadevo ni veliko zmenil.
(Dalje prihodnjič).
py if " IT "TT " 1P» " In In U" n n.ftj
I Velika zaloga vina in žganja, i
MARIJA QRIHLL j
i Prodaj« belo vino po................ 70c. gallon S
^	črno vino po................ 60c. ,, 1
K Orožnik 4 gallone za .................... $11.00 J
■ Brinjevee 12 steklenic za................ $12.00 ™
„ 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 t
Za obilno n&ročbo se priporoča	I
Marija Grill, j
d308 St Clair Ave., N. E.t Cleveland, Ohi« J
ROJAKI. NAROČAJTE S K NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIK.
naši zastopniki,
.cateri so |MM»blaščeni [»obirati naročamo za "<ilas Naroda" hi knjige, ka-iv«>r tudi za vse dru^e v iiujmi str«»k<» spadajoče jni-le:
Jenny Und, Ark. iu okolica: Michael «'irar.
San Fnuiriseo, Cal.: Jakob }.<»všiu. Denver, Colo.: Jolm LHsl»evc in A. J. Terbove,
Leadville, Colo.: Jerry Janmik. Pueblo, Colo.: l'eler Culig. J. XI. Itnjtz. Frank Janesh in John <!erui.
Salida, Colo, in okolira: Ivouis t"o-Uello (The I>unk Saloon».
Walsenburg. Colo.: Ant. Saftieh in Frank Blatnik.
Indianapolis, 1ml.: Alois Uuduiau. Aurora, III.: Jernej li. Verbie, tCKi Aurora Ave. Oglesby, III.: Math. llrilKTiiik. Depue, 111.: l>an. BaUovinac. Chirago, 111.: Frank Jurjuve«-. La Salle, III.: Mat. Kouip. •Joliet, 111.: Frank I^iurlcli. John Zaletel iu Frank Baiubicb.
Mineral, Kans.: Jolm Stale. Waukegan, 111.: Frank Petkovšek iu Math. Ojirin.
So. Chicago, 111.: Frank <Vrue in Rudolf Požek.
Springfield, III.: Matija Karhorie. Frontenar, Kans. in okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolica: Martin
Kos.
Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz iu M. F. Ko1k».
Detroit, Mich, in okolica: Joseph c; la sir-.
Manistique, Mich, in okolica: B.
Kolziau.
So. Range, Mich, in okolica: M. 1».
I.ikovič.
Aurora, Minn.: Josip Fugiiia. Chisholm. Minn.: K. Zgonc, Jakob Pet rich in Frank Za&ir.
Duluth. Minn.: Jue>eph sliaralron. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, M. L. Kupsch iu Jos. J. PesheL Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: I.. Vessel. Ilibbing. Minn.: Ivan I'ouse. Nashvvauk, Minn.: Geo. Mauriti. Virginia. Minn.: Frank Hrovutieh, St. Louis, Mo.: Mike Grabriau. Aldridge. Mont.: Gregor Zoi»ec. Great Falls, Mont.: Math. Urich,
X. 5th Ave.
Brooklyn, X. V.: Alojzij Cešarek in Ijto Štrukelj. Little Falls. N. Y.: Frank Gn^orka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. Marineic. t'has. Kar linger in Jakob Itesuik.
Bridgeport, O. in okolica: Alois Bid* nt.
Collinuood, O.: Math. Slapnik. l<orain, Ohio in okolira: John Kuiu-ie 17:» E. st.. » Youngstou. O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. K la rich.
Bessemer. Fa.: I is Hribar. Braddack. Fa.: Ivan Germ. Bridgrville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdlne, Pa. in okolica: John Keržišnik.
ConeiQMigh. Fa.: Ivan Pajk. Clarijfte, Pa.: Anton Jeriua. Canoosburs. Pa-: J«»hn Koklieh. Broughton. Pa. in okolica: A. Ikmu-šar.
Darragh, Pa.: Uragutln Slavic. Export, hu in okolica: Johu Prostor. Forest City, Fa.: Karl Zalar in Fr.
Jjeben.
FuciL Pa.: Autou Valeiitineič. Greensburg, Pa. in okolica: Vence-siav Palčič.
Irwin, Pa. in okolica: Frank Dem-Sar.
htoiliw, Fa.: Frank Gabrenja. ,
Marianna, Pa. in okolica: Frank (I'ottlicher.
Meadow Lands, Pa.: <Jeors Scliultz. Moon Kun. Pa. in okolica: Frank Maček.
Pittsburgh. Pa.: Ijmucij P<Nlvasiiik. Ipwz Magister. Z. Jakše iu I". It. Ja-kobich.
Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Papič. West Newton, Pa. in okolira: Josip Jovan.
Willm-k, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.
Toele, 1'tah: Anton Palčič. Winterquarters, L tali: I^ouis Bla-sieh.
Black Diamond, Wash.: Cr. Poreuta. Ravensdale, Wash.: Jakob ltoiu-šak.
Davis, W. Ya. in okolica: John line
-sieh.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Hartol,
Grafton, Wis.: Johu Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John ViMlovni.k iu Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Stanch in Frank Sepich."
West Allis. Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič.
Kock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalieh.
Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.
naznanilo in priporočilo.
Cenj. rojakom v Forest City. Pa. in okolici naznanjamo, da jih bo obi' il naš zastopnik
Ur. FRANK R. DRAŠLER,
ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stvari, ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, v upanju, da mu bodo šli vsestransko na roko. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Novoletna razprodaja.
Slorencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski čriček po 40 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 - 2nd Ave., New York
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana (sledeča zdravila: za rast- in proti »padanju ženskih in meških las. kakor tudi za rast močkih brk in brade: za revmatizem krotšbolj aH trjranje v nopah. rokah in križu. 2a rane. opekline, bule. ture in kraste i. t. d. Kateri hi rabil moja zdravila l*z uspeha, jtarantiram $500. Pišite takoj pocenik.
"Koledar" in žepna knjitra od .*X> strani vredna h dolarjev za v«akejra ki jo prebere, fošliite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB \VAH(1Č, 10D2 E. (illh St.. Cleveland, Ohio.
izšla je
te na knjiga,
"VOJSKA NA BALKANU"
Valed vsestranske želje narodi 1 imo več iztisov te knjige in j* tedaj cenj. rojakom na racpo ago.
Knjiga "Vojska na Balkanu"
sestoji iz 13 posameznih sciitkov. ibsegajočih skupaj n& večjem 'ormatn 192 strani. Delo je o-'remljeno s 255 slikami, tikajo e se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so-ražniki. Sešitkom je prideljei adl veSji slovenski zemljevid b&l canskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 5c, vseh 13 sešitkov skupaj pa tane s poštnino vred $1.85. Na roča ae pri:
Blovenic Publishing Co., « Cortlandt St., New York City.
PRIPOROČILO.
ftoj&kcm v Steelton, Pi., in
coliei naznanjamo, da je
^____
Mr. ML PAPI0,
LS8 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda',
ROJAKI NAROČAJTE SB Ni 'OliAS NARODA", NAJVSCJ 4IiOYBNSKI DNEVNIK % am O aH AT AH
■ ■ ■ ■—■—m—M m m
Amerika in Amerikanci.
Spisa! ERV. J. M. TRUNK.
Blovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom £e mano knjigo Rev. J. M. Trunka:
Ajff¥!RTKA DT AMKRTKANCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi t lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem ■ji posameznikov, na katerih bo 9 stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za ieželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, %li pa dragega znanca iz sedanjih tli preteklih dni. Čudimo se le, -ia je p o vprašan je po knjigi primeroma majhno, menda radi tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče rekhune, s katero se spra ri v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani tnjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto eeno se odpošlje knjig« 1» katerikoli naslov v stari domovini.
Blovenic Publishing Oo* m Oortlaadt St, Mow York flftyJ
Mkayieaal paralk} is;
-Qkmo'% "La Tovum", 'lochambeti" ia "NiapnT Glavna a^eacija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chegebrough Building. Pottni parniki odplujejo vedno ob sredah is pristaniška itovUki
»7. *. a.
jg^j <*)(*)(•) ® NAJBOLJŠA ®r<in®r«
~ SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA !
4	■ ■■■ ————	■ — .... .....
Prirejena za slovenski narod, s so-^	delovanjem več strokovnjakov, je
§)]	založila Slovenic Publishing Co., 82
» Cortlandt Street, New York, N. Y.
[j® Cena ▼ platno ?ezaail$1.00. Rojaki v QereUad, 0. dobe SC "tov podražaid Fr. Sakaer, 1604 St Oair Ave^ N. I.
Gnmpagnle Generale fransatlaoiiaui
(Francosko parobrodna družba.)
Direktna ftrla do Havre, Pariza, Švice, laomosta In L}ubl]ani
Poštni parniki so:
.A raOVEKCE"	TLA SAVOBT	"LAJLOSBAIMt'	"IA fRA^CI
M Sva riiaka	mm 4» vtjuha	mHi» vllrtn	MfMi>rOv>J«"»
r	i
Veliki vojni atlas
I vojskujočih se evropskih držav ia pa kolonij-akih posestev vseh yelesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na 20tih straneh in vsaka stran je 10-i pri 13i palca velika. ]
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas 1
u	obaega^deTet raznih »mU«vidov	j i
I mm 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.	v j
i	Cena samo IS centov«!
I Vsi!semljevidi"so'nare:eni v raznih barvah, da ee vsak I H lahko Bpozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- V 3 bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod I
Itud£označen obsegžpovršine, katero! zavzemajo'posamezne j države.
Pošljite 25c. alifpa 15c. v znamkah in natančen naslov t fn mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem 1 odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
g82 Cortlandt Street	New York, N. Y. I
—i, , mm m iw	i— .......—--fCK
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA**
izvrduje vsakovrstne tiskovine po nizkih cena|i.
Unijako orfanldruw, PoMbioRt m 4r«itve»i pnriU, okrotalc*. putetl, nmki itd.
t
V«a naročila pošljite uU
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New Jork, N. Y.
t