41. štev.
JescnišHa Straža.
Priloga „Gorenjcu" štev. 37 z dne 14. septembra 1906.
II. leto.



Nova železnica skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. paije.
Pokrajina se izpremeni od Avč naprej cdokaj. Hribovje je nizko. Rastlinstvo kaže ■polagoma južni značaj. Vidimo prve smokve, •vinograde, ciprese in breskve. Tudi človeška ■iivališča imajo drugo obliko, drugačne strehe; drugačne stolpe in hiše zagledamo. Le ^lez-aiica kaže še vedno isti značaj kot dosedaj — -smele gradbe, ki pričajo o trdem boju teh-inike z upornim svetom. Po 160 m dolgem ■viaduktu se vozimo na levem bregu Soče vrhu visokega opornega zidovja na drugi ka-menit most črez potok Avče; potem so še Irije krajši viadukti. Po velikanskem mostu {hiti nato vlak na desni breg reke v postajo /Kanal. Pri 76. km od Jesenic prevozimo kolodvor v Plavah, kmalu za njim 71 m dolg ■viadukt Črez postranski potok, potem 450 m cmereč prekop pod vasjo Prelesjem in slednjič <drugi, 335 m dolg predor. Tukaj smo v ozki -dolini severozapadno od Sv. gore, katere strmo, kamenito, z nizkim drevjem obraslo trebro se kmalu prikaže, na nje vrhu pa beli stolp in dolgi samostan, z rdečo streho ostro :se ločeč od južno modrega neba.
Kos Soške doline od Sv. Lucije do Avč Je poln romantičnih, tupatam divjih krasot; svet do Plav je idilske lepote, pravi vrt med zelenim hribovjem, tvorečim na zapadni strani mejo med Avstrijo in Italijo; kos do Solkana 'pa je bolj enoličen in samoten, brez življenja, a zato ne manj lep. Zelena Soča na dnu, sive skale in pečine ob njej, enakomerna kraška rebra na desni in levi brez vsiljujočih ;je vrhovnih potez: vse to daje kraju, rekel bi, neki stiliziran značaj.
Blizu Solkana se peljemo črez sloveči •Soški most, ki tvori nad vodo velikanski lok -■85 m. Večkrat je slišati, da je to največji oblok iz kamena na celem svetu. To ni res; najdaljši je mostni oblok črez Siro v Plauenu ^na Nemškem, mereč 90 m, a služi le navadni vozni cesti. Res je torej to, da je naš most največji železniški take vrste. Vse gradbe dolžina znaša 220 m s postranskimi •odprtinami vred. Najbolje pojmimo smelost loka, ako se postavimo k enemu temelju in pogledamo navzgor — z neverjetno lakoto se vzpei^a ozka kamenita pega v zrak; zdi se, da je nemogoča stvar in da se zdajinzdaj podere. Oblok je debel pri temelju 3-5 m, •na vrhu 2*1 m, visok 21*8 m. V stavbi je 1900 kub. met. četveroogelnikov iz kameno-Jomov pri Nabrežini. Za oporno lesovje za ^Časa gradbe so uporabili 1200 kub. met. lesa in okrog 250 centov železa za razne zveze. -Na sredi se je naslanjala vsa opora na steber v vodi, ki so ga posadili pnevmatično '^•4 m pud najni^o vodno gladino (razlika višine vode ob suši in povodi^i znaša do -■8*6 ml). Na oder nad lokom so dovažali re-^□e kamene iz 300 m oddaljenih skladišč
ter jih postavljali na osmih krajih in več obrokih na mesto. Tako je bila zasigurana nepremičnost in homogeniteta lesenega, oziroma na njem ležečega kamenitega loka. Vse je bilo tako dobro urejeno, da so delo v 18 dneh dogotovili. Crez mesec dni so podrli oporno lesovje in pokazalo se je, da se je znižal vrh obloka le za nekaj milimetrov.
Par minut pozneje zagledamo goriški grad in samostan na Kostanjevici in vlak zropota na veliko postajo v Gorici.
Vožnja iz Gorice ▼ Trst
Obstoječa proga južne železnice je za nekaj kilometrov krajša nego nova državna med Gorico in Trstom; razen tega se vzdiguje ta na skoraj dvakrat višjo točko nego prva, namreč na 322 m v bližini Repentabotja proti 167 m južne železnice v Nabrežini. Zveza obeh mest bode torej po novi progi boljša le, ako bode vozil tod kak brzovlak, ki se na poti ne bode ustavljal tolikokrat (ali sploh ne) kakor vlaki na južni železnici.
Tik goriškega kolodvora je 230 m dolg predor skozi Kostanjeviški grič. Blizu Št. Petra se shaja nova proga s staro iz Gorice v Ajdovščino, ki so jo porabih v dolžini 7*9 km in na kateri sta dve postaji, Volčja draga in Prvačina. Nekaj sto metrov dalje se od-stranja nova železnica na desno, gre skozi 160 m dolg prekop, drži črez Vipavo po železnem, 50 m dolgem mostu in zapusti slednjič Vipavsko dolino, vspenjajoč se po levem brdu Branice strmo navzgor. Ko prevozimo še kratek predor in 56 m dolg viadukt, do-spemo na kolodvor v Rihenbergu, ki leži na zelo strmem rebru, tako da je bilo treba izkopati in nasuti nad 120.000 kub. metrov zemlje.
Krasen je odtod kakor tudi že na poti pogled na siva in strma rebra Trnovskega pogorja. Mogočno se vzdiguje iz mikavne Vipavske doline, poraslo na temenih in vrhovih z modrozelenim gozdom. To je slika, ki spominja na visoke planine, saj znaša tudi razmerna višina med dolino in vrhovi več nego 1000 m. Kakor naj bi nihče ne zamudil občudovati znamenitega m nenavadnega razgleda s Sv. Gore pri Solkanu, naj bi tudi ne opustil posetiti Trnovskih višav in šum. Trnovo, ki leži še na hribovju tik gozda, je kaj pripravno izhodišče za razne ture. Odtod greš lahko h gozdarski hiši v Krnici, 985 m visoko nad morjem, odkoder vidiš vso Vipavsko dolino, ves Kras, nedogledno moije, Furlanijo, skratka: kjer leži pred teboj naravni zemljevid vse dežele! Ali pa poležeš na ta ali oni vrh sredi moija dreves — kako obsežen je razgled šele od tam I Od Triglava do Adrije, od Furlanske planjave notri do kranjske dežele šviga vid; kako veličastna slika! In nič manj zanimiva ni hoja skozi šumo med vitkimi jelkami, visokimi bukvami in košatimi hrasti. Da, tako drevje je raslo povsod na sedaj golem Krasu v davnih, davnih časih! — _ Konec prih.
Jfovičar.
o karavanški železnici Dne 30. septembra se vrši slavnostna otvoritev zadnje delne železnice. To sta progi Beljak-Rožek čez karavanški predor na Jesenice in za~ hodna delna proga CelcArec-Jesenice. S tem bo dovršena direktna druga železniška proga iz pustriške doline do Trsta. Progi se izročita dne 1. oktobra javnemu prometu.
Tomboli^- priredi gasilno društvo na Jesenicah dne 16. ^ept. t. L na vrtu g. Ivana Jer-v jana na Savi. Cisti dohodek je namenjen za napravo gasilnega orodja.
Kegljanje na dobitke gasilnega društva na Jesenicah se zaključi dne 23. septembra 1.1. točno ob štirih popoldne.
Tovarna v Beli peči je dobila za svoj obrat nov kanal z vodno močjo 800 konjskih sil. Kakor se govori, namerava družba ostale svoje bogate vodne moči iz otoka klanških jezer pozneje uporabiti za druge namene. Sedaj izdeluje posebne vrste tanke verige, ki se razpošiljajo večinoma v inozemstvo in se podjetju veliko bolj izplačajo, kakor pa izdelava jeklenovine. Zadnja dividenda je znašala 57t %-Akcijski kapital 937.000 K je večjidel v eni sami rodbini.
Pogorel je dne 5. t. m. kozolec posestnika Franca Orehovnika v Mojstrani. S kozolcem je pogorel ves letošnji pridelek žita in sena. Sodi se, da je nekdo zažgal.
Požar. Dne 13. t. m. popoldan je upepelil požar hišo in gospodarsko poslopje Jožefa Pintaiju v Gojzdu pri Kranjski gori. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti neke v hiši stanu* joče ženske. Bila je nevarnost, da se ogenj razširi, kajti pihal je precej močan veter, in se tudi ravno v okolišu požara nahaja več hiS in gospodarskih poslopij, katero je vse z deskami krito. Neutrudenemu delu domačinov in vrlemu gasilnemu društvu iz Kranjske gore, katero je ne preveč oddaljeno zamoglo bnco priti na pomoč, se je posrečilo ogenj omejiti le na to poslopje še predno so dospela draga bolj oddaljena gasilna društva na pogorišče, nekaj se jih je pa že med potom zvedoč, da je ogenj lokaliziran — vrnilo.
Z Dovjega. Kdaj se pri nas že vendar ovrže volitve novega odbora, povpraši:gqo se volilci, ker je vse zaspalo. Mi jim svetogemo,^ naj gredo prašat, in on jim bode že dal odgovor, kajti gotovo dobro ve, koliko časa bode potrebovalo okrajno glavarstvo, da reši pritožbe proti njegovemu umetno sestavljenemu imoiika.
Eden, ki živi od svojih raztrganih
V Berolinu je že dolgo časa živel kočijaž Karel Kahler, ne da bi kaj delal. Kar je potrebovd za svoje življenje, donašale so mu njegove raztrgane hlače. Vsak dan je tolikim in tolikim, ljudem dokazal, da mu je njihov pes raztrgal hlače. In ljudje so bili veseli, 'da mu mreina. ni zasadila zob tudi v meso, kar bi bilo vsekakor drajl^e, tako pa so plačali Kableija le 1 marko 50 pfenigov odškodnine za hUi^ ia mož je bil zadovoljen.
Fil
V vseh kavarnah in gostilnah!
Qabljana (Holizcj) l^AiVlx sa JUtarij« Terezije cesti
Zalagatel] drnštra c. kr. avstrijskih državnih nradnikov.
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. Špeoljaliteta: Gostilniški stoli.
Modrool Iz žlčna-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
180-11
I
'
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. DIvan z okr^kl.
Špecljalitete v	ne-
vestinih balah.	Ve-
liki prostori.	prl-
tlično In v 1.	nsd-
stropju.	
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. DIvan z okr^kl.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Za sopo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.

RS
CO
%/\


Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1. 1905: K 3,216.500.
Posojilnica V Radovljici
registrovana zadrnga z omejenim poroštvom
S podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po IIW ■ * 12 lo
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila se dajejo na vknjižbe po SViVo, na menice pa po 6°/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in pl-aznike popoldne.
Poštno-hranilniCni račun št. 45.867.
151-7