Zgodnja
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gid. 00 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr/ V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., za eetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej/»
Eatoližh cerkven list.
Tečaj XXXIII.
V Ljubljani 12. listopada 1880.
List 46.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
O sv. Janezu Nepomučanu. (16. maja.)
II.
(Vix in supulehro conditur)
Ko Janez v grob bil položen, Po čudežih je razglašen; Skoz mreže vrdt zapahnjene Bliščijo čudne zvezdice.
Sovražnike njegove glej, Poterti so sramote zda]; Se Bog nad njimi maščeval, Za greh jim kazen je poslal.
Kdor premoženje zgubil je, Kdor zgubil dobro je ime; Zgubljeno zopet prejme v last, Se vrača mu imč in čast.
Telo tu zopet zdravo je, Tu vmika čas premembam se, Tu strah odganja gotovost, Tu je vmerljivi smerti prost.
Mučencev živi jezik zdaj Kriči, kot Abelj je nekdaj, Molčeč sicer — v kervi glasan, Očita kralju greh strašdn.
Edinega Trojica Ti, O Trojstvo sveto v Edinosti, Kar po Ivanu prosimo, Daj nam, da to dosežemo. Amen.
III.
(Jam faces lictor ferat.) *)
Kervnik, le hitro nesi bakle svitle, Berzo le vzemi meč nabrušen ojstro,
*) Mera pesmi:
—\J\J J —v I —v
—w I — —
—u —\J
Zvito verigo, ak skrivnosti mašnik, Ne razodene:
Čutil boš moč, spoznal boš dušo jako, Serce nevstrašeno; peneč se serda Trinog ne boš premaknil ga, — pravico (Jversto on brani.
Glej, kak pogrezne se mučenec v vale; V bistri vodici jezik, ki molčal je, Hrani brodnik razbite ladje v rabo Boljšemu veku.
Pa nad valove se spustijo luči, Plavajo lahko, sem ter tje migljaje, Krog mučenika; slavo djanj njegovih Kinča obnebje.
Jezik tud' zaljša, živega ohrani, Kakor pereči ogenj, barve žive. S tem pa pokaže, kak prijeten bil mu Jezik molčeči.
Slava Očetu bodi z večnim Sinom, Duha presvetega, z obeh ki izvira, Brez prenehanja v slavospevih hvali Svet naj vesoljni. Amen.
O Mariji sedem žalosti, i.
(0 quot undis lacrimarum.)
O kak solz studenec lije; Kak zdihuje bolečin; V žalosti je vsa vtopljena, Ko je z debla križa snet, De vi Materi v naročje Mertev bil položen sin.
Usta mile, persi blage, Ljubljeno njegovo stran, In preb6deno desnico, Levo ranjeno roko, Noge s kervjo rudečene — Vrniva tužno s solzami.
Stokrat, tisučkrat objame, In oklene se terdo
Trupla svetega in udov, Kane britke mu suši, In v poljubih vsa se taja Žalosti in bolečin.
Čuj nas Mati, po sol žicah Tvojih tebe kličemo; In po Sina smerti britki In po ranah prosimo: Svojega sercd terpljenje Vtisni v grešne nam serca!
Bodi Očetu, bodi Sinu, Duhu ž njima večnemu, Bodi blaženi Trojici Slava in neskončna čast; Bodi hvala in češčenje Kakor zdaj, tak' vekomaj. Amen.
(Dalje sledi.)
M*i*»ao uvelega Očela Leona lili tlo !i*arlškegn nadškofa.
O preganjanji menihov na Francoskem.
Papež Leon XIII.
Ljubljeni Nas Sin! Pozdrav in apostolski blagoslov!
Prav radi smo prebrali pismo, ktero si ti, Nas ljubljeni Sin, poslal načelniku ljudovlade, predstojniku mi-nisterskega sveta, undan pa ministru za zunanje opravila. To pismo zadeva določila od 29. sušca, ki merijo zoper vstave cerkvenih redov, kteri, kakor pravijo, niso poterjeoi od postave. V tem pismu se razodeva tvoja velike hvale vredna stanovitnost, zedinjena z izverstno ljubeznijo. Zakaj ti ravnoserčno, pravično in mirno dokazuješ, cla kjer koli je svoboda katoliške Cerkvevter-
iena. tam se cerkveni redovi sami po sebi vkoreninjajo ; :er oni kakor iz lastnega debla iz Cerkve vstajajo in se iz nje rodijo; in so toraj pomožna vojna, čez vse potrebna v teh časih ; njih spretnost in delavnost je škofom prav primé, na in silno koristna, ne le pri svetih opravilih, ampak tudi kjer je treba ljudém keršansko ljubezen skazovati. — Pa tudi to med drugim prav modro razkazuješ, da cerkveni redovi nobeni kakoršni koli deržavi niso sovražni in nasprotni; da pa veliko pripomore k očitnemu miru, ako toliko neškodljivih deržav-ljanov ima neskaljeno prostost, mimo in pokojno živeti; in tudi, da ni znamnje za ljudstvo v resnici skerbnih mož, kazati se kakor bi hotli odstopiti od vere, ktera je vsim občna, ter od očetov in prednikov podedvano katoliško vero sovražno preganjati.
Pa tudi drugi francoski škofje so o onih nesrečnih določilih enako misli i in sodili. Zakaj vsi so z velike hvale vredno pogumnostjo in zmérnostjo očitno in goreče v varotvo vzeli cerkvene redove, ker prepričani so, da s tem spolni jo pravično in dolžno opravilo, čutijo namreč, kaj je to in kolike so zla, ktere žugajo, in da ne bo le samo Cerkve zadela nesreča, temuč da se francoski deželi bliža ne mala nadloga, prostim deržav-ljanom krivica, nevarnost za očitni mir.
In zares, ravno te izverstne može, nad kterih glave 80 namerili to postavo, je Cerkev rodila in z materno skerbljivostjo gojila v vso lepoto čednosti in človekoljubnosti. Pa ne le samo v enem oziru se ima njim za-
hvaliti svetno Človeško družbinstvo za prav veliko reči; zakaj oni ne le samo s svetim življenjem množice spodbujajo k poštenemu djanju, temuč tudi z obilno učenostjo svete in svetne včde razsvetljujejo; poslednjič dedšino vsih naj boljših umetnij s stalnim sadom svojih zmožnost obogatujejo. In kadar je nastalo veče pomanjkanje duhovnov, so iz samostanov izhajale množice svetih delavcev imenitne modrosti in delavnosti, ki so bili škofom v pomoč v obdelovanji sere k pobožnosti, v razširjanji evangeljskega nauka, v podučevanji mladine v vedah in lepem življenji. Tistih pa, ki se za razširjanje evangelija pošiljajo med divje narode, so zmeraj na Francoskem naj veče število dajale hiše cerkvenih redov; in ti so po velikih trudih in delih z evangelijem Kristusovim ob enem francosko ime in slavo zasejali v naj daljniši dežele. In ni je skoro v človeškem življenji nesreče, ktere bi cerkveni redovniki ne hladili, ne pri-merljeja, ki se imenuje nadloga, da bi mu ne hiteli o pravem času zdravila iskati; in to po bolnišnicah, po stanovališih za naj vsedniše ljudstvo, po tihih in mirnih mestih, v trepetu in kipenju bojnih hrupov, — in sicer s tako pohlevnostjo in miloserčnostjo, ki more le iz božje ljubezni izvirati. Te ljubezni naj blagši izgledi in izverstni sadovi so očitni vsem deželam, mestom, selišem.
Misliti je bilo, da hvala tolikih in tolikošnih zaslug, previdena z enoglasnim spričevanjem škofov, bode imela dosti moči, da odverne zažugano preganjanje, posebno potem, ko so se francoski deržavljani vsih stanov in v naj večem številu, spodbujeni od sedanje nevarnosti za cerkvene redove, med seboj kar skušali jim svoje spoštovanje in dobrovoljnost častno skazovati; in potem ko jih ni bilo malo, ki so v spomina vreden izgled serčnosti rajši visoko čast zapustili, se očitnim službam odpovedali, kakor pa da bi se bili vdali za pomočnike preganjavstva, ali se kazali prijatle teh določil, ki jim je bilo jasno, da z njimi se po postavni in davni rabi doseženi svobodi globoka rana vseka.
Toda v nesrečo so k naj blagoserčnišim škofovskim besedam in k pritožbam katoličanov bile gluhe ušesa. Tudi se je previdno sodilo, da cerkveni redovi ne bodo zatiranju odšli, če tudi bi bili prosili pravice, da naj postavno priznani bodo; ker iz dosti očitnih znamenj, povzetih iz okolišin in duhov, se je kazalo, da sklep svete redove zatreti se jim je že v serca zasedel: in zato je bila vsih ena misel, da naj se ne prosi, — toliko manj, ker ni bilo brez druzih vzrokov, ki so ravno to svetovali.
Določeni dan tedaj so z očitno silo pričeli zverše-vati tisto pervo določilo, s kterim je bilo za terdno pri-sojeno, da družba Jezusova naj se zatre po vsem Francoskem. — Vsled tega smo brez pomude svojemu poslancu v Parizu veleli, da naj Našo pritožbo ministrom ljudovlade izroči in ob enem skazuje, da možje tolike sijajne kreposti kaj tacega niso zaslužili, — možje, kterih ljubezen, učenost in delavnost z naj veči gorečnostjo in bistro previdnostjo, zlasti v izreji mladine, le ta apostolski Seaež ravno tako davno poznd, kakor tudi naj više ceni. Njihovo izverstnost pa Francozi sami priznavajo in sicer ne le s svojo naklonjenostjo, ampak tudi z jasnim spričalom svoje lastne razsodnosti, ker to, kar jim je naj drajše, svoje mlade sinove, z veseljem in polnim zaupanjem njihovemu nauku in poštenju zaupujejo.
(Konec sledi.)
Pridiga
o priliki blagoslovljena podob v prezbiteriju dekanijske cerkve v Ribnici 24. oktobra 1880.
„Tukaj ni druzega, kakor hiša Božja in vrata nebeška." (I. Mojz. 28, 17.)
Ko je bil dal Bog izraelskemu ljudstvu na Sinajski gori zapovedi, ukazal je Mojzesu, da naj napravi sv. šotor za službo Božjo. Ta šotor je bil sicer narejen le iz dil in kož pa rjuh, vendar so bile dile vse pozlačene, rjuhe pa ali pagrinjala pretkana z zlatimi cvetlicami in kerubini. Tudi skrinja miru in sprave, ki je stala v tem šotoru, bila je iz naj dražjega lesa in prevlečena z naj čistejšim zlatom.
Še krasnejši je bil tempelj, kterega je bil kralj Salomon Bogu sozidal, in za kterega mu je bil njegov oče kralj David zapustil 10 >.000 talentov zlata in milijon talentov srebra. Vse se je v tempeljnu lesketalo zlata in srebra pa drazih kamenov, ker bile so ne le samo vse posode zlate, temuč bile so tudi stene, vrata in stoli močno pozlačeni in okinčani.
In zakaj je bilo v sv. šotoru in pozneje v jeruzalemskem tempeljnu vse tako krasno in dragoceno? Zato, ker je hotel Bog sam tukaj prebivati, „čigar veselje je biti pri človeških otrocih" (Preg. 8, 11.), in ker so bile tam hranjene kamrite table, na ktere je bil Bog zapisal svoje zapovedi, pa bukve Mojzesove, v ktere je bil on zapisal vse, kar ie bil Bog dotlej storil za človeški rod, in mana, s kiero je Bog Izraelce v puščavi čudovito preživljal skoz celili 40 let. Kako srečno je bilo pač izraelsko ljudstvo, da je imelo kraj, kjer je Bog prebival med njim ter usliševal njegove molitve, in kjer jc v vsih svojih potrebah in britkostih pri njem iskalo pomoči in polajšanja.
Pa ne samo Judje, tudi mi smo tako srečni, da se poniža Beg prebivati med nami; tudi pri nas si je izvolil kraj, kjer nam hoče deliti svoje gnade in usliševati naše molitve. In še srečnejši smo od Judov, ker je pri njih bival le v znamenji oblaka, ki je bil napolnil svetišče; pri nas pa stanuje bistveno on sam v najsvetejšem Zakramentu. Kakšen razloček je toraj med svetim krajem judovskim in našimi cerkvami? Tam so se hranile le kamnite table, na ktere je bil Bog zap sai svoje zapovedi, tukaj biva Bog sam, ki je one zapovedi dal. Tam so bile le bukve, v ktere je bil Mojzes zapisal razodenje Božje, tukaj je Bog sam, ki se je bil razodel; tam se je hranila le mana. ki so jo Izraelci jedli v puščavi, pa so vendar le umerli; tukaj pa se hrani oni nebeški Kruh, o kterem nas Jezus zagotovlja, da „kdor je ta Kruh, bo živel na vekomaj" (Jan. 52.). Tam so se darovale samo ovce in goveda, tukaj pa se daruje Bog sam; tam je bil le zlat svečnik s sedmerimi lužicami, tukaj je vir sedmerih svetih zakramentov, v kterih nas Bog posvečuje; tam so bili le opresni kruhi na zlati mizi, tukaj pa je miza Gospodova, pri kteri se nam daje v živež, ter nas vse vabi in kliče: „Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in jaz vas bora poživil!" (Mat. 11, 28.1
Ako je bil toraj sveti šotor in tempelj Salomonov tolikanj okinčan, kolikanj bolj se spodobi, da se na vso moč olepšajo naše cerkve, ki so še veliko bolj v pravem pomenu hiše Gospodove! Zato je verno kerščansko ljudstvo že od nekdaj kinČalo svoje cerkve, da so bile dostojne za službo Božjo, in ko je bil cesar Justinijan v Carigradu sozidal cerkev sv. Sofije ali Modrosti Božje, ki je pa dandanes žalibog turška mošeja, olepšal jo je tako krasno, da je bila skoraj še lepša, kakor nekdanji
tempelj Salomonov in je cesar po pravici vskliknil: „Salomon, jaz sem te prekosil!"
Tudi vi sto svojo veličastno cerkev, o kteri je moral ie prej vsakdo z apostelj ni reči: „Glej, kako krasno zidanje je to"! (Mark. 13, 1.), v zadnjem času s prelepimi slik smi v presbiteriji tako ozaljšali, da je njena notranja lepota primčraa njeni vnanji krasoti, in da se zdaj kaie kakor nevesto, "ki se je okinčala za svojega ženina.
Vem, da danes, ko smo blagoslovili nove slike, vse govori o krasnih podobah, ki jih vidimo okoli velikega altarja; zato tudi jaz ne smčm ostati „tujec v Jeruzalemu" (Luk. 24. 18.), ampak moram tudi nekoliko spregovoriti o tem, kar vam aanes radostno napolnuje serca in daje povod vašim pogovorom.
Tudi jaz hočem toraj govoriti o novih podobah ter vam najprej razložiti vzroke, zakaj hiše Božje kinčamo s podobami, potem pa vaše oči oberniti na podobe same in vam razodeti njih pomen.
Gospod pa naj vodi moje besede, da bi Vam serca vnele za tiste resnice, ki nara jih nove slike tako živo oznanujejo in priporočajo!
Ljudje, kterim je za čast Božjo malo mar, se dostikrat spodtikujejo nad stroški, ki jih verno ljudstvo za ozališanje hiše Gospodove izdaja, ter z Iškarjotom govore: „Cerau ta potrata? Ali nc bilo bolje te denarje med uboge razdeliti ?" (Maiiv. 14, 4.) Takim ljudem, ki večidel za cerkev sami nič ne store, pri kterih pa tudi reveži navadno le malo pomoči najdejo, bi lahko odgovorili, čemu da oni za (»lepšanje svojega stanovanja toliko potrosijo? Kako da se jim pusto in dolgočasno zdi v sobah, kjer so videti gole sten»-, in z ikaj pač nekteri posvetnjaki na tisoče in tisoče ¡zmečejo za podobe, ki pri vsi umetnosti, s ktero so izdelane, nimajo nobenega višjega namena, ter v (»gledalcu izbujajo !«• slabe misli in pregrešno meseno poželjenje.
1.	Ako so pa lepe podobe krasen k in»; za naša stanovanja in sama na s<*bi dolgočasna in im*t* hišica postane prijazna in nekako oživljena, ko jo oz.djšano s podobami, zakaj bi z njimi ne kinčali Kise Gospodove, kjer se zbiramo k stiižbi Božji? Ali hi bil«» morebiti samo cerkvam v neuast, kar je posvetnim hišam v kinč in lejioto? Pač je res, da v cerkvah ne sm- jo biti podobe, kakoršno se dostikrat v posvetnih poslopjih in stanovanjih nahajajo, in ki s«» 1 ju.h ni bolj v pohujšanje kakor v spodbudo, lepo podob«- presv»-1»* Troji našega Odrešenika, Matere Božje, svetnikov «n augi-ljcv pa »o tudi za cerkev lep in krns«-ii kinč, ki raj g.i jM.vsod napravijo, kjer le morejo.
2.	Ako posvetnjaki svoje sobe ral šajo h podobami svojih staršev, bratov, sester iu otrok, svojih vladarjev in sploh znamenitih oseb; hočejo s t-m pa tudi » oka-zati svojo posebno ljubezen in .spo.-rov.i-. j» do njih. kterih podobo so v svojem stanovanji ob*-siii. Knako lu č»* tudi sv. Cerkev s podobami, .s kt. rhni kinča Božje hrame, pokazati svojo čast in svoje posebno češčenje za nje, kterih pod- be ima vedno pred očmi
3.	In kakor imajo prej omenjene j»os"etne podobe namen, človeka spominjati na tiste, ktere jim podobe pred oči stavijo, in na ktere bi morebiti sicer kaj lahko pozabili, na njih čednosti in imenitna dela. s kt«-rimi so se odlikovali; na dobrote, ki so jih od njih prejemali; ter ob enem v njih zbujati želj«» jim hvaležnim biti in
i"ih posnemati; tako ima ravno tisti n-imcn tudi sv. Cer-:ev s podobami, s kterimi kinča hiše Gospodove. Po nebu hrepeni naš duh, proti nebu kipi naše serce. Toda posvetne skerbi in telesne zadeve nas dostikrat tako tarejo, da bi na svoje višji dolžnosti skoraj pozabili, ako bi ne
imeli nekakih pripomočkov in spodbujevalcev, ki nas opominjajo povzdigniti si duha in iskati tega, kar je zgoraj, ne pa kar je na zemlji. In to ravno delajo sv. podobe, ki v nas ne vnemajo samo ljubezeni, češčenja in spoštovanja do njih, ki nam jih predstavljajo, temuč nas tudi opominjajo tako živeti, kakor nam kažejo zgledi ali nauki, ki nas jih te podobe uče. Ker je pa tako življenje sklenjeno z mnogimi britkostmi, težavami in skušnjavami, ki marsikterega plašijo in mu pogum jem-ljejo, ga ravno sv. podobe tolažijo, ter mu serčnost dajejo in živo pričajo: „Ako so mogli ti in ti, zakaj bi bilo pa tebi nemogoče ?•'
Kako velika pa in silna je ta moč, pokazalo se je pri nekem mladenču, ki o pokori in veri ni hotel nič vediti. Vendar je pa šel enkrat v cerkev, morda ne ravno zato, da bi tam molil, marveč svojo radovednost pasel. Kar zagleda na steni novo jako lepo in prijazno podobo. Naslikan je bil kralj David, kako je na tleh klečal ter britko jokal zavoljo svojih grehov. Zraven njega pa je stal angelj, ki je v zlato skledico nabiral spokornikove solze, da jih ponese pred stol Božji. Podoba je močno ginila in pretresla mladenča, ter je sam pri sebi rekel: David je le enkrat grešil, pa je tolikanj jokal zavoljo svojega greha, in se solz ni sramoval, dasiravno je bil mogočen in imeniten kralj; ti pa uboga stvar se zavoljo svojih obilnih in velikih grehov nič ne zmeniš! In tudi njemu so pri tej misli solze zalile oči, ki so bile zanj pričetek boljšega življenja.
Ker so toraj svete podobe lep kinč za naše cerkve, ker one razodevajo čast in ljubezen našo do Boga, njegove sv. Matere in svetnikov, in ker slednjič zbujajo v nas pobožne misli in nas spodbadajo k čednostim in pobožnemu življenju, so verni kristjani že od nekdaj ž njimi kinčali svoje cerkve. V pervih 300 letih pač v cerkvah ni bilo še podob; pa ne zato, kakor da bi se bile podobe pervim kristjanom zdele nepotrebne, ali celo pregrešne, ampak večidel zavoljo tega ne, ker so bile tedanje kerščauske srenje navadno jako revne in so za službo Božjo ie tisto pripravile, kar je bilo neogibno potrebno. Tudi zarad vednega preganjanja niso imeli pravih cerkev, ampak le borna zbirališča, kterih jim ni bilo mogoče umetno okinčati, ker so bili v ved-nem strahu, da bodo prihrumeli neverniki ter jih jim poderli. Vendar pa že v drugem stoletji nahajamo podobe dobrega Pastirju, sv. Duha, sv. Cerkve ita. v rimskih katakombah, to je podzemeljskih jamah, pod rimskim mestom, kjer so pervi kristjani svoje merliče po-kopovali in ob času preganjanja tudi službo Božjo obhajali, in kjer je bil tudi patron te fare, sv. papež Štefan, med službo Božjo umorjen, kakor se vidi na podobi velikega aitarja. Odkar je pa sv. Cerkev pod cesarjem Konstantinom mir zadobila, začeli so kristjani veličastne cerkve zidati in jih s krasnimi podobami božjega Odre senika, Matere Božje, aposteljnov in mu-cenikov kinčati, in že Konstantin sam je v cerkev ali baziliko, ki jo je bil sozidal postavil velike iz čistega srebra vlite podobe Jezusa Kristusa in 12 aposteljnov.
(Dalje sledi.)
O^led po Slovenskem in dopisi.
li Ljubljane. Duhovske posvetovanja za l. 1881: 1. prašanje : Kako na] se zapovedano predvelikonočno spraševanje vravnava, da se bo namen dosegel, posebej pa tudi, da bodo verniki vredno opravili velikonočno sv. Obhajilo V
2. V kaki razmeri naj se duhovni pomočniki vde-ležujejo pri farnih vradnih pisarnih opravilih in cerkve-
nih poštevih, da se župnikom nakloni potrebna pomoč, pomočniki pa tudi v tem oziru dospevajo k potrebnemu dotičnemu znanju in opravilni izurjenosti v tem, kar gre k upravi samostojne duhovske službe?
3. Kteri samolastni prestopki zoper obstoječi škofijski red za božjo službo od 31. vinotoka 1827 so oziroma na maše z blagoslovoma in na izpostavljanje Najsvetejšega o raznih prilikah, kakor tudi oziroma na pa-tronske obhajanja („cerkvene žegnanja") podružnic po duhovnijah dekanata? Kaj naj bi se toraj storilo za odpravljenje vrinjenih zlordb, da 6e cerkveni predpisi bolje spolnujejo, ter se doseže doželena edinost v škofiji, pa da se s patronskim obhajanjem po podružnicah redno opravljanje farne božie službe ne zaderžuje?
S tem se po daljšem preterganji, z ozirom na skušnje, storjene na cerkvenih obiskovanjih, zopet povzame naprava pastirskih posvetovanj.
Oziroma na to, kako naj se opravljajo te konference, zavračajo Njih milost na škofijski list od 1. 1875, št. 2, str. 21 in 22. Pristavljajo pa, da naj gg. dekani zarad večega prida tega opravila za vsako prašanje postavijo po enega ali po okolišinah po dva porovačevavca, kteri imajo nalogo zadevno prašanje natanko in temeljito prevdariti in tega nasledek pri posvetu predlagati. Le-tem pojasnovanjem poročnikov naj se pritikajo opombe posameznih posvetovavcev, in zapisovavec naj vse to zapisuje v zapisnik, kteri se ima škofijstvu predložiti.
Za te konference 1. 1881 se utegneta oberniti mesca mali in veliki serpan. Bolj natanke okoiišine določijo gg. dekani, kteri pa storjene določila v tem oziru poprej škofiji naznanijo. (Skof. 1. št. 9.)
Iz Ljubljane. (Potovanje k predstavljanju Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem [Dalje]. Začetek predstavljanja.) Ob sedmih sva bila že v gledišči za predstavljanje Kristusovega terpljenja; vsi prostori so bili že napolnjeni, dasiravno se je predstavljanje ričelo še le ob 8. Vidil st-m tukaj ljudi raznih stanov; ilo je več škofov, kraljici Virtemberška in Napolitan-ska, mnogo knezov in kneginj, celč nekaj prav odličnih mož iz Amerike je bilo viditi, tudi brez judov ni bilo. Zagledavši to veliko množico sem se spomnil besed Jezusovih, ki je rekel: „Kadar bom povzdignjen, bom vse k sebi vlekel." Kristusovo terpljenje, če ga še tolikokrat premišljujemo, nam zmirom na novo znamenito, in to toliko bolj, ako ga gledamo tako živo pred oči stavljeno, kakor v gornjem Amergavu. Tukaj se nam vse pred oči stavi v živih in govorečih osebah tako, kakor nam jih sv. evangelisti popisujejo. Iz začetka so se vde-leževali te sv. igre le domačini in ljudje iz bližnje okolice; zdaj pa, kakor je bilo že omenjeno, pridejo gle-davci skoraj iz vseh delov sveta. V prešnjih, še bolj vernih časih so Kristusovo terpljenje predstavljali po več krajih, tudi po naših lepih slovenskih krajih, kakor zgodovina spričuje. Duh časa je te sv. igre odpravil, in zlasti je bila tega vzrok Lutrova kriva vera, ktera je povsod več ali manj cerkveno in pobožno življenje pokvarila. Le tukaj v gorah bavarskih se je še ohranila ta sveta igra, ki se je vsed obljube bila tako-le začela:
Leta 1633 je po gornjem Amergavu divjala grozovita kuga, ktera je veliko ljudi pomorila. Pobožni Amergavci so v tej sili le pri Bogu pomoči iskali in jo tudi našli. Obljubili so, če jih Bog reši te grozovite nadloge, hočejo vsako deseto leto ponoviti predstavljanje Gospodovega terpljenja. (Začelo se je to predstavljanje gotovo že davno poprej, zdaj pa je bilo z obljubo vsta-novljeno na vsakih deset let.) Bog jih je uslišal, in nobeden ni več od tistega časa za kugo umeri. L. 1G34 so pervokrat iz obljube igrali, in da bi zanaprej igrali ob desetletji po okrogli številki, so igrali zopet 1640, in
tako se je veršilo že čez 200 lčt. Igrali so tedaj letos, in če Bog dd, igrali bodo zopet ob 11 1890, 1900 itd. Volilni knez Maks Jožef III je leta 1770 prepovedal te predstave za vso bavarsko deželo, le zgornjemu Amer-avu je dal predpravico, da sme tudi zanaprej vsako esetletje sv. igro ponavljati. Predstava sama pa se tako-le godi: Najpervo je predgovor, potem Kristus jezdi na oslici v Jeruzalem; veliki zbor judovski se posvetuje; slovč od Marije v Betaniji; poslednja pot v Jeruzalem; zadnja večerja; izdajavec Judež; Jezus moli na Oljski gori. Vse to se je predstavljalo dopoldne.
Zdaj je bil kratek prenehljej. Popoldne ob eni pa so pričeli takole: Jezus pred Anam, pred Kajfežem; Judež obupa in se obesi; Jezus pred Pilatom, pred Herodom; Jezus bičan in s ternjem kronan; Jezus k smerti obsojen; Jezus na poti proti Golgati; Jezus na Kalvariji križan; Jezusovo vstajenje; Jezusov vnebohod.
Med posameznimi predstavami pride na oder zbor 18 pevcev in pevkinj v prekrasni obleki s ponižnimi obrazi in zlatimi kronicami na glavi, in milo in angelj-sko popevaje napoveduje, kaj se bo predstavljalo, in nato se pokazujejo jako zanimive in ginljive predpodobe Kristusovega terpljenja v stari zavezi. Čeravno smo sv. igro gledali celi dan 19. sept. od 8 zjutraj do %6 zvečer, se vendar nismo utrudili. Vsi smo bili do solz ginjeni, slišati celo je bilo veliko glasno jokanje, in res, to predstavljanje Kristusovega terpljenja je naredilo v Bercih gledavcev tako globok vtis, da se nikdar več iz serca zbrisati, nikdar več pozabiti r.e dži; pri tej sv. igri mora se vsako serce, če bi bilo tudi železno, topiti, ter v veri in ljubezni do križanega Jezusa vterditi. Da bodo tudi bravci „Zgodnje Danice" o tej prelepi sv. igri imeli vsaj nekoliko zapopadka, hočem jim posamezne točke sv. igre bolj na drobno in obširnejše popisati-	(Dalje sledi.)
Iz Ljnbljane. (Svarilo.) Daje tudi na Avstrijanskem odveč rudečkarjev, nad tem nihče ne dvomi. Res je te dni policija prišla neki hudobiji na sled; zasačila je pri nekem mehanikarji na Dunaju veliko število prepovedane knjižurine, ki je imela po cesarstvu se trositi. Spaka je bila zanesena iz Pešte po nekem kondukterji. Bil je sodniji izročen tudi rudečkarsk hlapec. — Kakor ene temnih pošasti rogovilijo na politiškem polji, tako druge na verskem. Ravnokar smo slišali, da se nekdo plazi po naši deželi in glavnem mestu, ki je bil že tudi na Jugoslovanskem, in trosi luteranske biblije ali sv.
fismo v raznih jezicih; drugi iše naročil za, kdo vč, _ ake^ vse nemške in luteranske berkljarije in ga boje ni iz hiše spraviti, ko začne svojo robo vsilovati. — Drugi išejo kužiti zlasti slovensko mladino z zanikarnimi knji-žurami, ki so nevarne za čednost in poštenost v duhovnem oziru... Bodi toraj ob kratkem rečeno: Varite se lažnjivih prerokov, naj pridejo v fraku ali v surki, — od severa ali od juga! Kužljiva knjižura je ravno to za vašega duha, kar je ostrupljena jčd za vaše telo. Smertne jedi pa si noben pameten človek ne želi, temuč ga groza spreleti pred morivcem, kteri jo vam prihlinjeno vriniti hoče!
Iz ProSeka-KoDtavela, 16. vinotoka 1880. (Pretudne dogodbe Marije D. Kontavelska in Bombarelli-eve družine.) Ob glavri cesti iz Tersta na Laško, ravno na meji sosednjih vasi Proseka in Kontavela, stoji mala cerkvica, s katero se okolica smč ponašati. Kajti v oziru na starost je nobena druga cerkev v okolici ne presega. Cerkvica je majhna, kacih 20—21 stopinj s prezbiteri-jem vred dolga, 14 stopinj široka. Zidan je prezbiterij v gotiškem slogu; v njem je majhen kamenit altar z lepim kamenitim kipom Matere Božje. Ob stenah prezbi-terija so prav stare na presno malane podobe; le škoda,
da so nekatere zeló poškodovane. Vrata so tudi v gotiškem slogu; v prezbiteriji pa, kakor na strani, je malo četverovoglato okno, na kterem je vdolbljena letna številka 1627. Nad vratimi je okroglo gotiško okno, nad oknom pa stolpič iz rezanega belega kamna, na katerem visita dva mala zvonova.
Kedaj je bila ta cerkvica zidana, se za gotovo ne vé. Ljudska pravljica pravi, da potem, ko je bil razdjan bližnji grad Monkolan, na čigar razvalinah stoji en del današnje Kontavelske vasi. Razdjan pa je bil Monkolan, kakor terdi dr. Kandler, leta 1369, iñ sicer od Benečanov. Starinar dr. Kandler je mislil, da cerkvica je bila zidana v 14. stoletji; slog prezbiterija kaže, da bi znalo kaj resničnega na tem biti, — starejša pa tudi od leta 1335 ni; kajti od tega leta nahaja se imenik vseh cerkvá in kapelic v okolici, pa o tej ni sluha ne duha. Neki dr. Battazzoni je tega mnenja, da letna številka na oknu zaznamnuje tudi leto zidanja; proti temu pa dr. Lozar terdi, da ona letna številka kaže le leto, kedaj da je bilo okno prederto; da okna v začetku tu ni bilo, kaže že slog okna in vrat; kajti vrata so spi-časte, okno pa čveterovoglato. Da je pa terditev dr. Lozarja prava, pokazalo se je te dni, ker pri preiskavi se je pri eni sliki na steni pokazala letna št. 1591, — kapelica toraj mora biti še stareji.
Ljudstvo to kapelico imenuje „Nova cerkev", ta starodavni izraz gotovo ne pomeiija druzega, kakor da je ta kapelica bila zidana pozneje od kapelice sv. Hie-ronima na Kontavelu, katero tudi imenik od leta 1335 omenja.
Posvečena pa je kapelica Materi Božji. Imenujejo jo tudi Salvijsko (žajbeljsko) Mater B. (Madonna della Salvia). Odkod to ime, ni gotovo. Ljudska pripovedka terdi, da je kip Matere Božje, ki se tu časti, bil najden pod nekim žajbeljnovim germom. Dr. Kandler pa meni, da ime izvira od žajbeljnove cvetke, katero je Mati B. boje v rokah deržala. Dr. Lozar nasproti misli, da ime „della Salvia" izvira najberže od osebe, ktera je dala cerkev zidat:; in v resnici je družina Salvia v starodavnih časih v Terstu slovela. Neki Ivan Salvia celó je leta 1233 v imenu teržaškega mesta z Benečani ter-govinsko pogodbo sklenil. Sosednji Burkovljani jo imenujejo tudi Gerljansko Mater Božjo; pa tudi to ni res, kajti altar s prelepim kipom Matere Božje iz Gerljanske cerkve, kjer je nekdaj bila zelo sloveča božja pot, ki jo je tudi cesar Leopold I 25. sept. 1660 obiskal, se nahaja v sedanji farni cerkvi na Kontavelu, in akoravno je cerkev sv. Hieronimu posvečena, se veliki Šmaren kot opasilo tu praznuje. V etarih škofijskih zapisnikih in papirjih se pa drugači ne imenuje kot „Mati B. iz Kontavela" (Reata Virgo di Contovello, Beata Vcrgine di Contovello). Openski fajmošter, pod katerega ie spadala vsa zgornja okolica (razun Proseka), je moral večkrat tudi v tej kapelici maševati. Na sv. Blaža dan z blagoslovom sveč, v god sv. Jožefa, sv. Marka, v nedeljo med osmino Kristusovega vuebolioda, križev torek s procesijo, v god sv. Mohora, mali Šmaren, 21. nov. in 6. decembra. Tudi je bila pri tej cerkvici bratovšina sv. Roka.
Kakor mnogo druzih cerkva in kapelic, tako ie bila tudi našo kapelico za časa cesarja Jožefa II zadela nemila osoda, da je bila prodana na očitni dražbi. Ali verlim Kontavelcem gre čast, da kapelica ni bila nikdar oskrunjena, kajti kupili so jo za 100 zlatov, in kot lastnina občinska je še dandanes vknjižena. Res, da se v njej sedaj ni več obhajala očitna služba Božja, ali vendar v posvetno rabo ni nikdar služila, kakor se je drugim kapelicam godilo; ta je zmiraj neoskrunjena ostala, in ker se več ni pozneje očitna služba Božja v njej obhajala, so le tu pa tam kake pobožne duše se v njo
hodile Mariji priporočevat. Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa je bil ie ta evangelij in blagoslov.
Med pobožnimi, kteri so hodili tu sem se Mariji priporočevat, je bila posebno gospa Bombarelli, rojena na Proseku, pa v Terstu poročena. Ona je zmiraj sker-bela, da je bil altarček Matere Božje ozaljšan, da je
forela vsako soboto luč v kapelici, posebno pa, da je il altar ozaljšan za praznik sv. Rešnjega Telesa.
„Kdor moliti ne zna, naj se na morje pod&", pravi star pregovor. In to je skusil tudi sin omenjene gospe, Peter Bombarelli, sedanji veliki dobrotnik te kapelice. Bil je poveljnik ali kapetan tergovske^ ladije z imenom „Pravoslavni'*. 11. nov. 1859 ga na Černem mc^u zasači strasansk vihar, kteri je divjal tri dni in noči. Celih 56 ur so se mornarji neprestano borili i c.zdiv-janimi življi ^elementi), vse je bilo zgubljeno .. ., v tem pa se poveljnik in mornarji obernejo k Mariji Kon-tavelski, ktero je mati njegova tako častila, in — kar nenadoma je prišla iz nebes pomoč, — ladija in vse na njej je bilo na priprošnjo Marije D. rešeno.
V Terst dospe vsi kapetan ni pozabil se Mariji zahvaliti, kakor obljubna slika na zidu kaže. *) Sedaj družina Bombarelli-jeva kapelice več ni iz oči spustila; oskerbela je Mariji in Detetu sreberni kroni in darovala še druzih dragocenosti: in ker je zarad starosti kapelici propad pretil, jo je dala leta 1873 na svoje stroške popraviti. A vendar je kapelica služila le v osebno (privatno) češenje.	(Konec nasl.)
Poreško dfško semeniše. Nedavno smo naznanili, kako so milg. Poreški škof nanagloma in brez posebnih težav pričeli nekako napravo, s ktero se utegne v kratkem v okom priti silnemu pomanjkanju duhovnov v oni škofiji. Pristavi jen je bil tudi pervi izkaz dobrotnih darov v ta namen. ¡Škofijski list mesca vinotoka je prinesel drugi izkaz, namreč (s prešnjim skup) 1793 gl., ki so nabrani za ubožne dijake. Darovali so v ta namen: Cerkve loO gl.; duhovstvo 125 gl.; korporacije in posamezni dobrotniki 760 gl.; mesečnine nekterih gojencev 5S gl.; že prej naznanjenih 700 gl. — Omenjeno bodi, da deželni glavar dr. Vidulič je daroval 100 gl.; gg. vradniki pri dcželrcm odboru 75 gl.; srenjski odbor v Poli 150 gl., Poreški 40 gl., Montonski 50 gl.; g. Mih. Furlan v Terstu 50 gl.; verniki v Rovinji 25«) gl.; preč. g. kanonik Franko plačuje potreben znesek na mesec za enega gojenca itd. Bog daj srečo!
JfZUitGTSkc. **) Grozovita poročila dohajajo zadnji ča3 iz čisto katoliške francoske dežele, kako tam libe-ra na (?!• republikanska vlada z divjo silo preganja, iz samostan.>v peha in iz dežele izganja katoliške redovnike. Pervi so bili na versti jezuiti, kakor navadno o vsakem preganjan j katoličanstva, a sledili so jim kmalo tudi drugi redovniki. Zatiranje sv. kerščanske vere sploh in posebej sv. katoliške Cerkve na Francoskem je preganjalcem i.ainen.
Toda kakor je bila v pervih časih kerščanstva kri sv. mučencev seme novih kristjanov, tako tudi dandanes
*» Slika predstavlja od strašnih valov pokrivano in sem ter ije inettno ladij », strele švigajo krog nje, jadrila (jambore) je ze v^c zgubila, spodaj pa stoji napis: „Brik austriaco „Pravoslavni % eomruidato dal eapitano a lungo corso Pietro Bombarelli, orribile nragano sofferto nel Mar nero nei di 11, 13, 13 Nov. 1851», clie dopo 56 ore estenuati di fatica dal-1 infuriar degli elementi si salvarono nel Bosforo di Costanti-nopoli in grazia della. Beata Vergine di Contovello.
'"*) SerCna hvala za veselo sporočilo!... Drugo omenjeno početje se mori prej poterditi; kdor se prehiti, se lahko opeče. Ave et fave.	Vr.
ravno preganjanje katoliških redovnikov v sercih mnogo pogumnih mladenčev rodi veselje in poklic do redovniskega stanii.
Tako je letos pri sv. Andreji (St. Andrae) na Koroškem v ondotnem jezuitovskem samostanu 21 novincev, ki se pripravljajo za vstop v toliko preganjano družbo Jezusovo. Med temi novinci — kakor nam poroča prijateljsko pismo — je mladeneč, doktor bogoslovja in modroslovja, ki je 7 let učil se viših naukov v Rimu, kjer mu je bil med drugimi učenik tudi slavni astronom P. Secchi.
V ravno ta novicijat je 30. oktobra t. 1. stopil tudi Slovenec g. dr. J. L. iz spodnje Štajarske, ki je v minulem šolskem letu doveršil modroslovne nauke na Graški univerzi, napravil profesorske skušnje iz matematike in fizike ter postal doktor modroslovja, potem pa, ko mu je bil svet na vse strani odpert, poprosil za sprejem v tihi samostan pri sv. Andreji, mnogim v začudenje, pa tudi mnogim, posebno svojim domačim, v serčno veselje. (Gospod ima tudi sestro redovnico: usmiljeno sestro. Gotovo so ga njene molitve vedno spremljevale in brez dvombe tudi mnogo pripomogle k temu, da se mu je rodil in mu je dozorel poklic za redovniški stan v okoliščinah, v kakoršnih bi bilo tega naj manj pričakovati. Naj bode to povedano v spodbudo mnogim materam ali sestram, ki s skerbjo gledajo odhajati po svetu svoje sinove, oziroma brate; naj jih tudi njihova molitev spremlja na ptujem.)
Gosp. dr. L. tudi spretno slovensko piše. Slovenci smo imeli in še imamo med jezuiti izverstnih pridigarjev in gorečih misijonarjev. Upamo in želimo, da gosp. dr. L. pri jezuitih najde priložnost verlo napredovati, posebno v znanstvenem izobraženji, in da z njim dobimo krepkega zastopnika prave vede na kerščanski podlagi in delavnega slovenskega pisatelja na znanstvenem polji. — Bog mu daj srečo in svojo pomoč!
Razgled po sveta.
Rimsko. Sv. Oče Leon XIII so 24. vinotoka krepko besedo spregovorili o svetnem posestvu papeškem v pričo svojih nekdanjih vradnikov. Osramoteno je z njimi vse laško grabeštvo. Od tod pa tudi kipeča jeza in pobitost lažnjivega prostomišljaštva. V tistem trenutku, ko v nič djani na obrazih leže pred Garibaldom in Rochefortom, jih je odkritoserčna, določna, nepreprosljiva beseda papeževa zadela kakor strela, piše „Unita". Lažnjivo pro-stomišijaštvo se ujčda, ker so sv. Oče rekli o tej priliki, da so „oropani vse svobode in samostojnosti", da „ne bodo nikoli nehali nazaj zahtevat.-, kar je bilo apostolskemu Sedežu vzetega po goljufiji in slepariji itd., — Češ, da neodvisnost sv. Stola ni bila v ničemur žaljena ali zmanjšana od laške vlade!?... Ti krivični ljudje tedaj nič ne vedč, kaj se v Rimu godi že deset let, odkar je papež „sub hostili dominatione constitutus"! Nič nočejo vediti o vetrihih, s kterimi so vlomili v papežev Kvirinal, v redovniške hiše, kakor delajo zdaj gambettovci na Francoskem; nič o bibliotekah, ki so zašle v roko tatov (lastne besede v „Un."), o desetih ali dvanajsterih razdjanih cerkvah, o brezverskih šolah, ki so podtaknjene namesto katoliških, le te pa so zader-ževane v svojem v^tanavljanji, o oropanih Propagandi-nih napravah. Tako pa se je godilo, akoravno je kraljevi minister v večer pred ulomom Pijevih vrdt pisal škofom in zaterjeval, da „laška vlada, ko pošlje vojno na rimsko zemljo, daje sv. Očetu polno svobodo v zver-sevanji duhovnega gospostva in v pomočkih, da se sveti Sedež oskerbuje in ohrani z vsimi svojimi vradi, napra-
vami, cerkvami in duhovnimi, cerkvenimi v Rimu obstoječimi bitji".
Kako lažnjive so vse frajmavrarske obljube in za-terjevanja, kažejo ne le vse desetere pretekle leta, ampak tudi sedanje novo sovražno počenjanje. Ravnokar je bila dana naredba za pregnanje jezuitov, zdaj pa je minister De Sanctis dal ukaz o nekakem šolskem poduku, v kterem je ta glavna prenaredba, da se v teh Šolah ne bo več učilo veroznanstvo. Laška mladina tedaj je brezverstvu izdana!
Tako dela liberalstvo s katoličanstvom — bolj ali manj očitno, več ali manj silno, kakor mu kaže, in kdor brezvčrcem kaj verjame, je bčbec, ki si oči zakriva, kadar mu tolovaj samokres ali bodalo na serce nastavlja.
Ix Rima je tudi v Ameriko dospel klic v prid zbirk za s v. Očeta. Našteti so vzroki. Omenjeno bodi samo to: Tu ne gre za osebo sv. Očeta, ampak za poglavarja vesoljnega sveta in za potrebe sv. Cerkve. Papeževa skerb obsega Cerkev vesoljnega sveta, vzderžati morajo poslance pri vladah, mnoge samostane in cerkvene vrade, ki delajo za vesoljni svet. Jezove morajo staviti kužnemu časništvu, spačeni ol:ki, lnžnjivi odgoji. Vzderžati morajo silo redovniških oseb, ktere je mlada Italija ople-nila. Od prekucuške vlade obljubene lčtne plače tehtni vzroki papežu ne dopuste sprejemati.
Število katoličanov po Evropi. Nemčija jih ima
15	mil. 300000; Avstrija 23 m. 950.000; velika Britanija 6 m. 600.000; Francosko 35 m. 390.000; Španija
16	m. 500.000; Holandija 1 m. 235.000; Belgija 4 m. 920.000; Rusija 7 m. 500.000. — Zedinjene severno-amerikanske deržave 6 milijonov. — Amerikanec praša, kako se to število zlaga z načinom, kakor se dela s katoličani? Na Nemškem gospoduje vražji „kulturkampf", na Francoskem prostomišljaštvo, v Belgiji mavtarstvo!
Jndov na 8Vetn štejejo Amerikanci čez 7 milijonov in sicer v zedinjenih deržavah njih 500.000, od tih je samo v novem Jorku njih 70.000; Azija jih ima 200.000, Afrika 100.000, Avstrija 1 milijon 475.000, Francija 50.000, Nemčija 512.000, Rusija 2 milijona 621.000 itd.
Vre t in mati zre f« te uitMire.
Zahvala.
Najpriserčnejšo zahvalo presv. Sercu Jezusovemu in Naši ljubi Gospej za naglo ozdravljenje v nevarni bolezni!
V	Škofji loki, 5. listopada 1880.	U. V.
Prošnje.
V	violitev goreče priporočeni: Neka oseba v veliki potrebi, da bi ji bilo po kaki poti pomagano. Zahvala se naznani. — Skerbna mati priporoča sebe in svoje otroke N. lj. Gospej za posebno varstvo. — Mladeneč v dušnih in telesnih zadevah. — Deklica v groznih telesnih zadevah in dušnih nevarnostih; ako se kaj na bolje oberne, je obljubila dar N. lj. Gospej in razgla-šenje po „Dan.". — Dve osebi, posebne pomoči potrebni v svojem stanu za keršansko življenje — Neki mladeneč na napačni poti. — Skerbna mati prav živo priporoča *ina in hččr, da bi ju Bog na posredovanje N. lj. Gospč obvaroval posvetnosti. — Dva moža, potrebna posebnega razsvitljenja. — Neki velik hudobnež, ki ga le iudež zamore še spreoberniti in večnega pogubljenja obvarovati. Vse nebesa vam bodo hvaležne, ako mu pokoro sprosite.
Bratovike zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec listopad 1880.
I.	Glavni n amen: Izročenje slovenske mladine v Jezusovo in Marijino Serce in v priprošnjo sv. Jožefa za varstvo zoper poboje in nečiste znanja.
II.	Posebni nameni:
15.	listopada. Sv. Leopold, patron nadvojvodstva avstrijanskega, t 1136. Priporoč.: Šturija sv. Jurja m. (1510 duš). Spreobernjenje avstrijanskih brezvercev. Dar pravičnosti in poštenosti.
16.	Sv. Otmar, opat. Priporoč. :^Goče sv. Andreja (1060 d.). Samski stan. Cerkev na Švicarskem.
17.	Sv. Gregorij čudodelnik. Priporoč.: Podvelb sv. Lenarta (1046 duš). Spreobernjenje preklinjavcev. Umirajoči.
18.	Sv. Barula, še otrok, mučenica za sv. vero pod Dioklecijanom. Priporoč.: Budanje sv. Nikolaja škofa (1060 d.). Otročiči za dober poduk v veri in čednosti. Duše v vicah.
19.	Sv. Elizabeta, vdova, je voljno preterpela hudo obrekovanje, t 1231. Priporoč.: Podkraj sv. Marjete dev. muč. (913 d.). Obrekovani. Spreobernjenje obrek-ljivcev in opravljivcev.
20.	Sv. Maksencija, pušavnica, umorjena od nekega hudobneža, ker ni hotla obljube prelomiti. Priporoč.: Planina sv. Kancijana in tovaršev muč. (720 d.). Stanovitnost Čistih. Cerkev na Francoskem
21.	Sedemindvajseta ter poslednja nedelja po Bink. Evang.: Sodnji dan. (Luk 21.) Darovanje M. D. v tempeljnu po njenih starših. Priporoč.: Vrabce M. D. očiševanja (800 d.). Zakonski. Srečna zadnja ura in miloBtna sodba vsim vernikom, posebej Slovencem.
Malo duhovne vaje.
Pobožnost za duše v vicah: Moj Jezus, usmiljenje 1 (100 odpustkov.)
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljene. (Potres.) Vse govori o grozovitem in obširnem potresu, ki je 9. t. m. okoli '/s** zjutraj velik del avstrijske zemlie ostrašil, Zagreb pa huje kakor vojno bombardovanje razdjal in prestrašno škodo napravil. Poškodovane so vse cerkve, škofov dvor, šole tako, da se je mogla mladina razpustiti, sploh premnoge stavbe in poslopja; ranjenih je veliko ljudi najprej tudi kaj podsutih. Manj hudo se je treslo v Samoboru, Kar-lovcu, Sisku, na Reki itd. Sicer se je precej hudo čutil potres v Ljubljani in po vsem Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Teržaškem in na Dunaju. Ne moli se zastonj v litanijah: „Sibe potresa — reši nas, o Gospod!"
V ViŽmarjih so preteklo nedeljo popoldan po litanijah prečastiti šentvidski župnik, gosp. Ant. Potočnik, slovesno blagoslovili lično novo znamenje, ki je sozidano precej pri vhodu v vas od ljubljanske strani. Znamenje je postavljeno na čast Mariji Devici v nebo vzeti, in ker je tukaj o sv. Telesu tudi blagoslov in sploh vaščanje svoje merliče do tukaj spremljajo, je od gosp. vrednika „Zg. Danice" zložen priunren napis z velikimi čerkami vsekan pod sliko Matere B. ZlatobleskeČi napis se glasi Marija, naša kronana Kraljica, Oh, bodi živim, mcrtvim pomočnica; In zlasti, kadar sprevod tu postane, Ozri se Ti na uase prošnje vdane!
Preč. g. lik. Potočnik, nunski spovednik, so postali knezo-Škofijski duhovski svetovalec.
Blagoslovljevanje cerkve. Z velikim veseljem naznanjam prijateljem cerkvenih naprav in stavb, kakor tudi še posebej dobrotnikom našim, da smo novo farno cerkev v Cernučah z Božjo pomočjo prav srečno dozidali in znotraj toliko vravnali, da jo zamoremo zadnjo nedeljo po binkoštih, to je, 21. listopada, blagosloviti in za službo Božjo pripraviti. K tej slovesnosti v svojem m farmanov imenu vabim vse prijatelje in dobrotnike naše duhovnije in cerkve.	L. Mazek.
Svarilo stanem in mladini. Varite se neke nenravne spake, ki je pod imenom „Pesni" v Nov. mestu prišla na svitlo.
Iz Notr. Bistrice. Znancem in prijateljem, posebno pa duhovnim bratom, priporočam v molitev in spomin pri sv. maši svojega preljubega očeta Jožefa Bile-a, kteri so 5. listop,, večkrat prevideni s ss. zakramenti, v 76. letu starosti mirno zaspali v Gospodu.
«/. Bile.
Preč. g Lor. Herg, župnik v Lempahu, je postal kanonik pri Mariborski stolnici.
ČČ. 00. misijonarji pri sv. Jožefu poleg Celja bodo od 14. do 28. novembra t. 1. obhajali 2001etni spomin zidanja ondotne cerkve. Vsaki dan se imajo verstiti v teh 14 dneh po 3 pridige. Kdor ob tem Času prejme ss. zakramente ter obiše cerkev sv. Jožefa, se zamore vdeležiti ss. odpustkov.
Avstrijski Lojd je storil, kar so nekteri drugi narodi, več ali manj, že prej imeli. Znižal je namreč za duhovne veznino, ako popotvajo v verskih zadevah v jutrove dežele ali v Indijo. Plačevati imajo le za bližnji nižji razred ali prostor. Katoliški misijonarji so voznine čisto prosti, ako dokažejo poslanstvo od rimske Propagande; le živež plačujejo. To je gotovo lepa pomoč za misijonarje in duhovne.
Penzijoni vojaški. V delegaciji je poročano, da vojaških častnikov je v službi 12.196, v pokoju pa 8175! in da vojaška letna pokojnina znaša celih 11 milijonov goldinarjev.
Preklic, v Cimini na Laškem je eden naj hujših prekucuhov, Fr. Gignardi, nedavno bil veržen na smertno posteljo. Bolnik je objokoval med naj grenkejšimi solzami preteklo življenje, pohujšanja in žaljenja zoper Boga in ljudi, in spravil se je z Bogom pred smertjo.
Kaj se pridobi, kjer se menihi preženejo? „Nimamo več ne redovnikov in ne redovnic. Kaj pa imamo namesto njih? Imamo tri,sto Štirnajst ječ, polnih in prenapolnjenih s tatovi in morivci." Tako piše „Unita" o „osrečenein Laškem".
Poslednje novice. Dogovori med Rimom in Rusijo so se res pričeli. Ravno dosedanji dunajski papežev poročnik kardinal Jakobini je z ruskim poslancem na Dunaju pričel dogovor. Ali ni to nekako posebno znamnje dobrotne Previdnosti: ravno v čas, ko se razglaša papeževa Enciklika v prid Slovanom, se tudi slovanska Rusija k Rimu obrača? Pomenljivo je tudi, da ravno une dni je baron Hubner v delegacijah zagovarjal zvezo Avstrije z Rusijo, čemur sta pa Demel in Groholski hudo ugovarjala; toda misliti bi bilo: ako papež za prav spozna z Rusijo se vravnavati, da bi tudi Avstriji to ne Škodovalo. — V Milanu so se v začetku tega mesca sošli, stari brigant Garibaidi, že do smerti sključen, in pa naj hujši francoski rudečkarji: Rochefort, Blanqui, rain itd., ki so stavili spominek pri Mentani padlim papeževim sovražnikom, pa rohneli zoper papeža, duhovstvo in kričali za republiko. Sploh kaže na Laškem
na prekuc, in Humbert se utegne pokoriti za nezvestobo svojega očeta oziroma na sv. Cerkev.
Dukooske spremembe.
V	Ljubljanski Škofiji: Prestavljeni so čč. gg : Juri Koenig iz Starega terga pri Ložu v Cerklje pri Kr.; Jak. Sušnik iz Teržiča na lg; Janez Molj z Rovt v Teržič; J. Mavrič z Dolenje vasi v Sodražico; J. Po-klukar v Srednjo vas v Boh.; A. Zupan v Grad; J. Brence v Stari terg pri Ložu.
V	Lavantinski Škofiji: Provizor v Sevnici je imenovan tamošnji kaplan č. g. Jakob Krušič. V pokoj stopil je č. g. Gašpar Dornik, župnik pri Novi Štifti. — Umeri je č. g. Jožef Štor, župnik ob Savi. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Dober prijatelj mladine z dežele 2 gl. Vivant sequentes!
Za Dolenjce s točo poškodovane: Janče po č. g. župniku 3 gl. 10 kr.
Za poškodovane po toči v Moravčah: Iz št. Gotarda po č. g. Iv. Stuparju 5 gl.
Za cerkve v Cernučah: Gosp. Lor. Gaber 2 gL Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Č. g» Fr. Jarc 20 gl. ex voto. — Po č. g. Jak. Dolencu 2 gl. za tab. in zopet 1 gl. — Iz Dola po č. g. župn. 2 gl. — Naslednji čč. gg. so oddali za tabernakeljne i. t. d. g. Val. Lah -u: Zamik A., župnik v Naklem, 15 gld.; Bartol B. v spod. Berniku 25 gl.; pn. Alijančič A., kanonik v Celovcu, 10 gl.; Evjavec M., kurat v Šturiji, 8 gl.; Lotrič L., kaplan v Dobrepolji, 10 gl.; Kogej J., dek. v Idriji, 2 gl.; Juvan J., kat. v Idriji, 1 gl.; Sežun V., župnik Dobrepoljski, 2 gld.; Hrovat Mih., župn. v sp. Idriji, 2 gl.; Eržen Fr., kapi., 1 gl.; Vam-berger BI. na Primskovem 5 gld.; Stenovec A., kapi.,
2	gl.; Jereb Fr. v Zaspem 3 gl.; Kumar Al., župnik,
3	gl.; po č. g. Tavčarju, župn. v Komendi, 16 gl. Pristav ek. V Bosno se preseliti ne bi svetoval brez vajenega vodnika posameznim družinam, ampak njih več, vsaj 10—15 skup; sicer bi se jim kot tujim utegnilo slabo goditi po telesu — pa še slabše po duši. V. L. — Z Ježice 4 gl. za tabern.
Za sv. Očeta: Iz Dola po č. g. župn. 3 gold. — Iz št. Gotarda 3 gl. po č. g. Iv. Stuparju.
Za afrikanski misijon: Lenka Velkaverh 1 gl. — Pol. Merhar 1 gld. — Lisec Žigman 1 gld. — Iz Dola po č. g. župn. 3 gl. — Z Jesenic po č. g. Iv. Keršiču
4	gl. — Z Ježice 4 gl.
Za Bosno: Iz št. Gotarda po čast. g. Iv. Štuparji
5	gold.
Za Ciril-Metodove bratovšine misijone: Iz Dola po č. g. župn. 1 gl.
Za misijon oo. Jezusove družbe v Kini: Iz Dola po č. g. župn. 2 gl.
Za misijon gobovih na Sandviških otocih: Iz Dola po č. g. župn. 2 gl.
Za sv. Detinstvo: Iz Dola po č. g. župn. 2 gl.
l*ogorori s gg. dopisovalci.
Gosp. J. Z. v R.: Bode se skerbelo, da pride o pravem easu. — G. Jož. B. v K.: Take naznanila so za „inse-rate" ▼ „Slovenca" ali druge liste; „Danica" se ▼ to ne more spušati.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovi nasledniki v Ljubljani.