277. štev.
Iibsja rasa« netieSi te prašnikov vsak c§ a n ob -SC. uri etepaldtae.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisali, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se nc vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po I£ 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Poštnina platana v gotovini.
M IMrifaitl, v sredo 7. decembra 1921.
IW* Poiamesna £® p -r k
Lete ¥.
feteili® Jugoslov. socilaino -'C&mekr af itne stranko.
Revizija ustave?
Vedno bolj jasno je opažati, da je nasprotju med demokrati in radikalci vzrok ustava vsaj posredno. Dokler ni prišlo vprašanje ustave v tak stadij, da je državo organizirati v zmislu ustave, je šlo. Radikalci pa sedaj pripovedujejo kakor nedolžno jagnje, da so na ljubo sloge marsikaj sprejeli v ustavo, kar jim ni po volji, kav je celo nasprotno njihovim načelom. A sedaj, ko pride do realizacije, ko bi bilo treba realizirati vprašanje administracije, pa prihajajo kot skesani grešniki, češ, grešili smo. Zde se nam pravi spor-niki, ki hočejo zbuditi usmiljenje pri večjih opozicijonalnih strankah hi jih ganiti in privabiti k sodelovanju v vladni večini.
Ministrski predsednik Pašič je sicer mnenja, da je drugačna koalicija nemogoča v sedanjih razmerah. Pač pa so krožile vesti, da vabi Korošca in druge opozicijonalce na posvetovanje. „Novi čas“, ki sicer ni merodajen, je drakonično zavrnil Pašičevo snubitev, toda drugi klerikalni listi si laskajo to snubitev, in
dasi ne pišejo o stvari, vendar pospešujejo svojo stvar s kritiko in tihim zadovoljstvom.
Po našem .mnenju bo zaenkrat še obveljala Pašičeva misel glede setave vlade in večine; nedvomno pa je, da se bosta morali obe stranki, radikalna in demokratska zediniti glede organizacije države, če bosta hoteli orati skupaj.
Mi nimamo pri vladni krizi posebnega interesa; le zaradi jasnosti položaja je treba, da o tem vprašanju govorimo. O organizaciji države smo že tudi povedali svoje mnenje. Mi stojimo absolutno na stališču, da organizacija države ne sme biti tako birokratična kakor je nameravana, oblasti bodo čimvečje temboljše in po naravnih potrebah in gospodarskih vidikih. Ce bodo demokrati in radikalci upoštevali te vidike in odpravili še druge preoko-stenele določbe ustave, potem je še prav lahko mogoče, da se glede iz-prememb v ustavi obe stranki sporazumeta in še dalje vladata, dasi sta si, kakor pravijo radikalci, tuji.
Ustroj šolstva in mi.
Program, ki si ga je socijalno-de-mokratična stranka ustvarila na strankinem zboru v Erfurtu od 14. do 20 oktobra leta 1891., vsebuje med drugim tudi to glede šolstva: šola
bodi posvetna in obligatoričen obisk
javne ljudske šole. Pouk bodi brezplačen, kakor tudi učni pripomočki in oskrba in ravno tako v srednjih in višjih šolah za one učence, ki imajo duševne zmožnosti za nadaljuje štu-duanje.
Katera izmed meščanskih strank se zamore ponašati s tako odkritim, jasnim in čistim programom glede šolstva, kakor edino socijalno -demokratična stranka. V kratkih, a jedrnatih besedah je povedano \ se, po čemer hrepeni in teži soeijalnc-de-mokratična stranka za izboljšanje našega šolstva, do katerega bi se morala odpreti vrata tudi neposedu-jočemu in izkoriščanemu proletariatu. Toda praksa nas uči, da smo še daleč do uresničenja teh.ciljev, ki si jih je stavil ukaželjni in izkoriščani prelejarijat pred tridesetimi leti, pa ne iz njegove lastne krivde, ampak • radi tega, ker proletarijatu je v današnjem družabnem redji onemogočeno vsako delo na tem "polju, ker so si njegovi sovražniki -- kapitalisti, brez razlike strank prisvojili šole zase v okvirju kapitalistične hegemonije. Proletarec ne vidi v osebi kapitalista samo svojega 'zkoriščevate-Ija v finahcijelnem in fizičnem oziru, temveč tudi veliko oviro v kulturnem napredku. Izobrazba delavca je
neobliodno potrebna in eminentne važnosti za njegov življenski obstanek. Izobraženemu proletariatu se je
j lažje boriti za svoje vitalne interese, j kakor neizobraženemu. In kapitalisti ' dobi o vedo, da izobraženega delavca se ne da v laki meri izkoriščati kakor analfabeta, ki sc r.e zaveda svojega položaja Stranka pa se zaveda, da le z izobraženim proletarijatom zamore uresničiti in udejstviti svoj program, ker izobražen delavec zna ceniti svojo organizacijo in solidarnost ter disciplino iste, ki je neob-hodno potrebna v dosego svojih vzvišenih ciljev.
Srednje in visoke šole, v današnjem družabnem redu, so za proletarske otroke zaprte iz financijelnih razlogov in od reprezentantov današnje družbe in vlade ni pričakovati v tem oziru izboljšanja, ker so v prvi vrsti protektorji in zaščitniki imovitejših slojev 111 ubijalci vsakega najmanjšega duševnega napredka v proletarskh vrstah. Za proletarskega otroka ne ostaja drugega, kakor le ljudska šola na razpolago in še ta ne odgovarja, po njenem ustroju, željam, ki so izražene v programu. In ravno radi tega, ker poseča ljudsko šolo 90% otrok, katerim ni dovoljeno se nadalje izobraževati v višjih šolah, je naša dolžnost, da posvetimo več pažnje na ljudske šole.
Vladujoče meščanske stranke se igrajo z; ljudskimi šolami, kakor otrok z žogo. Njini.se ne gre v resnici za izboljšanje teh šol, njih nače-
—BMM
Io je, da eksponenti na vladi stoječe stranke in ne strokovnjaki vodijo in vladajo ljudsko šolstvo, Pri tej priliki se nehote spominjamo Šusierši-čevih časov, v katerih so delovali kot »redagogi« in nadzorniki najhujši klerikalni kričači in danes pod demokratski) vlado ni nič boljše, v mnogih slučajih še slabše. Imamo med dobrimi šolskimi nadzorniki tudi take, ki si niso stekli na šolskem polju nikakih zaslug in vendar se danes lišpajo s pavovim perjem na didaktično pedagoškem polju, dočim je bilo njih delovanje, kot učitelji, posvečeno strankarstvu namesto šoli in svojemu poklicu sploh. In da ne moremo pod takim nadzorstvom pričakovati izboljšanja ljudskih šol, je samoobsebi umevno. Ne moremo pa odobravati na nikak način, da se na tako, za splošno izobrazbo ljudstva, važna mesta postavljajo ljudje, ki niso najmanje sposobni za ta posel. Tako nekorektno igranje z ljudskimi šolami, čeprav so namenjene večini brezpravne m zaničevane mase, od strani šolskih oblasti, označujemo mi sccijalisti z besedo k o r u p c i j a. I11 ker smo mi socijalisti sovražniki vsake korupcije, se bodemo z vso silo borili proti korupciji na šolah, ki so zgolj namenjene izkoriščanim, brezpravnim, zaničevanim proletarskim otrokom. Ako se nas vsepovsod omalovažuje in izkorišča, pustili pa se ne bodemo izkoriščati v učenju abecede in primitivnih znanosti. Delovali bodemo z vsemi silami, da se ljudsko šolstvo prepusti nadzorovalnim organom, ki so za to sposobni, ne pa priganjačem in benjaurinčkom raznih meščanskih strank, katerih duševni horizont ne obvlada učnega načrta hribovske šole. Zahtevamo temeljito reorganizacijo teh šol v talcem smislu, cia bodo odgovarjale splošnim interesom ljudstva in davkoplačevalcev. ne pa interesom posameznih koritarjev, katerih »učenost« ovira napredek in izobrazbo.
Gotovo in neizpodbitno je, da mi socijalisti uvažujemo težko stališče učiteljstva kot stanu samega v večji meri kakor pristaši vseh meščanskih strank. Le žal je, kar moramo kon-štatirati, da se večina učiteljstva oddaljuje od svojih res odkritih prijateljev in išče zavetja v meščanskih strankah, ki so vse prej kakor naklonjene ljudskemu šolstvu in sploh izoblazbi nižjih slojev. Šele kadar bo učiteljstvo spoznalo to veliko zmoto, zamoremo računati na temeljito reorganizacijo in izboljšanje ljudskega .solstva tor s tem povzdigo kulture med našim kmečkim in industrijal-nim proletarijatom. Do tega časa pa s: moramo sami pomagati zidati temelj izobrazbe s tem, da i v proletarskih vrstah začnemo z delom kulturnih organizacij. Meščanske stranke imajo v lem oziru lahko delo, ker
Tesefcaseics 2 L Sl 2.
Naročnina: Po pošli ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta Iv 168, za četrt leta K 84, za mesec K ‘28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za lis so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica O/L, Učiteljska tiskarna.
imajo vse učiteljstvo in duhovščino za seboj, ki neumorno delujeta za ja-čenje delavstvu škodljivih in sovražnih strank pod firmo narodnosti in krščanstva. In ker nam manjka inteligentnih delavcev, posebno pa na deželi, ne smemo obupati; izobraževati sc moramo sami s črtanjem našega časopisja, revij in socijalističnih knjig. To naj velja za prvo pomoč v
izobrazbi, in uverjeni smo, da bode marsikoteri prekoračil znanje onega, ki prodaja sedaj svojo omejeno znanost po ljudskih in višjih šolah v načinu, ki ne odgovarja interesom večine prebivalstva. Na ta način bode prišel zaveden proletarijat preko vseh ovir do svojih cTjcv. ki si jih je začrtal na svojem bojnem praporu.
Sefa ljubljanskega občinskega sveta.
LISTEK.
Včeraj se je vršila četrta redna javna seja ljubljanskega občinskega sveta. Sejo je otvoril ob 5. uri župan s. dr. Perič z naznanilom, da je na mesto odstopivšega občinskega odbornika g. Melika, oziroma g. l<ojine, stopil g. Matevž Kosmač (SKS), ki sprejema mandat in obenem mesto v upravnem odboru Mestne hranilnice ljubljanske. — Nato je občinski svet soglasno razveljavil svoječasni odlok ravnateljstva Mestne hran.lnice, s katerim je ravnateljstvo neupravičeno zapovedovalo nadoficijalu Mestne hranilnice g. Iv. Hitru izstop iz strokovne organizacije »Društva zasebnih nameščencev.« — Prošnji bolniške biagajiie mestnih uslužbencev za zvišanje prispevka je ugojc-ik\ — Odobren je podpis 7% državnega Investicijskega posojila ljubljanske občine, katero znaša okrog pol milijona kron. — Pokrajinska uprava za Slovenijo se naprosi, da dovoli podaljšanje 10% davščine na vozne listke cestne električne železnice do vključno 1. 1924. — Samcem
—	mestnim uslužbencem, ki vzdržujejo družinske člane, se dovoli nabavni prispevek a 3000 K. — Pisarniški pavšal županu se zviša za 20 K mesečno, mestnim uslužbencem se pa zviša za 15 ozirom 10 K mesečno. — Mestnim šolam so primerno zvišane dotacije za stvarne šolske potrebščine v smislu predloga iinančnega odseka. —• Naknadno Je odobren prispevek občine za sprejem jugosl. profesorjev In učiteljev
v znesku 20.000 K. — Električni zadrugi v Sp. Šiški se zviša plačilo občine za cestno električno razsvet- j Ijavo (37 žarnic) od letnih 5000 na letnih 12000 K. Stavljeni predlog za poinnožitev cestne razsvetljave v Sp. Šiški je odkazan finančnemu odseku. — Mestna občina sprejema v svojo last in oskrbo Šolsko ulico v Sp. Šiški. — Članom občinskega sodišča je odobrena odškodnina za dneve poslovanja žt 50 K najdalje do konca decembra 1.1. — Gasilnemu društvu v Sp. Šiški se ne odpiše veseličnega davka, pač pa dovoli podpora 1000 K. — Ponudba Skuš-kovih dedičev za odkup hiše št. 21 ob Erjavčevi c. je odklonjena. — Izmed 4 ponudnikov za nakup mest-niji stavbenih parcel ob Aleksandrovi cesti, se nakup dovoli Pokoj-
ninskemu zavodu za nameščence po 500 K za m3 pod pogojem, da zavod sezida primerno stavbo, ki mora biti
1. aprila 1922 pod streho ter dozidana do 23. novembra 1923, v slučaju neizpolnitve stavljenih rokov pa mora zavod plačati 1 milijon kron globe. — Ponudbi dveh profesorjev za nakup mestne stavbne parcele ob Poti v Rožno dolino se odklonita.
—	Prevozniku Turku se zviša odškodnina za mestne vožnje s 1. avg.
n h 77 - ?,0lfllna na bceju in licejski ljudski soli je zvišana na 400 K letno 111 se le-ta določi izključno za nabavo učil. — V odbor za nadzorovanje in upravo internata Mladike so imenovani občinski odborniki* Fran Marn (JDS), Janko Jeglič (SlS), s. Ivan Kocijan (JSDS), dr Peterlin (NSS). — Po nekaterih ulicah so prepovedane vožnje s tovornimi avtomoi j. — Prošnja zadruga uiiiJiiifiarjov zci razdelitev Ljubljane v 10 dimnikarskih okrajev je odklonjena.
H koncu seje so občinski odborniki stavili razne samoslalne predloge, ki so bili vsi odkazani posameznim odsekom. — Sodrug Kocmur je stavil na župana dve vprašanji: 1. Da-li je delavski odsek, ki je bil izvoljen, da izdela pragmatika za mestne delavce in poda predloge za nakazilo nabavnih prispevkov mestnim delavcem, že kaj ukrenil, da sc delavcem izplačajo nabavni prispevki še pred Božičem. 2. Da h se je že kaj ukrenilo, da se mestnim ubožcem zviša mesečna podpora, ki znaša sedaj 14 K mesečno. Zupan je odgovoril .na prvo vprašanje, da bodo nabavni prispevki mestnim delavcem izplačani za gotovo še pred Božičem ter da se de-layski odsek še ta teden sestane na sejo, da reši ureditev službenega razmerja mestnih delavcev, na drugo pa, da se bodo mestnim ubožcem s 1. jan. 1922. zvišale podporo na mesečnih 100 K. — Dalje jc s. Kocmur stavil v imenu JSDS dva samostalna predloga, ki zahtevata;
1. da se napravi za občinsko upravo čimprej nov poslovni red, za kar naj se skliče anketa kompeteti-tov in interesirancev, ter 2. da so uvede na stavbne parcele v Ljubljani visok občinski davek, ker naj v svrho pospešitve stavbnega giba-
Ouy de Maupassant:
Bisernica.
(Dalje.)
Tikal me je, dasi sem bil star petindvajset let; saj me je poznal od mojih mladih nog.
Začel sem tedaj partijo, napravil par sunkov in vprašal, ker mi je misel na gospodično Bisernico' še vedno prešinjala glavo: ’ »Povejte mi vendar, gospod Chantal, ali Vam jc gospodična Bisernica v sorodu?«
Presenečen je prenehal igrati in me pogledal: »Kako, Ti ne poznaš njene zgodovine ?«
»Nel«
»Ali ti je i voj oče ni povedal?«
»Ne!«
»To jc pa čudno. To je namreč rrav romantična zgodba, Ti povem.« . „ Obmolknil je. Potem je zopet za-cel: »Ako bi vedel, kako čudno je, ! da vprašaš po njej ravno danes, na dan Ireh kraljev!«	j
»Kako čudna?«
»Poslušaj! Od tega je danes ravno 41 let, natančno 41 let, na dan 1 reh kraljev. Takrat smo stanovali v Rouv-le-Tors na trdnjavskih okopih; toda da boš bolje razumel, ti moram opisati vso hišo. Rouy je postavljen na hribu ali bolje na slemenu, ki zre na prostrano ravan, i am smo imeli hišo s krasnim vrtom, ki se je’ razprostiral nad starimi trdnjavskimi zidinami, tako da je stala, hiša v mestu, ob cesti, dočim je bil vrt obrnjen proti ravnini. Z vrta so vodila vrata tudi na prosto ravan in do teh vrat sc je prišlo po skritih stopnicah, ki so bile izpeljane po ogromni širini trdnjavskih zidov. Vidiš, kakor v romanu. Na omenjenih vratih, skozi katere je vodila pot na deželo, je visel zvonec, zakaj kmetje so nam prinašali skozi ta vrata poljske pridelke, da so se izognili velikemu ovinku.
Ali si moreš sedaj vse jasno predstavljati? Torej takrat na dan Treh kraljev jc snežilo — že teden dni. Mogel bi si misliti, da sneži vse nebo na zemljo. Ko smo stopili na okope, da bi gledali po ravani, nas
je zeblo do mozga pri pogledu na to belo, belo ledeno deželo, ki se je lesketala hladno kakor pokost. Mogli bi misliti, da je ljubi bog zemljo zavil, da jo pošlje med svojo staro šaro k drugim starim svetovom. Rečem ti, da je bilo zelo žalostno.
Vsa naša družina je stanovala tedaj skupaj v hiši: moj oče. moja mati, moj stric, moja teta, oba moja brata in moje tri sestrične. Vse so bile čedne deklice, najmlajšo od njih sem poročil. Sedaj žive od te družbe le še tri osebe, moja žena, jaz in svakinja, ki biva v Marseillesu. Hu-clika! kako se taka družina razkropi! Kar tesno postane človeku, ako misli na to. Danes štejem 56 let, takrat sem bil torej star 15 let.
Praznovali smo, kakor sem dejal, dan Treh kraljev in smo bili ze-
lo živahni, zelo živahni. Čakali smo v salonu skupaj na večerjo, ko je moj starejši brat Jaques dejal: »2e deset minut laja zunaj na ravani neprestano pes; gotovo se je uboga žival izgubila.«
Ni še končal svojega stavka, ko jc zapel zvonec pri zadnjih vratih. Imel je zamolkel glas, kakor zvon v
cerkvi, tako da je moral človek misliti na smrt. Vsi smo se prestrašili. Oče je poslal posla, naj pogleda, kdo je pozvonil. Čakali smo v plašnem molku in mislili na sneg, ki je pokrival zemljo. Ko se je mož vrnil, Je povedal, da pri vratih ni nikogar videl in da tudi v ravani ni mogel nikogar opaziti. Pes pa je še vedno lajal brez prestanka in njegov glas se je razlagal vedno z istega mesta.
Sedli smo k mizi, a vsi smo bili nekoliko razburjeni, zlasti, kar nas je bilo mlajših. Prišli smo ravno do ; pečenke, ko je jel zvonec zopet zvoniti, trije močni udarci, ki so nas pretresli do konca prstov in nam zaprli sapo. Spogledali smo se, držeč vilice in nože v zraku kakor okameneli; polastil se nas je nadnaraven strah in plašno smo prisluškovali.
Prva se je oglasila mati: »Pa je vendar čudno, da smo toliko časa čakali, da se je ponovilo. Ne hodite sami odpirat, Baptiste, eden izmed gospodov Vas gotovo spremi.«
Moj stric Francois se je dvignil. Bil je nekak Herkules, zelo pono-! sen na svojo moč in se ni bal niče-
sar na svetu. Moj oče mu je zakln cal: »Vzemi s seboj puško, nič so ne ve, kdo da je!«
Stric pa je vzel le palico in se napotil s slugo proti vratom.
Drugi smo čakali, tresoč se od groze in strahu; nismo mogli več jesti niti govoriti. Oče nas je skušal pomiriti- »Gotovo je bil kak berač ali popotnik, ki se je zašel v snegu. Ker ni na prvo zvonenje nihče pri« šel, je skušal dalje iskati svojo pot, in ko se mu to ni posrečilo, sc je vrnil.«
Vsem se je zdelo, da je stric že celo uro zunaj. Končno je prišel besneč in preklinjajoč; »Sto vragov! Zopet ni bilo nikogar. Naj ve zlodej, kdo se z nami šali! Le prekleti pes tuli še vedno sto metrov od zidovja. Ako bi imel puško, bi ga bil že pri-, silil, da molči.«
Jedli smo dalje, toda strah nas ni hotel popustiti; čutili smo pač, da stvar še ni pri koncu, da se more še nekaj zgoditi in da zapoje zvonce še 1 enkrat.
(Dalje prih.)
ti j a sili lastnike parcel, da le-te prodajo tistim, ki hočejo zidati. — Oba predloga sta odkazana odsekom. — Nato je župan zaključil javno občinsko sejo bo 7. uri zvečer. (Sle^ tlila je še tajna seja.)
Pciitiim© vesti.
-j- Boljševiki so par Petljurovih izdajalcev in kapitalističnih vstašev, ki so hoteli v Ukrajini delati zgago, pošteno nagnali. Sodeč po poročilih buržujskih trobil še prejšnjega tedna, bi morala Rusija danes biti brezpogojno očiščena vseh boljše-vikov, tako silno so proslavljala „uspehe“ Petljurovih razbojniških tolp. Zgodilo se je, da so vsa but-žujska trobila kar naenkrat v čudni poparjenosti utihnila. Ali je vrsta buržoaznih bralcev res že tako zi-diotizirana, da si pusti prav na ic-pem dopasti vsa tista velika in mala izmišljena poročila svojih listov?
+ Rusija poravnava. Iz Varšave javljajo, da je prišel na poljsko granico prvi transport ruskega zlata, s katerim bo Rusija poravnala svoje denarne obveznosti do Poljske, kakor je to določeno v riški mirovni pogodbi.
Dnevne vesti.
Blamaža tajnika Franca Zupanca. V soboto dne 3. t. m. je bil na
željo »Samostojne delavske strokovne unije“ (katero je porodil dr. Žerjav) sestanek v gostilni pri Poljšaku. Na sestanek so poslali svojega tajnika g. Zupanca, ki je hotel poročati o strokovni organizaciji. Silno je pa bil presenečen, ko mu je po njegovem govoru zbrano delavstvo povedalo, kaj je strokovna organizacija in mu je še celo svetovalo, da mora priti k njim Šele v šolo; samo ta nevarnost je, da Jo ne bo izdelal, ker bo ušel preden se bo naučil, če mu kdo drugi ponudi groš več.
Za tehtanje kruha. Prejeli sni<x: Kot naročnik Vašega lista si Vas dovoljujem na utemeljeno bojazen pekov pred svoječasno pretečo uvedbo tehtanja kruha vljudno opozoriti. Od časa maksimiranja cen opažamo, kako se dnevno krči teža tep. a. Zanimivo je, da se tudi tukaj bržkone upoštevajo razredi konsumentov, kakor n. pr. tudi pri ceni mesu itd., kajti kruha najnižje vrste t. j. za najrevnejše sloje (črnega kruha) je najmanj za pol kilo-graimi. Kupil sem pri nekem peku v Sp. Šiški štruco črnega kruha, ki bi morala tehtati 50 dkg, tehtala je pa le 32 dkg! Ni-li to velik profit malih oderuhov, katerim gotovo „v nebesa pomaga14. So-li nekateri peki zastavili že vse svoje tehtnice, ali jim pa je oblast deveta briga r* Predložil sem štruco vendarle enkrat pristojnemu sodišču! Prepričan sem siccr, da bode le-to vedelo preprečiti vbodoče tako nesramno pospeševanje draginje, dasiravno me je svoječasno obstoječi „Drž, urad zoper verižnike in navijalce cen“ pustil izgubiti vsako zaupanje do glasno zvenečih naslovov . . . V svrho uspešnejše kontrole naj bi se zapovedalo tehtanje kruha pre.d očmi konsumenta! Občinsko sodišče naj uvede redno nadzorovanje tehtnic, teže in kakovosti kruha.
»Enakost« je izšla danes, ker je Jutri praznik.
Za pisatelja Stritarja. Pokrajinski namestnik je iz sredstev pokrajinske uprave poklonil pesniku Josipu Stritarju v Aspangu pri Dunaju znesek 10.000 K. Pisatelj živi v veliki bedi.
Statistika. Ministrstvo prosvete oznanja, da je na ozemlju naše kraljevine zaposlenih 18.000 učiteljev.
—	Kako so ti učitelji za svoje delo plačani — o tem še ni napravljena nobena statistika.
Orkester zagrebške opere je zastavka!, ker je gledališka uprava odpustila dvojico crkestrašev, ki sta vodila člane v njihovem mezdnem gibanju. Uprava se izgovarja, češ, take zahteve v pogodbah niso vsebovane. Zelo čudni izgovori, ki so po povsem umljivi, kakor hitro smo si na jasnem, da nas je koruptna sedanja večina obdarila z birokrati in duševnimi impotencami celo na takih mestih, ki zahtevajo može z veliko dozo duševnih in zato etičnih ter socialnih kakovosti. Ker smo že pri gledališču, naj še nekaj napišemo o nekem čudnem slučaju, ki se je dogodil pri nas v Ljubljani. Poročali bomo o njem, kakor so ga nam pripovedovali različni ljudje: Gospod intendant ljubljanske opere Friderik Juvančič je te dni odpustil upravno strojepisko — v vsakem oziru sposobno tleklc, ker drugače
bi je ne Imeli uslužbene že dve leti — z motivacijo, da ne zna francoskega, in da sl je našel drugo strojepisko, ki ustreza tej zahtevi. Ml ga intendanta s te strani vrlo dobro razumemo, ker fakt je, da se je ugled našega gledališča silno povzdignil, odkar imajo pri upravi po njegovi zaslugi kuverte s francoskimi naslovi; vse eno pa ne pojmimo, kako se tako meni nič tebi nič na-cesto postavljanje kakor navedeno zlaga z najprimitivnejšimi načeli so.ijalneea čuta in delavskega varstva. Pričakujemo pojasnil za to naše nepojmovanje. In potem bomo morda vprašali še kaj...
Dovršil je koncem novembra t. 1. na rudarski visoki šoli v Pribra-mu z najboljšim uspehom svoje študije g. inž. Tonče Homan iz Škofje Loke.
Tovorni vlak je skočil s tira. 4.
t. m. na belokranjski progi v bližini Bubnjarcev. En železničar je mrtev. Vzrok nesreče so slabe tračnice in trhli pragovi.
Iščejo se potomci po Šhnunu Grivičiču, Edvardu Matascku in Mariji Zimma, katera trojica je živela za časa svetovne vojne v Egiptu. Potomci naj blagovolijo svoje naslove naznaniti trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
iz stranke.
Seja načelstva je v petek popoldne ob treh.
Spodnja Šiška. Zaupniški sestanek se bo vršil ob 7.30 zvečer v Zadružnem domu.
Vestnik Svobode.
Cankarjeva proslava. Predavanja o Cankarju sl bodo morala naj-brže v Mariboru, kakor tudi na nekaterih krajih Koroške radi zadržanosti predavateljev preložiti na 18. t m. Natančnejše še sporočimo.
Kulturni vestnik.
Opozarjamo tia današnji umetniški koncert Glasbene Matice v Ljubljani. Koncerta začetek ob 8. uri. zvečer v dvorani „Uniona“. Poje solist g. Julij Betetto najnovejše skladbe naših slovenskih umetnikov glasbenikov gg. Lajovica, Adamiča, Kogoja, P. H. Sattnerja, L. M. Škerjanca, Pavčiča, Vilharja in Gerbiča.
»Glasbena Matica« v Ljubljani
naznanja, da so dospele iz tiskarne sledeče nove muzikalije: P. H. Satt-ner: »V pepelnični noči«, cena 40 K. Michl Josip: 4 Prešernove pesmi, cena 28 K. Kogoj Marij: 3 samospevi, cena 24 K. Pavčič Josip: 10 samospevov, cena 80 K in na novo predelani klavirski album za mladi* no od Josipa Pavčiča, cena 24 K. Omenjene muzikalije se dobijo v »Glasbeni Matici«. Gosposka ulica 8,
I. nadstropje. Poleg tega se dobe posamezni litografirani glasovi od St. Hristič: »Opelo« in posamezni stavki »Liturgije« od Čajkovskija in Mo-kranjaca. ki so se peli na zadnjem Matičnem koncertu.
Dr. Ivo Lah, Moč na Htneljniku. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 10?l. Cena 4 Din. Zveza kulturnih društev v Ljubljani, ki izdaja zbirko »Prosveti in zabavi« je začelo izdajati zbirko ljudski itrer pod naslovom Oder. Prvi zvezek, ki je pravkar izšel, prinaša dr. Iv. Laha dramo »Noč na Hmeljnlku«, ki so jo lansko leto že vprlzorill v mariborskem gledališču. Igra se vrši 1. 1809 na Dolenjskem. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Društvene vesti,
Podružnica Splošne org. voj. Invalidov v Zagorju ob Savi bo imela v nedeljo 11. t. m. ob 2. url popoldne v prostorih g. Kovača na Toplicah svoj redni občni zbor, na katerega vabi vse člane in tudi tiste, ki še niso organizirani v društvu in sploh vse, ki se zanimajo za org. voj. invalidov. Razpravljale so bodo važne stvari. Udeležite se polnoštevilno!
Tečaj poljskega jezika. Radi nepričakovanih ovir se vrši prva ura poljskega tečaja mesto v sredo — v soboto dne 11. dec. ob 18 v 1. b razredu drž. realne gimnazije na Poljanski cesti. Od prihodnjega tedna dalje pa se bo vršil pouk redno ob četrtkih ob isti url.
—	Novo zatočišče grešnikov.
Praški listi poročajo, da pride 5000 Wranglovcev na Češkoslovaško, kjer jih bodo uporabljali pri poljskem delu. 900 jih je že prispelo.
£
\ LADr< A KRIZA.
LDU. Zagreb, 6. dec. »Narodna Politika« poroča iz Belgrada, da se tekom včerajšnjega dne nai politični položaj v ničemer bistveno izpreme-nil. Medtem pa sta do sedaj dve stvari gotovi. Prvo je, da je Nikoli Pa-šiču kabinetna kriza dobro došla radi oslabitve opozicije na prihodnjem kongresu radikalne stranke, ki se bo vršil 11. tm. in radi preprečenja cepljenja stranke. To je bil glavni razlog, da je Nikola Pašič pozval k sebi na posvetovanje Stojana Protiča.
Druga gotova stvar je za radikalno stranko v sedanji krizi to, da stoji Nikola Pašič na stališču ohranitve dosedanje demokratsko - radikalne koalicije. Z ozirom na to se zdi, da se bo sedanja kriza rešila šele po kongresu radikalne stranke in da se bo novi kabinet osnoval na podlagi demokratsko - radikalne koalicije.
Vprašanje notranjega ministrstva ne bo delalo večjih težkoč, ker se je Svetozar Pribičevič sam odrekel temu ministrstvu, na drugi strani pa se zdi, da so radikalci pristali na kandidaturo dr. Ribara za notranjega ministra. Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora se je moglo jasno opaziti. da bodo demokrati in radikalci . še nadalje sodelovali v vladi.
LDU Zagreb. 6. dec. »Novosti« ' poročajo iz Belgrada: Sotrudnik
»Pravde-* se je razgovarjal s Stoja- Je	predsednik	zaključil	sejo	z	izja-
nom Protičem po njegovem sestan- ■ v<>, da	bo	takoj	sklical prihodnjo	se-
ku z Nikolo Pašičem. Kakor poroča : Jo.	ko	bo	predsedništvo	obveščeno
beti za delavske, obnuiške, uradniške in kmetske sloje. Nato je govoril o notranji politiki, o versko-prosvetni ravnopravnosti, kakor tudi o novem kurzu, ki bi se moral izvesti v Vojvodini in južni Srbiji, nadalje ‘o odstranitvi vseh neprilik
v	uvozni politiki. Min. predsednik Pašič je zaprosil dr. Korošca, naj sporoči svojemu klubu njegove želje z ozirom na sedanji položaj ter mu naj sporoči mnenje kluba. Dr. Korošec je po razgovoru s Pašičem posetil Stojana Protiča, pri katerem je ostal dalje časa v razgovoru
o	stališču Nikole Pašiča glede na sedanje razmere.
PAŠlC PRI KRALJU.
LDU. Belgrad, 6. nov. Danes ob 10. dopoldne, je bil ministrski predsednik Pašič na dvoru ter je posetil Nz. Vel. kralja, ki mu je poročal o današnje mpolitičnem položaju, nastalem po razgovoru z zastopniki raznih klubov.
NARODNA SKUPŠČINA ZOPET NE ZBORUJE.
LDU Belgrad, 6. dec. (ZNU.) Na današnji seji zakonodajne skupščine je predsednik dr. Ribar sporočil prisotnim poslancem, da se vlada nahaja v ostavki. Radi tega skupščina ne more poslovati. Takoj nato
»Pravda« je Stojan Protič izjavil. Pogajanja glede nove vlade se vodijo ter se bo z ene kakor tudi z druge strani (tu misli na demokrate in radikalce), popustilo in se bo stvar hitro končala. Kar se mene tiče, jaz ne meretn stopiti v novo vlado, ker bi
o imenovanju novega kabineta.
DUNAJSKI TELEFONSKI MEHANIKI STAVKAJO.
LDU. Dunaj, 6. dec. Danes ob 9.30 so jeli stavkati dunajski telefonski mehaniki, po številu kakih 600. vsled
^	kakor	Pilat v evangeliju, nezadovoljivega poteka pogajanj z
LDU. Zagreb, 6. dec. »Riječ« poroča iz Belgrada: V vladni krizi, ki še vedno traja, ni nastopila nobena odločilna izprememba. S"edaj je Pašič našel novo formo, namreč da čaka v svrho razgovora na prihod načelnika Jugoslovenskega kluba dr.
Korošca, ki je davi dospel v Belgrad.
Glede zadeve same pa hoče Pašič, da bi se vršil radikalni kongres v času vladne krize. T?adl tega ne obstoje v političnih krogih nobene skrbi in napetosti, kako se bo kriza končala, ker je sedaj jasno, da bo obstala stara koalicijska vlada.
KOROŠEC JE ŠEL K PAŠICU!
LDU Belgrad, 6. dec. (ZNU.) Danes ob 11. dopoldne je došel v Belgrad predsednik Jugoslovenske-ga kluba dr. Korošec, ki je najprej posetil predsednika zemljoradnl-škega kluba Laziča, s katerim se je razgovarjal o današnjem političnem položaju. Zatem je posetil Stojana Protiča, ob 16. pa je odšel k min. predsed.niku Nikoli Pašiču, pri katerem je ostal v razgovoru celi d\e uri. Nikola Pašič je ob tej priliki razložil dr. Korošcu razloge,.radi katerih je moral podati ostavko svojega kabineta. Zatem je obrazložil program dela, ki bi naj ga Izvršila nova vlada. To delo naj bi obstojalo v glavnem v odobrenju proračuna, sprejetju finančnega zakona, volilnega zakona in zakona o državnem svetu. Dr. Korošec je v svojem odgovoru poudarjal stališče svojega kluba napram ostalim parlamentarnim klubom v obče ter z ozirom na sedanji politični položaj posebej. Zahteval je izpremembe zlasti v ministrstvu za socialno politiko, ki bi moralo v prvi vrsti skr-
državno upravo radi zvišanja gotovih postranskih pristojbin in so izločili akumulatorje, tako da je bil ves telefonski promet ukinjen. Vsled tega se je moral omejiti tudi brzojavni promet pri brzojavni centrali. Vse druge skupine brzojavnih in telefonskih nameščencev se stavki niso pridružile. Ob 19, je bila stavka končana.
KOVINARJI V ITALIJI ZOPET DELAJO.
LDU Rim, 6. dec: (Radio Grič.) Radi posredovanja ministrstva za javna dela med zastopniki industrl-jalcev in kovinskih delavcev je do-šlo do sporazuma, tako da se je včeraj zopet vzpostavilo redno delo.
LDU Rim, 6. dec. (DKU.) Med kovinskimi delavci in delodajalci v Julijski Benečiji sklenjeni kolektivni dogovor, ki velja do konca maja, j vzpostavi zopet šestdnevno delo na I teden in znižuje draginjske doklade. Delodajalci osnujejo skladišča i živil, ki bodo oddajala delavcem živila po nabavnih cenah.
PLENJENJE V BERLINU.
LDU. Berlin, 6. dec. Včeraj je prišlo v severno - vzhodnem delu Berlina zopet do plenjenja. Več stotin oseb. po večini delavccv in brezposelnih, je izropalo nekaj trgovin. Policija je zaprla kakih sto oseb. —-To znač: slabe razmere!
NEMČIJA ZAHTEVA MORATORIJ.
LDU. Rim, 6. dec. Nemška vlada je poslala reparacijski komisiji v Parizu službeno noto. v kateri zahteva moratorij za plačila, ki izvirajo iz
versaillevke mirovne pogodbe.
Bopisl.
Medvode. Papirnica Goričane je po sedmih letih pričela zopet izdelovati papir. Delavsko je težko pričakovalo vzpostavitve obrata, ker je upalo, da dobi dela zopet nekaj delavcev, kateri so sedaj večinoma brez dela in zaslužka. Toda to veselje jim je že skoro pokvaril novi obratovodja. On namreč že nagovarja delavstvo, da bi delalo po 12 ur na dani Ko je delavstvo izjavilo, da ne bo delalo 12 ur, pa pravi, da nima kvalificiranih delavcev, ter vprašuje: „Kako pa ste prej delali dvanajst ur?“ Da je delavstvo danes polovico slabše plačano v papirnicah, kakor pred vojno, tega seveda ravnatelj ne ve, to vemo samo mi, ki zaslužimo danes samo za pol kilograma masti ua dan, pred vojno pa smo ravno pri istem delu zaslužili za en in pol kilograma masti; ne ve tudi, da nimamo danes najbolj potrebne hrane in obleke. Gospodje vedo samo to, da je delavstvo nekoč garalo noč in dan ter družbi donašalo težke milijone. Gospodje, pomislite, da smo tudi ml
ljudje, da mi ne dobivamo naših moči samo od zraka, da marveč potrebujemo še boljše hrane, kakor vi, ki imate telesno lažje delo. — Sodrugi, mi pa se zavedajmo svojih težko priborjenih pravic, ter odločno odklonimo vsako podaljšanje delavnega časa v naših tovarnah, kakor tudi drugod!
Tržič. Na naš dopis, kjer smo poročali o bacilu pretepanja in dognali, da je le isti doma pri bratcih okoli »Skalec, se je razkoračil dopisnik resnico ljubečega »Slovenca« in lio-tel zvreči po svoji stari navadi vse na socijaliste. I kajpada! Pri nas je doma pretepanje, pri nas je doma »goljufijak, pri nas je doma Sodoma in Gomora, gospodje klerikalci so pa kristalno čisti in ko umrjo, bodo šli kar gorki v — nebesa. Da, da go- i spod Milavec in gospod Vider, ki podtikata A. L.-u dopise, ki zagledajo v »Napreju« beli dan, vedita, da je samo kislo zelje dobro pogreto, dovtip pa mora biti svež in zdrav kot rdeče jabolko. Častiti dopisnik dičnega »Slovenca« naj nam pa v doglednem času rajši odgovori, ali ima bivši župan gospod Ahačič toliko ča-
j s tl v sebi, da poreče: - Za plačilo žu-
i	Psovanja sem imel občinski lov v ' najemu za smešno ceno letnih 250 10 in drva za oglje po 15 K m3. Sedaj pa nisem več župan, torej tudi plačila ne potrebujem, zato občina na svoj
‘U!Z,a'’	znova zc|ražiš mo-
goče cclo na lo.OOO K, kolikor je tudi vreden.« Ce sc to zgodi, potem zasluzite za tokrat ime poštenje. V nasprotnem slučaju bo pa naše dobro Iiudstvo samo nadelo prizadetemu rac. ki trm gre. Čakamo!
čainnSr?Ct A,ko J'avnost: člta slu-
š? mVSlTSk! ,list »JwffoslavUa«
si mai sikateri misli, da je to peto kolo naroden socializem, pri nas na
uo, oljskem osobito v Jeseniški okolici res tako razvit, kot upije ta nebodigatreba, toda to je le do-Kaz, da sami ne vedo, kaj hočejo;
hf nrAJ0’ t0 pa »pijejo, da bi se-.
Sfra.h’ 15a t0 ^ pomaga, masikako dete umrje takoj po porodu mnogokrat na posledicah svojih roditeljev... Narodne socialiste na Jesenicah veže zgolj egoizem — vsak misli ua sebe, vsak hoče boljše mesto, protekcija, ko-, rupcija, to je njih geslo. Oglejmo .si
Hvs; 1 V °,seI)e nekoliko. Koritnik, občinski policaj izpred vojne, poprej avstrofil, brez narodnega čuta, danes narodni socialist; ko je bil sprejet v tovarno, niti seštevati m znal, danes ko misli, da nekaj zna, pa je vendar še tako neumen, da ne ve, da nič ne ve, pa hoče kdo ve kako visoko inštanco; egoista Ravnik Joža m j..tiko, ki sta se oba že ponujala kovinarski organizaciji, pa jima kovinarska organizacija ni mogl zasigurati korit, — no in sta stavila vse upanje za dosego korita v narodni socializem. Šporn — tega priporočamo za model za razjasni-!ev, P°J,ma egoizmu s slikami. In to bi slo tako naprej do zadnjega. Na Dobravi so hoteli ustanoviti podružnico. 20. novembra so sklicali shod; z lažjo v »Jugoslaviji" hočejo kriti blamažo. Navzočih je bilo osem sodrugov zaupnikov kovinarjev podružnice Dobrava in sodrug Jeran z. ;ic:senic- Narodni socialisti pa so bil; štirje z Jesenic in štiripe-' resna deteljica iz Dobrave: Krem« žar, Bratuš in brata Artnig, vsi štir* je mojstri v klečeplaztvu (ne V zmoznosti). In ker hočejo tovarno
na Dobravi korltizirati — so hoteli ustanoviti podružnico. Postavili so odbor, ki se je izvolil sam iz petih ljudi — brez članov. Od teh petih pa je Stankovič izjavil nam, da sploh ni vedel, da so ga imenovali odbornikom; torej to je vsa podružnica NSZ na Dobravi. Z mirno vestjo smo poslušali vse blatenje kovinarske organizacije in spotikanje o internacionali itd. Ko pa je sodrug Jeran dobil besedo in tej alkoholični družbi^ otipal njeno preteklost, osobito Koritniku, nadalje pomen na-« rodnega socializma, ki je brez pomena, so ti gostilniški kričači vpili kot srake in s tem dokazali, da ne prenesejo resnice. „Jugoslavija" ta naj se le pomiri; sodrug Jeran L o še nadalje obiskaval shode in vselej tudi vaše, ker vemo, da vam ni prijetno, pa tudi vi pridite na naše, da boste videli, kako lepo smo zbrani,
—	zbrani, ker vemo, kaj hočemo in. tudi se boste priučili dostojnemu zborovanju in še marsičemu, kar vam še manjka in morda vendar zagledate v sebi peto kolo. V strokovno šolo na Jesenicah ste se nam tudi hoteli vriniti, kot opica, ki hoče vse, kar vidi posnemati. „Jugo-slavija“ plaka tudi nad kulturnim škandalom na Jesenicah. Kulturni škandal na Jesenicah ste tudi vi!
Ali je to kulturni škandal, ako prostovoljno poučuje pet inženerjev od KI D v obrtni šoli o tehniki, dasi v nemščini, Vidi se, da nimate pojma, kajti posledice tisočletnega nacionalnega robstvja ne izginejo čez noč! Končno pa poučuje tudi sedem slovenskih učileljev in je vseli torej dvanajst! Ali i i vsaka minuta pouka zlata! Vi pa podpirate mržnjo učencev, ki imajo podedovano mržnjo do šole — z vašim nacionalizmom Nacionalizem 4- tehnika. Ali je cloi vek s tem* d&lfrere nemško ziuui** stveno knjigo že germaniziran? Ne-* mesto, da se odpravi mržnjo do šole pri mladini, da se jo, ako ni dru* gače, prisili, da obiskuje obrtno šo« lo, pa vi podpirate prirastlo lenobo, za kar naj vas obsodi javnost, ker;
vi	ste kulturni škandal na Jesenicah,
No ml se ne razburjamo, ker vemo, da boste z razvojem časa izginili s svojimi neumnostmi. Za danes torej dosti o tem kulturnem škandalu ua Jesenicah. Železna veriga krog svet ta je internacionalna strokovna organizacija, ki izvira iz znanstvene« ga socializma. — Kovinar.
Haijava šila ,M' ja fflat