kapeli jim je dr. P. Blaznik razložil zgo dovino loškega gospostva. Nato so si pod vodstvom muzejske uprave in društve nih odbornikov ogledali muzej in mesto. Dr. E. Cevc jih je peljal v Crngrob in na Suho* Zamenjali smo publikacije. Na 13. srečanju pionirjev dopisnikov Slovenije v Žalcu je bilo nagrajeno tu di glasilo OS Cvetko Golar za tematsko številko »Trat«, ki je posneta na kaseti. Na srečanju sta sodelovali tudi mladi Skofjeločanki, dopisnici Glasa Tea Jam- nik in Andreja Ahačič. 19. septembra. — Mladinska organiza cija iz Podlubnika je pripravila v poča stitev 40- letnice poljanske vstaje pohod do Breznice, kjer je bila kratka prosla va. 20. septembra. — Radio Ziri je pri redil prvo revijo slovenskih amaterskih zabavnih orkestrov. Predstavili so se: Plesni orkester iz Murske Sobote z diri gentom Ernestom Lukačem, Idrijski ples ni orkester s solistko Nado Kodela pod vcVJstvom dirigenta Julijana Vidmarja in Plesni orkester Žabe iz Celja s solis tom Jožetom Završnikom pod vodstvom Franca Kapusa. V Megušnici pri kmetu Nastranu- Megušarju so odkrili spominsko ploščo relejni kurirski postaji G-9. Hkrati je bilo srečanje borcev KS Železniki. Is tega dne so odkrili spominsko ploščo ku rirski postaji G-7 pri Stanoniku-Brdarju v Vinharjih. PD Škof j a Loka je pripravilo pohod na Blegoš. 24. septembra. Z gostovanja po Ev ropi so se vrnili folkloristi kranjske Sa ve in tamburaši Bisernice iz Reteč. Na stopili so v Nimesu v Franciji, v Barce loni v Španiji in v italijanskem Rivoli- ju. 25. septembra. — V kapeli na loškem gradu je bil večer poezije in glasbe. Predstavili so se Marko Elsner-Grošelj, ki je bral svoje pesmi, in akustično-in- strumentalna skupina Arabeska. 26. septembra. — Loški muzej je obis kala šejka Munira El Sabah, iz Kuvajta. Mira Jcsenko Pripis Uredništvo Loških razgledov je na svoji seji sklenilo, da v prispevkih h kroniki škofjeloške občine zajame predvsem tisto, kar je v zvezi z ožjimi ali širšimi kultur- no-zgodovinskimi. kulturno-prosvetnimi in telesno-kulturnimi dogajanji v občini. OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI Občni zbor Muzejskega društva je bil 2. oktobra 1981 ob 18.30 v galeriji Lo škega muzeja. Občnega zbora se je ude ležilo 130 članov in gostov, ki so pred samim začetkom občnega zbora sprem ljali skromni proslavi 80-letnice rojstva profesorja Franceta Planine in izročitev Reda dela z rdečo zastavo, s katerim ga je odlikovalo ob jubileju Predsedstvo SFR Jugoslavije. Odlikovanje mu je iz ročil predsednik skupščine občine Skofja Loka tovariš Viktor Zakelj. Po tej slovesnosti je predsednik dru štva dr. Branko Berčič začel z delom občnega zbora, in sicer je po kratkem uvodnem pozdravu predlagal delovno predsedstvo v sestavi: inž. Pavle Hafner kot delovni predsednik, za člana pa pro fesorja Franceta Planino in dr. Branka Berčiča. Predlog je bil soglasno sprejet in prav tako tudi predlog za vodenje za pisnika; dolžnost je sprejela Ančka Ceg- nar. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Ivan Jenko in France Podnar. Prisotni udeleženci občnega zbora so na to sprejeli predlagani dnevni red občne ga zbora, ki je v prvem delu obravnaval poročila predsednika, tajnika, blagajni ka, ravnatelja muzeja, nakar je sledila razprava o poročilih, pozdravi in sprejet je nekaterih sklepov. Po razpravi sta bili prebrani poročili disciplinske komisije in nadzornega od bora, ki je tudi predlagal razrešnico do sedanjemu odboru in glasovanje o njej. Sledile so volitve predsednika izvršnega odbora Muzejskega društva in članov od bora, volitve nadzornega odbora in disci plinske komisije. 362 Predsednik SO Škofja Loka izroča prof. Francetu Planini Red dela z rdečo zastavo, s katerim ga je odlikovalo Predsedstvo SFRJ (Foto M. Pavlovec) POROČILO PREDSEDNIKA (poroča dr. Branko Berčič) V letošnjem letu poteka 45 let od prve iniciative loških profesorjev, naj bi za območje škofjeloške občine ustanovili or ganizacijo, ki bi varovala lokalno kul turno dediščino. Na tej osnovi je bilo sredi leta 1937 ustanovljeno Muzejsko društvo v Škofji Loki. ki ga je do izteka praznovanj ob tisočletnici loškega go spostva, tj. do leta 1974 vodila genera cija društvenih ustanoviteljev z dr. P. Blaznikom kot prvim in dolgoletnim društvenim predsednikom in prof. Fr. Planino kot njegovim najzvestejšim so delavcem. Skoraj štiridesetletno uspešno delovanje, ki je doživljalo splošna in najvišja družbena priznanja, ter bogata tradicija in dediščina muzejskega dela v preteklosti postavljajo sedanje generaci je društvenih muzejskih delavcev pred težavno nalogo, kako odgovorno nadalje vati delo svojih vzornikov. Društveni izvršni odbor mora na obč nem zboru zbrane društvene člane naj prej obvestiti o uresničevanju sklepa zadnjega občnega zbora, ki sega na širše področje spomeniškega varstva. Takrat izglasovano resolucijo o poteku trase no ve ceste v Poljansko dolino na območju mesta Škofja Loka smo posredovali škof jeloški občinski skupščini. V poznejši javni razpravi smo ponovno zagovarjali in dali svoje soglasje k variantama cest ne povezave, ki sta bili v skladu s stali šči občnega zbora in izmed katerih ena (Puštal - predor) je bila potem tudi iz glasovana na zasedanju občinske skup ščine. Izvršnemu svetu občine je bil ne kako v istem času poslan tudi predlog, naj sproži ustrezne postopke za spomeni- škovarstveno urejanje propadajočega Vi sokega, zlasti vprašanje lastništva in vse binskega programa, ki naj bi vseboval tudi muzejsko predstavitev tega zgodo vinskega objekta. Kot normalno nadalje vanje dotedanjega obojestransko korist nega sodelovanja med društvom in orga ni občine je bilo Muzejsko društvo s svo jim stalnim delegatom vključeno v glav ni odbor za pripravo in izvedbo revitali zacije starih mestnih in vaških jeder, ki ga je ustanovil občinski izvršni svet, s svojimi predstavniki pa sodeluje tudi v izvršilnem odboru revitalizacijskega gi banja in v njegovi delovni skupini za pro blematiko Visokega. Društvo je aktivno sodelovalo pri obravnavanju celovitega 363 programa revitalizacije in pri njegovih letnih delovnih načrtih za 1980 in 1981. zlasti v smislu predlogov za čim hitrej šo realizacijo nekaterih vzorčnih rešitev in iniciative za čim večjo obveščenost občanov, predvsem društvenih članov c delovnih programih in o poteku akcije ter pri tem tudi sodelovalo. Sprožena je bila tudi iniciativa, naj bi bili tudi mu zejski društvi v Železnikih in Zireh čim bolj vključeni v pripravljanje predlogov za program revitalizacije na svojih ob močjih, kjer naj bi bile ustanovljene us trezne lokalne delovne skupine. Društvo je znova vzpostavilo rednejše sodelovanje z regionalnim spomeniškovarstvenim zavo dom iz Ljubljane, s tem da je obravna valo njegova letna poročila in delovne programe, ki zadevajo loško območje, sodelovalo z njim ob obravnavanju pere čih spomeniškovarstvenih posegov v me stu, ob programiranju dejavnosti v delo ma izpraznjenem starološkem Strahlo- vem gradu in zlasti v povezavi z akcija mi iz programa revitalizacije. V društveni program je bila uvrščena aktivnost v zvezi s postavljanjem spo minskih obeležij pomembnim loškim ro jakom oziroma za njihovo obnavljanje. Kot prva je bila občinskemu vodstvu SZDL pismeno sporočena pobuda za pri merno oddolžitev delu in spominu roja ka Borisa Ziherla ob sedemdesetletnici njegovega rojstva ter ponujen predlog za postavitev spominske plošče ali spome nika. Iniciativa je prerasla v sodelovanje s Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane pri organi ziranju Ziherlovih spominskih dnevov: prenos razstave Ziherlovih del s te ma nifestacije v Ljubljani leta 1979 iz teh ničnih razlogov sicer še ni uspel, zato pa je bila prireditev, vključno z razstavo del in predstavitvijo Ziherlovega doprs nega kipa (avtor akad. kipar Tone Lo- gonder). v letu 1980 prenesena v Skoljo Loko in naj bi postala stalna skupna ak cija fakultete in Škofje Loke. V zvezi z Ziherlovim obeležjem je bila zbrana po drobna dokumentacija o njegovem biva nju v Škof j i Loki (pripravil zlasti višji arhivar France Stukl) ter na podlagi nje ne analize priporočeno, naj se po Borisu Ziherlu imenuje novi škofjeloški center srednjega usmerjenega izobraževanja in predenj postavi rojakov doprsni kip. kar je bilo uresničeno v letu 1981. Poleg tega je bilo društvo vključeno v pridobivanje ustreznih mnenj glede ponovne vzidave spominske plošče dobrovoljcu iz 1. sve tovne vojne Ivanu Gosarju v Stari Loki na rojstni hiši, ki je bila odstranjena ob okupaciji 1941; ob enaki priložnosti je sodelovalo z muzejskim društvom iz Že leznikov pri obnovitvi spominske plošče J. E. Kreku v Selcih, ko je poskrbelo za ustrezna strokovna mnenja, besedilo in slavnostnega govornika. Z istim dru štvom je bilo vzpostavljeno sodelovanje tudi pri postavitvi spominske plošče ro jaku Antonu Dermoti na rojstni hiši v Železnikih, z muzejskimi delavci v Sori- ci pa ob pripravah za postavitev spome nika slikarju Ivanu Groharju ob sedem desetletnici smrti in za ustrezno preure ditev Groharjeve spominske zbirke v Sorici. Brez opaznih rezultatov pa so ostali začetni kontakti s slovenskimi mu- zikologi. ki so pripravljali strokovno po svetovanje o rojaku skladatelju Plavcu. Največji interes društvenega delovanja je veljal spremljanju dela v Loškem mu zeju. V novo oblikovanem statutu muze ja sta bili obnovljeni določili, da je Mu zejsko društvo njegov soustanovitelj (z občinsko skupščino) in da je vsa nekda nja društvena muzejska imovina prene sena v lastništvo muzejske ustanove, vendar s pridržkom, da o predlogih za morebitno odtujitev posameznih muzea- lij še nadalje odloča društvo, kot je to določeno tudi v društvenih pravilih. Sa moupravna in formalnopravna povezava med društvom in muzejem je vzpostav ljena s članstvom društvenega predsed nika v razširjenem svetu delovne skup nosti muzeja in s sodelovanjem štirih članov muzejskega delovnega kolektiva v društvenih organih. Ob preurejanju drugih muzejskih samoupravnih aktov je bilo dogovorjeno in določeno, da oprav ljajo za društvo tekoča administrativna in finančna opravila ustrezni delavci v muzeju, po določilih varnostnega načrta Loškega muzeja pa so člani izvršnega odbora Muzejskega društva zadolženi za prevzem in varovanje pomembnega mu zejskega gradiva v slučaju neposredne vojne nevarnosti. Vodilni društveni od borniki so bili vključeni v razgovore in posvetovanja pristojnih občinskih teles ob reelekciji ravnatelja muzeja in pri pridobitvi novega kustosa za zgodovine NOB. Društveni odbor je redno, zavzeto in tudi kritično obravnaval tekoče delo muzeja, letne delovne in finančne načrte in poročila o opravljenem delu v posa meznih letih ter prispeval svoje nasvete, predloge in tudi konkretno sodelovanje. Slednje je zlasti prišlo do izraza ob pri- 364 Del udeležencev občnega ^bora (Foro M. Pavlovee) pravi programa in izvedbi praznovanja 40-letnice delovanja Loškega muzeja, in sicer kot sestavnega dela prireditev ob škofjeloškem občinskem prazniku v ja nuarju 1980. kakor tudi pri obravnava nju predloga programa za usposobitev zgornjega in spodnjega dela grajskega vrta kot muzejsko-kulturnega območja. Za urejanje lastniškopravnih in gospo darskih zadev v zvezi s tem je bil usta novljen poseben društveni gospodarski odbor, posredovani ustrezni predlogi o namembnosti tega zemljišča občinskemu izvršnemu svetu ter dana iniciativa za delovni sestanek vseh. ki so zainteresi rani za pripravo in izvedbo programa oziroma so z njim kakorkoli prizadeti, vendar se zadeva še ni premaknila od urejanja pravnih zadev. Enako tesna kot z muzejem je bila tu di povezava s škofjeloškim oddelkom zgodovinskega arhiva iz Ljubljane. Iz vršni odbor, katerega član je tudi vodja loškega arhiva, je obravnaval delovne programe in poročila o delu arhiva, ki je bilo vselej pohvalno ocenjeno, ter spremljal tekočo problematiko arhiva. Tudi v tem primeru je v varnostnem na črtu arhiva predvideno, da prevzamejo nekateri odborniki Muzejskega društva dolžnost čuvarjev arhiva v primeru ne posredne vojne nevarnosti, kar je tolike bolj naravno, ker tudi arhiv hrani te meljne fonde, ki jih je zbralo Muzejsko društvo in so preko Loškega muzeja pre šli v njegovo lastništvo. Med temeljne društvene aktivnosti so di skrb za izdajanje zbornika Loški raz gledi. Na predlog glavnega in odgovor nega urednika dr. Franceta Lebna je bil imenovan nekoliko spremenjen uredniški odbor, v skladu z društvenimi pravili pa je bil oblikovan tudi organ družbenega upravljanja zbornika. Oba organa sta skupaj obravnavala ob izidu 26. letnik in vsebinsko usmeritev 27. letnika Lo ških razgledov, tekoče pa je na svojih sejah spremljal vsebinske in tehnične priprave za izdajo obeh letnikov društve ni izvršni odbor, ki je ponovno izrekal svoje priznanje glavnemu uredniku za njegovo zavzeto delo in za kvalitetno ra ven Loških razgledov. Ugotovljena je bi la nujnost, da bi morali muzejski kustosi v večjem številu sodelovati s svojimi strokovnimi članki in razpravami v tej svoji publikaciji in izražena skrb zaradi vse težjega pridobivanja prispevkov s te matiko narodnoosvobodilnega boja. Se stavljen je bil pregled obstoječe zaloge Loških razgledov in bilo sklenjeno, da se prva dva letnika sploh več ne prodajata, 365 štirje letniki pa samo še ob nakupu vseh razpoložljivih letnikov. Z enako odgovornostjo je društvo de lovalo pri nadaljevanju serije Vodnikov po loškem ozemlju, katerih glavni ured nik je dr. Anton Ramovš. Ugotovljeno je bilo. da so dobili vodniki v strokovni javnosti izredno dobro oceno kot vzorna publikacija te vrste ter da je tudi med društvenimi člani zanje veliko zanima nje, kar oboje opravičuje tako izdajanje kot sorazmerno visoko naklado (3000 iz vodov). Prvemu vodniku o Lubniku (1977) je v letu 1978 sledil drugi s tema tiko Ratitovca in v letu 1980 tretji s te matiko Blegoša. Četrti vodnik s temati ko Dražgoš. ki je bil programiran za leto 1981. zaradi omejitve finančnih sredstev žal ni mogel iziti, čeprav je bilo zanj pri pravljeno že skoraj celotno gradivo. — Iz svojega tiskovnega sklada je društvo podprlo tudi natis Knjige hiš (avtor Franc Stukl). ki prinaša zanimivo zgodo vinsko gradivo in temeljno dokumenta cijo za izvajanje revitalizacije starega škofjeloškega mestnega jedra. Razen preko navedenih publikacij si je društvo vseskozi prizadevalo gojiti nepo sredne stike s svojimi člani preko mu zejskih izletov, ki jih je iz leta v leto kot organizator in kot strokovni vodja pripravljal prof. France Planina. Tako je spomladi 1979 popeljal društvene člane po Dolenjskem in po Gorenjskem, prvi jesenski izlet pa je moral biti. zaradi njegove obolelosti, žal. odpovedan. Bole zen ga je pri nadaljevanju te društvene aktivnosti ovirala tudi v naslednjem le tu, ko je končno moral obvestiti društve ni odbor, da ne bo več mogel opravljati vseh organizacijskih poslov okrog izle tov, da pa je še nadalje pripravljen so delovati pri njihovi vsebinski pripravi in izvedbi. Da bi nadaljevali to priljub ljeno in uspešno tradicijo, je izvršni od bor pridobil za organizatorja izletov društvenega člana Janka Kreka, ki je skupaj s prof. Planino že pripravljal pro gram za naslednje leto. vendar je med tem nevarno zbolel in umrl. Vsi nasled nji poizkusi, da bi med društvenimi člani pridobili drugega organizatorja in vodjo izletov, so doslej ostali brezuspeš ni, zato bo društvo to dejavnost skušalo v prihodnje nadaljevati v sodelovanju z loškim turističnim društvom. Bila sta si cer opravljena še dva izleta skupine društvenih odbornikov v Vrata in na Bled. vendar je šlo predvsem za obisk pri muzejskih delavcih Planinskega dru štva Dovje-Mojstrana ter za razgovore in pomoč, kako organizirati triglavsko ozi roma planinsko muzejsko zbirko. Iz tega časa naj bosta zabeležena tudi dva obi ska Muzejskemu društvu iz tujine. Po leti 1980 je obiskala Loko skupina štu dentov in profesorjev zgodovinskega se minarja univerze iz Tubingena. v sep tembru 1981 pa skupina članov zgodo vinskega društva iz Freisinga. Obojim je bil prirejen prijateljski sprejem ter or ganiziran ogled muzejskih zbirk in kul turnozgodovinskih znamenitosti v mestu, v Crngrobu in na Suhi. Z društvom iz Freisinga je bilo ob tem dogovorjeno na daljnje sodelovanje. Ob 40-letnici muzejske dejavnosti v Skofji Loki je Skupnost muzejev Slove nije podelila Muzejskemu društvu in Lo škemu muzeju Valvasorjevi nagradi za posebne dosežke v muzejstvu, društvo pa je podelilo posebna jubilejna priznanja dvajsetim svojim zaslužnim članom in muzejskim delavcem. Dana je bila tudi pobuda in izdelan ustrezni predlog za dodelitev primernega družbenega prizna nja društvenemu zaslužnemu članu prof. Fr. Planini ob njegovi osemdesetletnici. V iskanju novih oblik za sodelovanje z društvenimi člani je izvršni odbor v tem času izvedel med njimi anketo za usta navljanje interesnih delovnih skupin za posamezna področja muzejske dejavno sti, vendar je bil odziv zelo skromen. Dogovorjena je bila zaenkrat samo usta novitev društvene sekcije za zgodovino NOB. v okviru katere naj bi neposredno zainteresirani društveni člani sodelovali pri izvajanju nalog iz programa raziska ve o razvoju delavskega gibanja in NOB v medvojnem okrožju Škofja Loka (pri pravil ga je Svetko Kobal), ki ga je dru štveni odbor podrobno obravnaval na eni svojih rednih sej. Razen tega pa je ob muzejski razstavi o partizanskem ti sku društvo dalo skupščini občine ini ciativo, naj prevzame domicil za parti zanske tehnike in tiskarje, ki so delali na škofjeloškem območju. Potem ko sta bili na osnovi zakona o društvih iz društvenih poodborov usta novljeni samostojni muzejski društvi v Železnikih in Zireh. je bilo iz leta v leto vse bolj opazno popuščanje vezi in so delovanja med muzejskimi društvi in podobnimi sekcijami pri drugih društvih na območju škofjeloške občine. Tako se je —• razen nekaterih skoraj izjemnih primerov —• le-to omejilo predvsem na medsebojno udeležbo na občnih zborih in na jubilejnih proslavah, kot sta v tem času bili 40-letnica muzejskega dela v 366 Skofji Loki in 10-letnica v Zireh. Zato je bila sprožena iniciativa za ustanovitev koordinacijskega odbora, v katerem bi se delegati vseh društev in sekcij dogo varjali o skupnem delu. o usklajevanju svojih delovnih programov, o sodelova nju pri skupnih akcijah in pri prizade vanjih za nadaljnje razširjanje muzej ske dejavnosti med občani, o skladnem in skupnem nastopanju v raznih družbe nih organizmih itd. Vsa delujoča muzej ska društva in sekcije so zamisel spre jele, vendar se je njena uresničitev za vlačevala zaradi posvetovanj in iskanja najbolj primerne organizacijske in prav ne rešitve. Društveni izvršni odbor pa je na svoji zadnji seji v iztekajočem se mandatnem obdobju sklenil, da bo do razrešitve tega vprašanja muzejski dru štvi v Železnikih in v Zireh in sekcijo v Sorici z vabili redno obveščal o svojih sejah in z dobrodošlico pozdravil njiho ve predstavnike, kadar se bodo odločili tem sejam tudi prisostvovati. Zaradi na daljnjega urejanja formalnih odnosov med samostojnimi društvi izvršni odbor tudi predlaga občnemu zboru (skladno z društvenimi pravili), naj se lastništvo Muzejskega društva Skofja Loka nad stavbami v Železnikih (Plavčeva hiša) in v Sorici (Groharjeva spominska soba) prenese na Muzejsko društvo v Železni kih oziroma na muzejsko sekcijo KUD Ivan Grohar v Sorici. Naj se na zaključku spomnim med ti stimi društvenimi člani, ki so nas za vse lej zapustili, zlasti aktivnih društvenih sode'avcev Evgena Burdvicha, Iva Ple- stenjaka in Janka Kreka iz Škofje Loke. Blaža Gortnarja iz Železnikov, dr. Mila na Gregorčiča iz Gorenje vasi in dr. Jo žeta Demšarja iz Ljubljane. Vsem po kojnim hvala za njihovo delo, vsem dru štvenim članom pa priporočilo za zve stobo in sodelovanje tudi v prihodnje. TAJNIŠKO POROČILO (poroča Andrej Pavlovec) Od prve seje po občnem zboru 19.4. 1979. ko se je oblikoval izvršni odbor, pa do danes, to je 2. 10., 1981, je delo IO MD potekalo na 24 sejah. Preden obravnava mo to mandatno obdobje, moramo vsaj deloma opozoriti na nekatera dejstva, ki so krojila delo IO MD ali pa vsaj vpli vala nanj v tem zadnjem obdobju. Me nimo, da je bil sprejem društvenih pra vil ali statuta na zadnjem občnem zboru eden izmed prelomnic v samem poslova nju društva, posebej še, ker sta se zaradi novega zakona o društvih osamosvojila nekdanja pododbora v Železnikih in Zi reh in postala samostojni muzejski dru štvi. Koliko se je zaradi formalizma za kona izboljšalo delo, bo pač presodila zgodovina, za nas je važno, da je in bo obstajalo sodelovanje na ravni, kakršne smo bili vajeni takrat, ko smo bili eno društvo s pododboroma. Vse zahteve no vega zakona so imele tudi določene po sledice v poslovanju. Poročati moramo na prvem mestu, da smo nekaj časa po slovali tako rekoč brezpravno, ker smo morali uveljavljati pravice do delovanja društva z novo registracijo društva in to na podlagi ugotovitve inšpekcijskega pre gleda SDK. ki poleg tega v samem poslo vanju ni ugotovila večjih napak pri po slovanju. Delo na sejah IO je potekalo normal no ob poprečni 70-odstotni udeležbi čla nov odbora. IO je na teh sejah najprej reševal organizacijske probleme in spre jel na podlagi 50. člena društvenih pra vil pravilnik o vpisnini in članarini, pra vilnik o finančnem poslovanju in pra vilnik o disciplinski odgovornosti. Po sebno poglavje delovanja odbora je pred stavljala izdelava smernic za srednje ročni načrt društvenega dela. akcijski načrt dela in na podlagi razprav o teh dveh dokumentih tudi izdelava srednje ročnega načrta, ki je podlaga — usmeri tev delovanja društva za prihodnja leta. Vse. kar lahko poročamo na tem me stu v enem stavku, je kot delo angažira lo dobršen del vseh razpoložljivih sil. Mnogokaj je bilo potrebno uskladiti in seveda ves načrt tudi oblikovati v merah, ki jih je narekoval finančni okvir. Izvršni odbor je med ostalimi zadeva mi obravnaval tudi novi Zakon o varstvu kulturne dediščine, aktivno sodeloval pri cestnih variantah, se vključil v delo pri prenovi mestnih in vaških jeder, sode loval pri vpeljavi akcij kot na pri mer: Ziherlovi dnevi v Skofji Loki, NNNP in podobno. Ne smemo pre zreti tudi delegatskega povezovanja in tudi sodelovanja s kulturno skupnostjo, čeravno nam njena merila za rezanje fi nančne pogače niso vedno naklonjena v tisti meri, ki bi si jo sami želeli. Ne oziraje se na sredstva pa je društvo vseeno veliko prispevalo na kulturnem področju Škofje Loke. Društvo upravlja tudi s tiskovnim skladom, ki ga uporabljamo za tiskanje Loških razgledov in Vodnikov po loškem 367 ozemlju. Slednji sicer ne izhajajo tako redno kot Loški razgledi, ampak občasno. V tem mandatnem obdobju je izšel Vod nik št. 3 — Blegoš in docela je priprav ljeno gradivo za Vodnik št. 4 — Dražgo- še, ki pa smo ga morali umakniti iz ti skarne zaradi zadnjih restrikcij finančne ga priliva in zaradi tega, da bodo vsaj Loški razgledi lahko izšli. Člani IO MD so se udeleževali tako sej skupščine OKS kakor tudi tistih sej, ki so bile pomembne za uveljavljanje druž benega dela in propagiranje muzejske misli v najširši javnosti. Bili so tudi na proslavi 10-letnice MD Ziri in na občnem zboru MD Železniki. Predstavnik društva je MD zastopal tudi na sejah Zgodovin skega društva za Slovenijo. Posebno po zornost pa smo posvetili delu PD Dovje Mojstrana. IO MD je dal tudi pobudo za odlikovanje prof. Planine, bil je in formiran in je po svojih močeh skušal pomagati pri iskanju primernih prosto rov za darilo, ko je akad. slikar France Mihelič obljubil darovati svoje grafike Loki. Ne smemo prezreti tudi tekočega spre minjanja delovanja muzeja in muzejskih zbirk v občini. Zgodovinskega arhiva. LRZSV Ljubljana, ki so poročali o svo jem delu na sejah IO. Veliko časa je IO posvetil tudi programu za zgodovinopis je NOB. Skratka bi lahko naštevali še in še o prisotni vtkanosti Muzejskega društva v sedanje kulturno življenje v občini. Toda že zgolj povzetek dovolj zgovorno priča o delovanju društva, ki se še vedno us merja po smernicah, ki so jih pred nekaj desetletji zapisali v svoj program usta novni člani društva: ohranjati dosežke preteklosti za boljše delo v sedanjosti. POROČILO O ČLANSTVU Po seznamu iz leta 1979 (objavljen v Loških razgledih 26, 1979, str. 292—299) je razvidno, da je iz območja občine Skofja Loka bilo vpisanih 513 članov, iz Ljubljane. Kranja in drugod pa 166 čla nov. Od zadnjega do današnjega občnega zbora smo iz škofjeloškega občinskega območja pridobili 16. od drugod pa 17 novih članov. Do danes se je število članov zmanj šalo: na območju občine Skofja Loka je umrlo 7 in odšlo 31 članov; izven občine so umrli 3. odšlo pa je 21 članov. Na dan občnega zbora je v Muzejsko društvo Skofja Loka vpisanih 650 članov. BLAGAJNIŠKO POROČILO za obdobje od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1980 (poroča Nežka Rupar) V letu 1979 smo imeli skupaj s saldom iz leta 1978 prihodkov 589.545,67 din, tako je bilo 31. 12. 1979 na žiro računu 328.935.77 din. Občinska kulturna skup nost je nakazala 378.925.95 din dotacij (za Muz. društvo 38.000. za tisk. sklad 331.925.95. za sekcijo v Sorici 9000). Čla narina je prinesla 6985 din, za Loške razglede smo iztržili 80.534. za Vodnike 18.227. za knjige (Blaznik. Planina) pa 28.685 din. Med odhodki so najvišji tiskarniški stroški 228.750 din. ekspedit 7.736.85 din, avt. honorar 590 din. Za najemnino stav be v Zireh smo nakazali 463 din, gostin ske usluge so znesle 3391 din, pisarniški material 923.30 din. PTT storitve, bančna provizija, knjižne kuverte in fotokopira nje 18 755,15 din. Skupni odhodki so zne sli 260.609.90 din. V letu 1980 smo imeli skupaj s saldom iz leta 1979 prihodkov 1.105.502,37 din. ta ko je bilo 31. 12. 1980 na žiro računu 156.515.77 din. Občinska kulturna skup nost je nakazala 513.955.20 din (za Muz. društvo 58.965.60. za tisk. sklad 454.989,60). S članarino, za Loške razglede, Vodnike, knjige (Blaznik. Planina) in ostalo pa smo iztržili 262.611.40 din. Med odhodki spet prednjačijo stroški tiska 797.500 din (Loški razgledi 534.100. vodnik — Blegoš 263.400) in avtorski ho norarji 126.417.90 din; pisarniški materi al in nakaznice 6.015.25 din bančni stro ški in zavarovalna premija 3.628.90. PTT stroški (vključno ekspedit LR) 7.294,30 din. dnevnice in kilometrina 3256 din. delo muzeja 4444 din in reprezentančni stroški 180.25 din. Skupaj je bilo odhod kov za 948.986.60 din. Temu poročilu sta bila priložena po drobnejša finančna obračuna za vsako le to posebej in sestavljata gradivo občnega zbora. POROČILO O DEJAVNOSTI LOŠKEGA MUZEJA (poroča ravnatelj Janez Erjavec) Poročilo je izvleček letnih poročil za obdobje med obema občnima zboroma Muzejskega društva. S svojo vsebino naj bi informiralo člane društva o delu usta nove, o novostih, težavah ter smernicah dela v tem srednjeročnem obdobju. 368 Aktivnost muzejskih delavcev se od vija v interesu realizacije sprejetega programa za tekoče leto. Čeprav je pro gram vsebinsko kvaliteten, se v zadnjem času vse češče srečujemo z vprašanjem, kako si iz različnih naslovov zagotoviti zadostna sredstva za nemoteno delo in realizacijo nalog. Le-te pogostokrat na rekujejo popravilo ali preureditev neke ga prostora, za kar pa največkrat sred stev ni na razpolago. Tako je največ krat izpolnjen samo del naloge: gradivo je pripravljeno, ni ga pa moči ustrezno in kompleksno predstaviti javnosti. Pri reševanju podobnih problemov pa se ne malokrat pojavi tudi vprašanje lastni štva gradu in ostalega grajskega kom pleksa. Ta zadeva še do danes ni urejena, tečejo pa razgovori s skupščino občine. Načeloma je treba rešiti še nekaj drugih odprtih vprašanj, med njimi tudi to. kako se bodo v bodoče zagotovila sredstva za obnovo in večja popravila. Delo strokovnih delavcev — kustosov je po vsebini opredeljeno na tekoče delo, akcesijo predmetov, študij in obdelavo gradiva, inventariziranje. urejanje in do polnjevanje zbirk ter premičnega gradiva in dokumentiranje drugih strokovnih za dev. Je to stalna oblika dela. ki zagotav lja zbiranje in ohranjanje kulturne in zgodovinske dediščine. Druga oblika de la ga so znanstveno-raziskovalne naloge, ki so dolgotrajnejše in katerih končni cilj je razstava ali kompleksna študija neke teme. nekega obdobja, nekega pred meta ali najdišča. V tem triletnem obdob ju smo opravili ali pa so v teku nasled nje pomembnejše naloge in akcije: — V sklopu arheologije nadaljujemo z urejanjem in novim inventariziranjem uskladiščenega arheološkega gradiva. V letu 1979 je bil del srednjeveškega gra diva restavriran in pripravljen za posta vitev zbirke »Poslikana meščanska ke ramika od 16.—18. stoletja« (prvi del). Otvoritev te zbirke je bilr, januarja 1980 v počastitev 40-letnice muzeja. Delo se nadaljuje s pripravo gradiva za drugi in tretji del, s katerima bo prestavlje na loščena in siva keramika, pečnice in drugo gradivo. S tovrstnim srednje veškim gradivom (krožniki, ključi) smo sodelovali tudi na posameznih razstavah v organizaciji muzeja v Kranju in Mest nega muzeja v Ljubljani ter v sklopu razstave »Rešena arheološka dediščina na Slovenskem«, ki jo je pripravil Narod ni muzej. V delu je karta arheoloških najdišč, že naslednje leto pa bi pričeli z izkopavanji na območju Zabnice. kjer imamo že registrirane antične najdbe. —. Inventariziranje dosedanjega etno loškega gradiva je končano. Pridobili smo pr. 1000 novih predmetov; čez 200 je darovanih, druge smo odkupili. V sklo pu predvidenih akcij delamo na treh ra- ziskovalno-znanstvenih nalogah: »Mono grafska obdelava Gorenje vasi z okolico«. »Etnološka rajonizacija slovenskega et ničnega ozemlja — občina Skofja Loka« in »Zgodovinsko-etnološka raziskava vasi Dražgose« s poudarkom na NOB. Prvi dve akciji bosta zaključeni do novembra, Dražgose pa v naslednjem letu. Za po trebe teh nalog in akcij je bilo treba pre gledati vrsto arhivskega gradiva v dru gih ustanovah, nudili smo pomoč etno grafskim prireditvam, oddajam in posta vitvam razstav in zbirk. Z etnografski mi predmeti smo sodelovali na razsta vah v Kranju. Beljaku in gradu Kattsee v Avstriji — v sklopu razstave »Ljudska umetnost na Gorenjskem«. Pripravljeno je gradivo za dve novi razstavi oziroma stalni zbirki o loškem kruhku in umet nem cvetju, ki bosta vsekakor kvalitetno obogatili že obstoječe zbirke. — Iz obdobja starejše zgodovine je bilo prevedenih 150 listin iz 16. do 19. stoletja. Končana je študija o delu in življenju Lovrenca Koširja ob prazno vanju njegove 100-letnice smrti ter štu dija o glasbeniku Gabrijelu Plavcu. Za razstavo »Kulturna društva na Gorenj skem« je bilo zbrano gradivo o delova- niu društev na Loškem v obdobju med 1860—1914 (razstava v galeriji 1981). Za zgodovino NOB je izdelan program za preureditev stalne zbirke, ker sedanja postavitev tako po vsebini kot opremi ne ustreza več. V ta namen je pregleda no obstoječe gradivo in sestavljen sce narij, ki se venomer dopolnjuje. Zbranih j2 vrsta novih podatkov in dokumentov na osnovi razgovorov in arhivov. Tako je evidentiranih še 15 novih, doslej ne- ugotovljenih borcev Cankarjevega bata ljona, zbranih preko 300 fotografij in nekaj predmetov. Izven našega progra ma smo postavili novo zbirko v domu Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Zbrali smo gradivo za razstave »Talci na Gorenjskem«, »Partizanski tisk na Škofjeloškem«. »Bratske vezi med srb skim in slovenskim narodom v letih 1941—1978«. »Partizanska grafika«. »Tito va srečanja na Gorenjskem«. Ob 10-let- nici Muzejskega društva Ziri smo poma gali postaviti zbirko NOB v tamkajšnjem muzeju. 24 Loški razgledi 369 — Obsežen knjižni fond in dokumenta cijski arhiv, ki ju uporabljajo tudi zu nanji, je bilo treba sistematično urediti, da bi bil dostopnejši širšemu krogu upo rabnikov za potrebe strokovnega študija in izpopolnjevanja. V letu 1979 smo z na stavitvijo kustosa pedagoga — knjižni čarja pričeli urejati knjižnico po biblio tekarskem sistemu za strokovne knjiž nice. S to strokovno močjo smo hkrati rešili tudi vodstvo po zbirkah za skupi ne, pripravljamo brošuro Vodnik po mu zeju in pišemo kroniko kulturnih doga janj v občini. — Kljub pičlim finančnim sredstvom se število muzejskih predmetov in gradiva postopno povečuje; treba ga je sproti preparirati in zaščititi, da se prepreči nadaljnje propadanje. Približna vrednost vsega gradiva v zbirkah in depojih se suče okrog 10 starih milijard. Zato smo leta 1979 nastavili preparatorja. Opravil je že osnovno zaščito na razstavljenih predmetih in prepariral keramično gra divo za stalno razstavno zbirko. Z uspo sobitvijo laboratorija pa se bodo lahko opravljali tudi zahtevnejši konservator- ski in restavratorski posegi, ki bodo hkrati znatno znižali tovrstne stroške in skrajšali čas dela. S tem pa še vedno ostane odprto vprašanje konserviranja umetniških del in predmetov iz blaga, že zaradi visokih stroškov in pomanjka nja tovrstnih strokovnjakov v Sloveniji. —• K muzeju spada tudi galerijska de javnost, ki z vrsto likovnih in muzeolo- ških razstav dopolnjuje kulturni utrip mesta. V tem času je bilo 37 razstav v galeriji na gradu in 14 v sejni sobi SO Skofja Loka. S 36 likovnimi razstavami je izpričana moč tovrstnega ustvarjanja na Loškem, saj so bili tako pretežno pred stavljeni domači slikarji. Zal pa moramo ugotoviti, da se zaradi visokih stroškov zmanjšuje število tovrstnih razstav. Da ne bi dejavnost preveč stagnirala, iščemo ustrezne cenejše rešitve, če ni zunanjega pokrovitelja razstave. Gale rijo in kapelo uporabljamo hkrati tudi za druge prireditve: koncerte, predavanja, proslave, podelitve priznanj in podobno — ki jih je letno 20 do 25. Kustos za gale rijsko dejavnost uspešno sodeluje tudi z drugimi galerijami in delovnimi orga nizacijami. Poleg postavitve razstav v Iskri. Železnikih, v Zireh in puštalski ka peli, vodi slikarsko kolonijo Novoteksa v Novem mestu, je postavil razstave v Kočevju, v Kliničnem centru v Ljublja ni, na Bledu, v Velenju in v centru KSNZ v Tacnu. Strokovno in znanstveno deio kustusov se odraža tudi pri objavljanju izsledkov, pisanju razprav, kritik in drugih člankov v strokovnih publika cijah in časopisih. Pišejo pa tudi v do mače glasilo — Loške razglede. Obseg muzejskega dela in nalog se je nasproti prejšnjim letom znatno povečal. Razen tega opravljamo še vse administra tivne in računovodske posle tudi za Mu zejsko društvo. Specifičnost strokovnega dela in posameznih nalog je zahtevala dodatne zaposlitve. Ker sta vsebina in obseg tovrstnega dela drugim manj zna na, želimo s tem poročilom in prikazom o opravljenih pomembnejših nalogah opravičiti porabo sredstev in potrebo po kadrih. To pogojuje tudi novi Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine, ki profesionalnim ustanovam nalaga še vrsto drugih dodatnih obveznosti. Ta ko smo preuredili prostore nekdanje ga bifeja in bistveno izboljšali delovne pogoje. Z navedeno investicijo se je vrednost objekta znatno povečala. Muzejske zbirke in občasne razstave si je v tem obdobju ogledalo nad 53.000 obiskovalcev in samo v tem letu tudi več delegacij (tov. Stevan Doronjski in tov. Franc Šetinc s spremstvom, gostje Zgodovinskega društva iz Freisinga. Mu- nira El Sabah iz Kuvaita s spremstvom). Beležimo pa upad nasproti prejšnjim le tom, kar pomeni, da moramo nekaj iz boljšati, dopolniti, ponuditi več. V zadnjih dveh letih smo postavili tri nove zbirke: etnološko, zbirko poslikane meščanske keramike in galerijo Subicev. Z izdelanimi programi želimo v bodoče tudi kvalitetnejše in številnejše pove čati in preurediti zbirke. Pripravljenega gradiva imamo še za štiri nove zbirke, vendar je vprašanje, kako pridobiti nove prostore in opremo. Vse to je povezano s finančnimi sredstvi, ki jih zaenkrat ni mamo. Vrsto problemov bi delno rešili že z obnovitvijo gradu, s čimer bo treba za četi v najkrajšem času. Dotrajanost stavbe se vse pogosteje kaže na strehi, fasadi in v prostorih. Opominja nas na nujna obnovitvena dela. sicer bo dotra janost sprožila usodo mnogih drugih kul turnih spomenikov. Ne gre samo za ob jekt, temveč bogastvo, ki se hrani v gra divu in eksponatih, med. katerimi so tudi enkratni in neobnovljivi primerki (dražgoški oltarji, slike, plastike, ljud ska umetnost). Hkrati pa si težko zami šljamo Loko brez impozantne silhuete 370 gradu, ki neločljivo dopolnjuje slikovi tost tisočletnega mesta. Ohraniti dediščino, obnoviti in dopol njevati obstoječe je rdeča nit programov nadaljnjega razvoja muzeja. Pri tem trčimo hkrati tudi na zahtevo varnosti in zavarovanja objekta in zbirk. lasno je. da iz danih sredstev take investicije ni moč realizirati niti jo izvesti v dvajse tih letih. Si-edstva ne zadoščajo niti za redno dejavnost, kaj šele za večje akcije in odkupe. Od mesečne akontacije po trošimo za osebne dohodke delavcev do brih 88 odstotkov, približno 10 odstotkov gre za tekoče materialne stroške; ostala revščina nam ostane za vso drugo de javnost. Tako smo se za ceno 80-odstot- ne mesečne dotacije morali odpovedati Groharjevi sliki »Sončni zahod« (1905). ki je za tak denar z lahkoto prišla v pri vatno last. Takšno stanje nas je usmerilo v izde lavo dolgoročnejših programov, s kateri mi bi postopoma reševali nastalo prob lematiko. Tako se dogovarjamo z OZD o prevzemanju pokroviteljstva nad raz stavami in zbirkami; prvi rezultat je že podpis listine z Združenjem obrtnikov Skofja Loka za cehovsko zbirko. Iščemo tudi druge oblike sodelovanja in pridobi vanja sredstev. Teh bi za obnovo gradu potrebovali najmanj 40 milijonov. Na podlagi predlogov je bila obnova gradu vključena v program revitalizacije sta rega mestnega jedra. Opravili so že me ritve in izdelali posnetke obstoječega stanja. Zbrano gradivo je osnova za iz delavo študije za obnovo in funkcionalno ureditev gradu. Tako bi morda v nasled njem letu lahko pričeli s postopnimi obnovitvenimi deli. seveda če bodo zbra na ustrezna sredstva. Menimo, da bosta z obnovo tako muzej kot mesto mnogo pridobila. Rešena bi bila vrsta vprašanj in problemov. U"orabljali bi lahko nove prostore, pridobili bi dodatne razstavne in druge funkcionalne površine, ki jih sedaj iz varnostnih razlogov ni bilo moč uporabljati. Zavedamo se trenutnega splošnega te žavnega stanja pri nas. vendar smo pre pričani, da bo možno kljub temu realizi rati program obnovitev. Ob tem prosim člane Muzejskega društva in druge prisotne, da nas v naših prizadevanjih podprete povsod, kjer je le možno. Le primerno urejen grad — mu zej z okolico nam bo v ponos, ko bo naj širše odmeval naša prizadevanja. Delavci muzeja želimo, da bi se oboje stransko sodelovanje nadaljevalo tudi v bodoče, novoizvoljenim organom društva pa uspešno delo. RAZPRAVA IN POZDRAVI K osmi točki dnevnega reda. ki je za jemala razpravo o poročilih, pozdrave in drugo, je delovni predsednik tovariš Pavle Hafner najprej prebral pozdravno brzojavko, ki jo je poslal tovariš Zdravko Krvina. Občni zbor je pozdravil v ime nu Zveze zgodovinskih društev Slovenije tovariš dr. Nečak, in hkrati čestital tudi jubilantu prof. Francetu Planini z bese dami : Spoštovani! Dovolite mi. da v imenu Zveze zgodovinskih društev Slovenije lepo pozdravim vaš občni zbor in mu zaželim uspešno delo. Uspešno in plodno delo Muzejskega društva Škofje Loke pomeni uspeh tudi za Zvezo zgodovin skih društev Slovenije, saj to kaže naše dolgoletno sodelovanje. Takšnega sodelo vanja si želimo tudi v prihodnje. Velik delež k razvoju obeh društev je prispeval tudi današnji slavljenec prof. France Planina. S svojim delom je daleč l>rešel okvire matične stroke in si ga zato tudi zgodovinarji, vsaj malo. lasti mo. V čast si štejem, da lahko v imenu Zveze zgodovinskih društev Slovenije iskreno čestitam slavljencu ob življenj skem jubileju in visokem državnem odlikovanju. Vsem nam pa zaželim, da bi ga imeli še dolgo v naših vrstah. Tovariš Ivan Jenko je navzoče pozdra vil v imenu muzejske sekcije Planinske ga društva Dovje — Mojstrana in zaželel društvu še veliko uspehov in hkrati prosil, da bi še naprej sodelovali pri ustanavljanju planinskega muzeja v Mojstrani. Dr. Anton Polenec je opozoril na iz jemno kvaliteto občnega zbora, ki zrcali dosedanje delo Muzejskega društva, na kar je lahko ponosen tudi jubilant prof. Planina, ker je v tem uspehu tudi veliko njegovega dela. Ker zaradi pozne ure ni bilo širše di skusije, je občni zbor sprejel soglasno naslednja sklepa: Plavčeva hiša v Želez nikih, kjer je nameščena muzejska zbir ka Železniki in ki je bila desedaj last Muzejskega društva Skofja Loka. se lastništvo prenese na Muzejsko društvo Železniki; prav tako se Muzejsko društv" Skofja Loka odpoveduje lastništvu pro storov v Sorici. kjer je Groharjeva apo- 14 371 minska zbirka, in jih odstopa v last Kul turno umetniškemu društvu »Ivan Gro har« v Sorici. POROČILO DISCIPLINSKE KOMISIJE (poroča Janez Erjavec) Disciplinska komisija iz treh članov, izvoljena na zadnjem občnem zboru Mu zejskega društva, se je sestala na svojem prvem delovnem sestanku dne 4. 6. 1979. Člani komisije so izvolili predsednika komisije in se dogovorili za način dela komisije v skladu z akti Muzejskega društva, in sicer: da se glede na dnevni red udeleži sej IO MD najmanj eden izmed članov. da komisija sproti spremlja dejavnost članstva, da v primeru kršitve predpisov ali na predlog predlagatelja komisija takoj prične predhodni postopek o ugotavlja nju vrste in teže disciplinskega prekrška ter ukrepa v skladu z določili pravilnika o disciplinskih prekrških. da se disciplinska komisija skliče po potrebi. V preteklem dveletnem obdobju disci plinska komisija ni prejela nobenega predloga za uvedbo disciplinskega pos topka. Tudi člani sami niso ugotovili nikakršnih kršitev. Člana IO. katerega na sejah zaradi zadržanosti nikoli ni bilo. komisija pred laga, da ga v bodoče ne* kandidiramo in imenujemo v upravne organe društva. POROČILO NADZORNEGA ODBORA (poroča Vinko Demšar) Tričlanski nadzorni odbor se je sestal 30. septembra 1981 in pregledal finan čno in materialno poslovanje za pretek lo mandatno obdobje. Ugotovil je. da je bilo poslovanje vodeno točno in pravil no, da se stanje blagajne ujema z izpis kom na žiro računu in na poslovanje nima nobenih pripomb. Člani nadzornega odbora so se udele ževali sej IO MD in ugotovili, da so za pisniki sej bili v redu vodeni, pregleda ni in podpisani. Glede na predloge prejš njega nadzornega odbora so ugotovili, da je bila v tem obdobju društvena članarina redno plačana ob prevzemu Loških raz gledov po povzetju in za članarino vode na točna kartotečna evidenca. Tudi vpis na knjiga članov se je redno sproti dopol njevala. Za muzejsko društvo so vse strokovne, tehnične in finančne posle opravljali de lavci Loškega muzeja v skladu s svojim statutom in pravilnikom o delitvi dela in nalog. Nadzorni odbor zato predlaga razreš- nico dosedanjemu društvenemu odboru. NADALJEVANJE ZBORA Po razrešnici. ki jo je občni zbor izre kel staremu izvršnemu odboru društva, so sledile volitve, na katerih je bil so glasno izvoljen ponovno za predsednika dr. Branko Berčič. za člane izvršnega odbora pa: Janez Erjavec, inž. Pavle Ha fner. Svetko Kobal, dr. France Leben. Sil vo Marguč. Dušan Ogrizek, Andrej Pav- lovec. Franc Podnar. dr. Anton Polenec. Nežka Rupar in Franc Stukl. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Pe ter Pipp, Jože Krašovec. Ana-Marija Ce- gnar. V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni inž. Rajko Brank, Ivan Jenko in Rado Jan. Po volitvah se je vsem udeležencem občnega zbora zahvalil za izkazano zau panje in poverjene naloge novi pred sednik dr. Branko Berčič. ki je prisotne tudi povabil na predavanje prof. Milana Železnika o spomeniško varstvenih po segih na Homanovi hiši v Škofji Loki. 372