Iz prakse posredovonja dela na Hrvatskem     ]
Število oseb, ki iščejo delo, se je povečalo
Njihove kvalHikacije ne ustrezajo tistirn, ki jih zahteva gospodarstvo
Lctos se je povečalo po-vprečno število oseb, ki s po-močjo službe za posredovanje dela na Hrvatskem iščejo za-poslitev. Podatki pavsdo, da je bilo v prvih devetih mesecih lela 1955 takih oseb v pov-piečju evMontiranih okrog 30 tisoč, v iitem razdobju leta 1959 pa 36.672, kar pomeni okrog 6 tisoč ljudi več.
Zanimivo je, da je od skup-nega števila tistih, ki iščejo dcio, 60 odstjtkov v-petih in-dustrijskih središčih, in lo v Zagrebu, Splitu, Zadru, Osije-ku in na Reki. Prav ta delov-na sila pa se izmika «li pa iz upravičenih vzrokov ne more spiejeti zaposlitve v gvadbe-nižtvu, lesni industriji in še v nekaiierih drugih vejah gospo-d«rstva, v katerih so te rnož-nosti.
Kdo vse išče delo
Po zbranfh podatkih republi-škega biroja za posredova-nje dela. je bilo od skupnega šle-vila oseb, ki so v septembru ostale izven delovnega odno-sa: 66,9 odstotka nekvalifiri-rane delovne sile. 19,9 odstot-k>a kvaliJ-.cirane delovne sila, 10,8 odstotka so bili uslužben-c: (med njimi tudi pomožni z osnoono šolo), 3,6 ods;otka pa mladina za obrt
Kljub temu pa je težavno najti opravičiio, zakaj čaka to-lik oclstotek kvaliiiciranih če-lavcev na zaposlitev. Med nji-mi je določeno število takih, ki — kakor pravimo — iščejo delo. pa prosi.jp boga, da bi ga ne našli (krojači, čevljarji in drugi, ter dobivajo pclovico pia-če. otroški dodatek- itd., ukvarjajo pa se s »šušmarje-njern«). Po drugi straiii pa so številoa podjetja, ki še naprcj iičejo strokovnjake s prakso in odklanjajo, da bi sprejela na dslo mlade, kvalificirane delavce. V tem pogledu, pa tu-di drugače. ni čutiti pri reše-vanju problema rezerv delov-ne iile širše aktivnosti vseh družbenih činiieljev v lokal-pih   skupnostih.
Nedavnr) so na Hrvatskem anketirali vsm osebc, ki sc več kakor dve leti izvcn delovnega odoosa in jih vodijo v eviden-c.' nez.ap©r.lenih. Anketa je za-iela 401 osebo. Pokazalo se je, da je več kakor polovica teh liud; nad 40 let starih. Iz an-kete je prav tako razvidno, da jih p ilovico prvič išče zapo&li-tev. Ce k femu dod.amo. da je od 401 anketiranea 267 nekva-lificiranih delavcev in okrog 40 pomožnih uslužbencev in da jih .ie od skupnega števila popnlnoma 7xiravih samo 198, tedai dobimo pojasnilo, zakaj kljub tako dolgemu čakanju tiiso še zaposleni Kai- se tiče kva\ificiran:.b delavcev, ki se tak>) dols;o pvijavliaio, j« an-keta pokazala, da gre vefino-ina 7a st?ireiše bolehave liudi ali na 7a take stroke, v katerih je že dovolj delavcev.
Veliko povpraševanje po zaposlitvi v pomorstvu
Po^eben problem alužbe po-sreciovanja dela je zapoaije-vanje pomorščakov. Dejstvo je, da je čedalje več takih, ki se želijo zapooliti v trgovsiki mornarici. Iz pregleda oseli, ki iščejo zaposlitev v pomor-stvu, je razvidno, da je ob koneu septembra letos bilo od skupno 3.081 prijavljenih 2355 ali 77 odstotkov takih, ki niso še nikdar pluli. To so večino-ma mladeniči, ki prvič stopa-jo v delovno razmerje. Na plovnih objektih pa (med te smo prišteli tudi vsa lokslna pcdjetja in zasebne plovno ob-jekte) pa je zapoilenih okrog 7 tisoč pomoričakov. Tako prods*avlia število prijavl.ie-nih, ki iščejo zaposlitev v po-morstvu, pjlovico s-kupnega i sedanjega števila zaposlenih. 1 To pomeni. da bi se zmoglii- " vost ti-govske marr.arice mo-rala1 povečat: z-a 50 oclstotkov. da bi se lahko \-kroali vsi ti-sti, ki .to želijo. Temu je po-trebno dodati, da išče največ prijavljenih (69 odstotkov) ?a-poslitev kot nekvalifkirand mornarji.
PoUeba po prekvaliJi-dranju
Glede na tal<:e možnflsti bi bilo potrebno, da se več teh jjudi' zaposli v drugih veiati gospodarstva. Toda prav za to delo pa se niso angažirali ni-ti biroji ia posredavanje dela niti drugi činitelji. Morda bi bilo n-.ogoče problem ublažiti tako, da bi ne izdajali pomor-?kih knjižic »z roko in kapo«, ker izkušnje kažeio, da se mno^i, b:ž ko dobijo ta do- " kument, fmajo za pomorščake, \ pa iščejo zaposlitev izključno v trgoviki mornarici, in tj ve-činoma na ladjah dolge plov-be. Razen takih delavcev je še 132 pripra\Tiikov, ki po kon-čanih srednjih pomorskih šo-lah čakajo na zaposlitev v zvaniu ksdetcv im asisten*ov. Možnosti za njihovo zaposlitev so znatno boljše kakor prejš-nja leta.
Dosedanje Izku^nje so po-kazale. da vključevainia neza-poslenih v gospodarstvo ni mogoče reševati »pri okenč-kih« s čakanjem, da bodo pod-jetja prijavila kak.šno prosto delovn-o mesto. Zato bo treba pred /sem izvršiti prekvalif!-kaci.io pcsamsr.nih delavcev, ki dalj časa čakajo na z-atpo-slitev organbirati tečaje (morda ctlo tudi Sole") za pri-dob:tev dtilofenega zrjanja. da bi se vsaj delno ti delavci m uslužhanci u&posobili za tis^a delovna mesta, na katerih so potrebni. Za tiste, ki so bolni j in b: lehavi, bi bilo naibolj j smotrao poskrbeti. da dobiio ' določeno socialno pomoč, Sc imaio pcgoje — ne zato, ker jim ni mogoče najti zaposlit-ve. •emveč zato, ker nisn ra delo aposobni.                 A.K.