Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Na Dunaji je bil v ponedeljek velik shod vinorejcev. Po njih želji bi bile vinorejske zadruge, vinorejski nadzorniki, postava zoper ponarejanje vina in državna podpora vinorejcev. To je sicer vse lepo. ali izpeljati bode težko. Tudi javna skladišča za vina, ki so na prodajo, bi ne imela za vinorejce, posebno kmeč-ke, toliko korisli, kolikor se misli. — V deželnem zboru za Gorenjo Avstrijsko so sklenili, naj se izpremeni šolska postava tako, da dobi katol. cerkev več nioči do pouka v ljudskih šolah. Ges. namestnik je ugovarjal taki izpremembi in torej ne bode brž nič iz nje. Štajarsko. V deželnem zboru je poslanec dr. Dečko vprašal slovenski, čeniu da vlada ne reši prošnje občine v Makolab za slov. šolo, da-si jo ima že čez leta dni v rokab. — V poročilu glede na ljudske šole predIaga nemška večina, naj skrbi vlada, da bode več poučevanja v nemščini na slov. ljudskih šolah ter naj daje »nagrade« učiteljem, ki so v tem poučevanji »pridni«. Zoper ta predlog so bili slov. poslanci dr. Lipold, dr. Srnec, dr. Dečko in prof. Robič, pa se ve, da zastonj. Vendar o tem več na drugem mestu. Koroško. V Celovci dobijo električno razsvetljavo, ako se odloči mestni zastop za-njo. To pa še ni gotovo. — Družba sv. Moborja hoče si pozidati novo hišo, toda mestni zastop jej tega ne dovoli — zavoljo slov. napisa. — V deželnem zboru je obveljal predlog dr. Abuja, naj izbriše dežela dolgove tistih občin, ki soga pri njej naredile v letu 1883 zavoljo škode po po-vodnji. — Dež. predsednik, Scbmidt-Zabierow naznani, da predloži v kratkem vlada načrt poslave, ki določuje razdeljevanje zapuščine kmečkih posestnikov. Tacib postavnib določb je v resnici Ireba. Kranjsko. Poslanee dr. Ferjančič je iinel v nedeljo shod svojih volilcev v Rakeku, ali vdeležilo se ga ni preveč volilcev, bili pa so zadovoljni s poročiiom g. poslanca. — Rajni Anton Knez je volil svoje premoženje po veejem delu »Slov. Matici« za izdavanje poučnih knjižic, nanienjenih za prosto ljudslvo. — Da se izdela dolenjska železnica, osnuje se posebna družba in njej bode spraviti za-njo 3 milj. in še nekaj goldinarjev. Primorsko. Mestni zastop v Gorici gospodari slabo in je splob na slabem glasu. Sedaj gre noviea, da ga misli vlada razpustiti in za meslno upravo imenuje potem ona svojega komiaarja, da napravi red v mestni liiši. Mi pa nimamo veliko vere v to novico, kajti gospoda v mestnem zastopu je laška in tacih ljudij ne pri jema vlada nič kaj rada »s trdo roko«. — V Dornbergu pri Goriei je bil v nedeljo ljudski shod ter jim je hodilo na njem za novo železnico iz Vipave v Gorico. Tržaško. Mestni »očetje« t. j. udje občinskega zastopa v Trstu so sklenili prošnjo do vlade, naj napravi vseučilišče v mestu, ker je neki za-nj velika potreba. No prošnji je prosta sleza, država pa že niina preveč denarja, da ga izvrže za laSko vseučilišče. — Okr. sodnija je obsodila 9 hrv. mož na 4 ali 3 mesece v zapor, ker so bili preveč »živi« pri volitvah v Pomjanu. Istersko. V dež. zboru v Kopru je laška večina sklenila načrt postave, vsled katere naj plača vsaki narod sam za-se vse šole, kolikor jih iraa. Ako se razdelijo stroški pravično, sodimo, da v tera sklepu nikrivice. — Dovoli se, da se izročita poslanca Matič in Flego c. kr. okr. sodniji za voljo necih tožeb. Tako dovoljenje doslej ni bilo v navadi. Hrvaško. Ker ima v meslnein zastopu v Zagrebu narodna stranka večino, izvolila je za podžupana Stankoviča — na veliko nevoljo bana Khuen-Hedervarya. — Sabor ali deželni zbor snide se v Zagrebu v meseci maji za kacib 8 dnij, potem pa razpiše vlada za-nj nove volitve. Ogersko. Poslanec Horvath se je pritožil v državnem zboru zoper pisarno Nj. veličanstva ter mu ni ljubo, da so v njej samo trije Madjari in da ima ona preveč moči na vse javne zadeve. Ministra Szogyenyi in Szaparyi sta mu odgovorila in ga krcnila po prstih, kakor je zaslužilo njegovo blebetanje. Vunanje države. R i m. Naznanja se v veeih listih, da izdajo že brž o veliki noči sv. oče Leon XIII. novo okrožnico do katoliških škofov, ali vsebina ji je bojda izgola cerkvena. 11 ali j an s k q. Predsednik ministerstva, markes Rudini ima v državnem zboru sicer hudib nasprotnikov, izlasti še zavoljo velicih stroškov, katerih je za vojaStvo treba, vendar pa se brani moški in ne brez sreče. Vojaštvo požre v resnici veliko denarja, toda denar ostane doma, v državi in pride torej ljudstvu nazaj v roke. Špansko. Ujeli so v Madridu dva anarhista t. j. človeka iz vste tistih, katerim sedanji red v državi ni po volji, ravno v hipu, ko sta nastavila patrono iz dinaniita v poslopji predsednika drž. zbora. Pri njih so našli piKina, iz katerih se vidi, da čejo anarhisti na cvetno nedeljo z dinamitom razrušiti kraljevo poslopje in več drugih. Strašni Ijudje! F r a n c o s k o. V strabeb so si ljudje v Parizu še zmerom, da-si so ujeli človeka, ki je nastavil v zadnjem času v veeih hišah patrone iz dinamita ter so one tako razletele. Grdobi je ime Ravachol in inia še drugih lmdobij na vesti. V mestu se govori le o anarhistih in vlada ima vse roke polne dela za voljo njih. Vse kaže, da se bliža nova prekueija ne sanio v francoski, anipak še v večih drugib državab »stare« Evrope. Belgijsko. »Zveza konservativcev« je zoper splošnjo volilno pravico in tudi zoper pravico kralja, ^la še lahko upraSa ljudstvo, če mu ni po volji kak sklep v drž. zboru. Ministerstvo uniakne sedaj tak načrt postave iz drž. zbora. N e m š k o. Cesar Viljem je sklenil v Berolinu prenarediti dvorna poslopja in za to bi bilo kaeib 12 milj. treba, ali tega denarja nima. Vsled tega je neki v zadregi in pravi se, da išče posojila, vendar pa so preklicali to govorico. — Minister Botticher ostane še nadalje in vidi se, da iina veliko moči do cesarja. Rusko. Ker je poslanik v Berolinu, grol Šuvalov prejel te dni od nemškega cesarja njegovo podobo, sodi se od večih stranij, da želi cesar sprijazniti se z Rusijo. Na srei niu je neki trgovinska zvezo, bliza enaka bi bila, kakor je naša z Nemčijo in Italijo. S r b s k o. Novo ministerstvo v Belem gradu ni novo, kajti le troje ministrov je novih, glava pa, Pašie. in drugi so stari. Ono inia pa vsled tega že tudi veliko nasprotnikov. Tursko. Sultan je že vendar-le podpisal pismo, s katerira izroča Egipet v oskrbovanje niladega Abbaspaše. Poseben odposlanec, Eyub-paša, je nesel pismo v Kahiro, ondi so ga vsprejeli z velicim leskom. Afrika. Dahomedanci so napadli francoske naselbino v Marokanskem. Najbuje pa je to, ker večje armade ondi ni in iz doma pride ona le po časi tjekaj. Amerika. Po celein severu in zapadu ,je bilo budib viharjev te dni v »združenih državab«. Škode je veliko vsled nalivov in tudi več ljudij je prislo ob življenje. — V argentinski republiki so prišli na sled veliki ustaji; v južni Ameriki pa take novice niso nove, saj so ustaje tam žc v navadi.