St. 96 nam »Wfta.f wHfliI (toffljiMiti cnlunM iihij«, izvzemši pondeljek, Asiikeg« «t 20. L nadstropje Dopbf pisat m nc sprejemajo, r okopih" * Anton Oerbec. — Lastnik ti. tniSa za mesec L 7.—, 3 mesece » Za inozemstvo mesečno 4 lire veČ. ulica sv. arednUtvn. te" odgomni L 32-— tki celo Ml L ufodniitvz in apttve it II V Trstu« V VOrM M« flpriNi EDINOST Posamezna Številka 20 cent. Letnik XtVIII Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo « lirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnico zahvate, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodof mm po L 1 - Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. KDO VLADA! Program zahtevo, da — — ------ - . , ... podietja države izročijo* zasebni industriji. Ta zahteva je sicer v protislovju s stališčem fašizma o razmerju med delom in delodajalcem, ki ne dopušča odpornih organizacij proii podjetništvu, in ki pričakuje, da bodo podjetniki sami iz dbmovin- pogodbi nič vedela ena. vrhovnih fasistov-skih avtoritet — «visoki komisar državnih železnic» — in tudi on, fašistovski komisar Farinacci, da ni poprej nič doznal O tej pogodbi. V sled odstopa da bi bilo odpuščenih 40 - 50 otd' sto železničarjev, ki pa so pretežno fašisti! , — —®—— sklonili ministrskega pred- ROSija ' Za cjacenje ruske armade ____ RIGA. 23. Iz Moskve poročajo, da se je stoje akcije za spor^unTi* IShč" odgovoril. | konu^tični kongres izrekel za ojačenje da tako važna zadeva, kakor je sporazum, ki armade, kljub temu, da sta Cicenn m znači iemeljnji preobrat v vsej državni poh-1 Krasin govorila proti vzpostavi rudečega tiki, ne more biti dovršena v štiriindvajsetih terorja. Krasin je baje grozil z demisijo. Ti razlogi so----_ _. _ . sednika Mussolinija, da je ze sklenjeno in tudi moralno obvezna pogodbo «reyidirai», v sle d česar sta prišla v neprijetno luc toliko minister Carnazza kolikor tudi država kot pogodbenik. Veljati ima torej pravilo, da se morajo o takih, v finančnem pogledu tako dalekosežnih odredbah poprej obvestiti fašistovski dostojanstvenika!! Ta epizoda, ko kapitalistični interesi naletajo na odpor fašizma, je velikega smptomaticne-ga pomena. Fašisti pravijo, da bi z odstopom onih železniških prog ostalo brez kruha 40 odstotkov fašistovskih zelezm-čarjev!! Dobro. Ali tu se odpira možnost cele vrcte sporov; Če res hočejo po vsej Italiji odstopiti železnice zasebnim družbam. V vsaki pokrajini se lahko pojavi kak Farinacci, ki bo hotel ščititi svoje fašistov-ske železničarje. Pa bo spor msd upravo in fašistovskžmi poglavarji! Iz te ali one kože bo vendar treba rezati jermena! Kako naj ustrežejo zasebnemu kapitalu z odstopom železnic, če bi se na pr. vse delavstvo zbralo pod fašistovsko zastavo in bi potem — po zgornjem zgledu — sploh ne smeli odstopiti železnic zasebn* druži«?! Naravno je, dk bi se kapitalistična industrija čutila nujno ogroženo v svojih interesih, če bi se uveljavilo stališče, da se brez privoljenja fašistovskih poglavarjev ne sme izvršiti v državi nobena važna odredba?! In glejte krvavo ironijo: veliki kapitalizem se čuti sedaj ogroženega od istega fašistovstva, ki mu je ravno on do nedavno v prvi vrsti dajal žavljenske sile!! Pa tudi vlada! Neizprosna je v svojem vejevitem razpoloženju proti «sovražnikom države». Pri tem pa se vendar umika pred fašistovskimi poglavarji tudi tedaj, ko f. . __^___~ v<>lp*ml!iistrtiaice urah. Sporazum se mora stopnjema naravno razvijati do svojega uresničenja. Mi smo izjavili, da hočemo osigurati homogenoradikal-sko vlado, katera mora v poUtično-admimstra-tivitem oziru popuščali od svoje dev^danje smeri in metod, mi pa smo obljubili, da bomo vodili politiko, kakor je potrebna za ustvarjanje sporazuma. Glavno sredstvo, da se sporazum doseže, je, kakor sem rekel, homogena radikalska vlada. Ako hočemo uspeti, morata obe stranki postopati solidarno in pošteno. Čeprav bi se samo s tem še ne dosegel sporazum formalnopravno, bi se ustvarjal stvarno in dejansko. Sedanja kriza nam nikakor ne konvenira. Ako bi mi krizo hoteli, če bi nam sla v račun, bi jo lahko sami izzvali in še poostrili; toda mi je zaenkrat sploh nočemo, ker nam je odkrito za sporazum. Nasprotno — ako bi homogeni radikalni vladi pretila opozicija, smo mi popolnoma pripravljeni jo onemogočiti Po mojem trdnem prepričanju je sporazum mogoč ediniole z radikalno vlado Radutalsko-demokratska vlad*, ki bi hotela doseči sporazum, je sploh nemogoča, ker bi predstavljala pravi konglomerat najraznavr»tnejših mnenj m elementov, oziroma bi morala seči po absurdnih sredstvih. Jaz pozitivno Tem, da je tudi inozemstvo za to, da vlada začne napram Hrvatom in Slovencem popuščati, a mi da vodimo politiko lojalnega sporazumevanja. Kadi- čičerin pojde ▼ Lausanno? LONDON, 23. Iz Stockholma brzojavlja-jo, da se bo udeležil tudi Čičerin lausaiui-ske konference, akoravno jRusija ni bila povabljena na to konferenco« Dober uspeh kijevskega velesejma MOSKVA, 23. Bilanca mednarodnega vzorčnega velesejma v Kijevu izkazuje 8 miljonev zlatih rublov in presega uspehe predvojnih kijevskih velesejmov. besedo pri tem, se oddajajo , zasebni družbi, In sicer najprej tiste, ki kom države*, rri tem pa se donašajo največ dobička, iako je na pr. minister za javna dela oddal z redno pogodbo nekatere zeloi dobičkonosne proge v pokrajini Cremona. Pogodba jamči zasebni družbi današnji kosmati dohodek, ki je baje precej izdatten. Vendar je treba priznati/ da je minister Carnazza pravilno postopal. Sledilo pa je nekaj težko razum-ijivega: prišel je v navskrižje z istimi fašistovskimi dostojanstveniki, ki zahtevajo oddajo državnih obratov zasebnim družbam; v tem slučaju hočejo namreč varo-jvati svoje posebne interese krajevnega ti križajo račune istih veleindiustrijalcev m veleagrarcev, ki se ponašajo, da so najzanesljivejši stebri države in narodove bodočnosti! Stvar je pač taka, da fasistotv-sko vodstvo jasno vc, kaj hoče, in da zna tudi uveljavljati to, kar hoče. In vsa recimo — čudovitost sedanjega razmerja med vlado in fašistovskim vodstvom je drastično izražena v dejstvu, da je isti mož ki je načelnik vlade, obenem glavar stranke in močnejše vlade. Kdo vlada torej ?! ___ Italija Praznovanje obletnice ustanovitve Rima RIM, 23. V soboto na vse zgodaj so se že začeli zbirati ljudje na raznih krajih, določenih za proslavitev obletnice ustanovitve Rima. V Campidogliu, pred oltarjem domovine in drugih točkah je bil radi prevelikega navala množice ukinjen ves promet. Ob 8'30 se je šel Mussolini s častnim spremstvom poklonit kralju v Kvirmal. Vse mesto je bilo v zastavah, Prisrčen sprejem poljskih časnikarjev v Rimu RIM, 23. Sinoči je priredila italijanska Jufloslavlia Pašiču poverjena sestava koalicijske vladc Začetek pokanj ____________ BELGRAD, 22. Nikola Pasić je dobil ieiim< da naše pogoje načeloma sprejmejo. ^---- poslovne koalicijske r — - ... xx---------; kalsko-demokratska vlada je tudi zato nemogoča, ker bi si morali radikali i demokrati razdeliti med seboj oblastni sferi. Demokrati bi si izgovorili zase prečanske oblasti. Tako politiko je hotel izvajati Tomljenović, pa m uspel. Danes bi demokratska strahovlada ne imela na razpolago brezpogojno udanega uraonistva in bi zato ne uspela. Radikalno-demokratska koalicija bi z eno besedo pomenila državljansko vojsko. Dr. Korošec je čsto prav rekel, aa bi taka koalicija pomenila izrivmnje vsega prečanske£a prebivalstva. Pribičevič bi rad iz prečanskih dežel ustvaril drugo Maoedbnijo, toda to na noben način ne bo šlo. Edini pametni izhod je ta, da se osnuje homogena radikalska vlada m da začne s popuščanjem, ka*ti ako se to ne zgodi in bi se skušala ustvariti sporazumu sovražna vlada, bomo mi prišla v Belgrad, osnovati revizijonistični blok ter koalicrsko vlado strmoglavili, nakar bo kralj moral povertn vlado našemu bloku, ako se hočemo izogniti državljanski vojni. Jaz poiznam 30 radikalnih poslancev, ki so absolutno proii koaliciji z demokrati. Ako bi se pa vseeno osnovala, se začne v radikalnem khibu latentna kriza, ki se bo kmalu pretvorila v očitno ter povzročila popolni razkol v tem klubu. Skratka — jaz pravim, da ni več na mestu čakanje in da se mora izbrati ena ali druga pot. Radikali sicer hočejo, da bi mi formulirali in očitno že danes naenkrat povedali vse kar zahtevama. Mi imamo svoje razloge, cfa tega še ne storimo. Toda, da bi ne bilo nobenih nesporazumljenj in da bi nihče ne mislil, ca hočemo koga izigravati, naj se vzame na znanje, da ie naš odbor za sporazum že natančno izdelal ves politični in gospodarski program, na kojega temelju naj se uredi srbsko-hrvat-sko-sloveneko vprašanje, oziroma sporazum Tinam, da bodo radikali pogajanja z nami zo-petzačeh in poslali k nam svoje odposlance, ti bedo dobili pregled čez v?e nase zahteve. Sicer ne vemo, o čem in kako daleč se pogo-dhno — glavno je. da se pogodimo — toda Francija Poincare odgovarja nemškemu _ ministru vnanjih stvari — Spomini na «železnega kanclerja» — Zob za zob * PARIZ, 22. Ministrski predsednik Poincare je imel danes popoldne ob priliki razkritja spomenika padlim v vojni v občini Vokl zopet pomemben političen govor, ki se nadovezuje na njegov zadnji politični govor proti Nemčiji. Poincare je >oudarjal, d!ai bi hotela Nemčija sedaj z ažmi zbrisati spomin na daljnje in neposredne ver oke katastrofe, ki jo je vrgla nad svet, in trdi, da so se države, ki so se zdlružile za boj prots njenim peklenskim načrtom za zagospodovanje, združile proti njej, nedolžni« grdo obrekovani. Nemčija si tudi prizadeva, ne s kesanjem temveč z lažmi, da 4>i zbrisala spomin na zločine, ki jih je naredila med vojno. Tudi danes, če se zgodi, da; se napadeni Francozi v ruhr-ski kotlini morajoi braniti z orožjem, jim Nemčija podtika napade proti Nemčiji in časnikarska zveza banket na čast poljskim novinarjem*. Banketa fo; se udeležili vsi gostje, večje število rimskih časnikarjev, zastopnik vlade in druge osebnosti. Nav-zočne poljske novinarje je pozdravil predsednik časnikarske zveze sen. Barzilai. Zahvalil se mu je podpredsednik poljskega tiskovnega udruženja Rosner. Govorilo je tudi več drugih govornikov« Poljski novinarji pri papeževi maši in pri Mussoliniju RIM, 23. Včeraj so bili poljski novinarji pri maši, ki jo je bral papež Pij XI. v svoji zasebni kapeli. Po maši jih je sprejel kardinal Gasparri. Ob 12'30 jih je sprejel ministrski predsednik Mussolina, kateremu jih je predstavil podminister za zunanje zadeve Vassallo. Ministrski predsednik se je z novinarji prijateljski pogovarjal. Ministrskemu predsedniku so predložili nekoliko vprašanj, na katera jim je prijazno odgovarjal. Ob koncu »brska so se poljski novinarji zahvalili za prisrčni sprejem, ki so ga biU deležni v Italiji. ' Obsodba treh fašistov radi nasUstva proti duhovniku LUCCA, 23. Pred1 kazensko zborno sodili jo se je vršila razprava proti trem fašii-£tom iz Motntecarlo San Salvatore, po jfenemi Odorico Fantozzi, Aladino Polla-stržni in Michelangelo Vittori, kateri so *2rafcrat dali piti večja količino ricinovega dfsc domačemu župniku don Narcizu Bagni, So«±nija je na predlog zastopnika obtožbe jobeosfiia obtožence radi nasilstva na dve leti m 6 mesecev tesžke ječe. , mandat za sestavo vlade. Kralj je izrekel željo, da naj se pogaja-nja med strankami kar najbolj pospešijo. Za koalicijo pridejo v poštev radikali, demokrati- in zendjoractaiki. Ako bi Pašiću razgovori z zemlj'oradniki ne uspeli, bi se koalicija omejila le na radikale in demokrate. Dr. Korošec pri kralju. BELGRAD, 22. V j>etek dopoldne je predsednik Jugoslovenskega kluba dr. Anton Korošec dobil poziv od dvornega maršala, naj pride ob 12. v avdijenco h kralju. Dr. Koroftec se ge mudil pri kralju nad eno uro. Ob 3. popoldne je dr. Korošec sklical sejo Jugoslovanskega kluba, na kateri je poslancem poročal o poteku avdience. Dr. Korošec je razložil kralju mišljenje svoje stranke glede položaja in priporočil kroni politiko sporazuma. Nato je dr. Korošec obiskal klub muslimanskih poslancev in jim na kratko poročal o svoji avti i jene L Oba kluba varujeta glede poročila dr. Korošca najstrožjo .tajnost in so zato razne vesti o avdijenci, ki se širijo v tukajšnjih poltič-nih krogih, običajne kombnacije in ugibanja. Stališče demokratov BELGRAD, 22. Ljuba Davidcvić je preje od Pašiča povabila na sestanek za danes ob 10. dopoldne. Demokratski klub je sklican za pol 9. Istočasno bo zboroval tudi radikalska klub. Z designacijo Pašiča je po šestih dneh zaključena prva faza težke krize. Krona, ki je zadnje dni skrbno sondirala teren ter se je posvetovala z raznimi političnimi prvaki, se je odločila za jasen pravec bodoče državne politike. Sedaj prihaja doba pogajanj. Demokrati pristajajo na koalicija z radikalir zahtevajoč, da se povsem točno fiksirajo glavne konture bodoče politike. Demokrati smatrajo nadalje, da mora biti delovni program nove vlade čim krajši Vsebuje naj zakone, katerih rešitev je nujna. Nova vlada naj diobi z imenovanjem tudi pooblastilo, da po izčrpanju parlamentarnega * programa razpusti narodno skupščino ter izvede nove volitve. Nove izjave Stjepana Radića o sporazuma. BELGRAD, 22, «Novosti» so objavile inter iMu svojega urednika s Sfcieoanom Radićem* Ker je urednik "Novosti* pri tej priliki polagal največjo važnost na to, kakšno vlogo od-meria HRSS v svojem načrtu kralju, *e Radie Storil, da je ta točka, za kral* velikobol, ugodna, nego Srbijanci mish^o. On more zaenkrat povedati sama to, 6a n^gov nacrt govori o dveh suverenitet ah: o edinstveni mednarodni suvereniteti (k«a*i) m o edinstveni notranji suvereniteti (nmtoda). Ta zahteva se protivi sicer vidovdanski ustavi, ki pozna samo eno suverenitete, toda vidovdansl^ ustava Se m država, država je narod — Radieje končal svoj intervju z besedami, da smo Srbi, Slovenci in Hrvati sami kovači svoje sreče. Evropa bo mirno gledala-, kako sanrn uredimo svo, skupni dom; ako se sporazumemo, bo sporazum z veseljem pozdravila. VeSkft eksplozija ▼ Kragujevcu KRAGUJEVAC, 22. Snoči cb 20.20 je bila velika eksplozija v vojaškem topniškem zavodu. Ker delavcev m bilo v tovarni, ni bilo človeških žrtev. Stvarna škoida je veKka. Vsled detonacije so po mestu popokale šipe in lusimi^S* «železnega kanclerja*. Nenroija prevrača včerajšnje dogodke kakor dogodke pred 50 leti. Poincare je nato na dolgo in s podatki in citati iz delovanja medzavezniške komisije ovrgaval trditev nemškega ministra vnanjih stvari, da nemška policija (Schutz-polizei) ni bila prava* vojaška organizacija in da je Nemčija točno izvršila ukaz za razorožitev. Kakšno čudo — se je vprašal Poincare — če smo našli v Ruhru pod' krivim imenom «Schutzpolizei» pravo vojsko, izurjeno zai boj? To pomeni pravo izzivanje mirnega sveta. In še se najdejo velikodušna srca, ki svetujejo, naj postopamo z Nemčijo blago in usmiljeno, in Nemčija sama proglaša, da je obnova Evrope brez sporazuma med Nemčijo in Francijo nemogoča. Kako naj se potem tolmači slaba volja Nemčije, — je vprašal Poincajre — ki jo je kazala od 1. 1871. dalje s tem, da je dajala Franciji ob vsakem najmanjšem incidentu čutiti njen poraz? Daleč je cd nas misel —-je nadaljeval Poincare — da bi posnemali ta nesramni način, toda kako se more govoriti o sporazumu z nami, ko se uvaja v nauk možnost, da se ne spoštujejo pogodbe in podpisi? Bistveni pogoji za zopetno zbližataje so vsebovani- v dveh, vedno istih besedah: ctOdškodViina in varnost». Največja čast, ki jo la«hkoi izkažemo našim padlim vojakom, je ta, dia. ne dovolimoi, da se nam odvzamejo plodovi njihove zmage. Nad: štiri leta smo se borili na svoji zemlji nc samo za obrambo naših ognjišč, temveč tudi za svobodo človeškega! rodu. Nočemo zopet začeti. Izčrpali smo se, obnavljajoč opustošene pokrajine, toda nočemo in ne moremo še nadalje do brezkončncisli izplačevati predujmov na račun Nemčije. Postaviti moramo na prvo mesto v naših skrbeh francoske interese, tem bolj, ker bi brez obno- razširja v svet svoje strupene izmišljotine, vitve opustošenih pokrajin bile nemogoče da bi tako skrila sliko grozot, katere je ] zagotovitev naše neodvisnosti, obnbvitev zakrivila. Če- se poni: in pokolja- starcev, že denik deželah med vojno . Poincare — je drzno, da berlinska vlada spominu.» predstavlja, nemško prebivalstvo kot žrtve prejemki francoske carinske uprave francoskega imperializma. PAR1Z, 23. Carinski uradi, ki poslujejo monjal drznost nemških ^^^^ pod francosko upravo na meji med zase-po vorm l. 1W0.-7I. m ^o^ . kitoa ^ nezased*no Nemčijo? So inkasirali je Nemcijai zahtevala placainje svojui terja- milionov mark. Inkaso tev pred' izpraznitvijo francoskega ozemlja]^ »^apnia ---fr moVa Nemči^>^^Mi n^ ^Ibl^Sen, tihotaPcem"in bo "prodano s sovraznmu m grozilmnm nameni — ye ^ dražbi dejal Poincare — temveč da se na hcu na javni drazDi. mesta sjjorazumemo z industrialci in delavci za izkoriščanje rudnikov pod kontrolo zaveznikov in v prid odškodnin. Postopa Ojacenje belgijski zesedbcmh cel nje nemške vlade, organiziranje od|pora, BRUSELJ, 23. Belgija pripravlja nove sistematično stavkanje uradnikov nas je | čete za ruhrsko kotlino, prisililo, d'a damo svojim operacijam bolj izrazit vojaški značaj in da izvedemo na| Nemčijo pritisk, ki naj jo prisili, da spo-j štuje versaillesko pogodbo in da izpolni ™te obve« 2e l^v^sonam , zbornica je raz- n^r^dl » predlogu nekega škoiskega po ^eSaT rato, odškodnine, in dne Ulanca proti uz,van,u ^lkonolnih P^ac. Po S ie ugotovila odškodninska ko- dafci debat, ,e btl predlog zavrn,en z 236 V Nemčija' ustavila izvrševanje proti 14 glasovom. Anglija proti prepovedi uživanja alkoholnih pijač Nemilja Vseh svodih obvez. Že na podlagi mirovne pogodbe torej smo lahko uveljavili vse po- trebne sankcije, ne da bi mogla berlmska Polemika med francosko m nemško vlačo vlaida to smatrati za čin sovražnosti. zaradi konference v Parizu Poincare je nadalje poudarjal, da je BERLIN, 22. Nedavno se jc na francoski domnevna ponudba 30 miljard s strani strani uradno poudarjalo, da nemška vlada Nemčije januarja meseca, o kateri je ne- ^ hotela izkoristiti nobene priložnosti, da davno govoril nemški minister vnanjih bi prišla s kakimi stvarnimi predlogi. Ko stvari, le gola izmišljotina, s katero je je dne 7. decembra 1922. predlagala, naj bi hotela nemška vlada dali neko zadoščenje se sestali francoski in nemški industrialci, nemškim nacionalistom, ki so predlagali, je dobila odgovor, da se morejo vzeti v naj bi nemška vlada naredila to ponudbo. poštev s-amoj določni predlogi, sporočeni Ministrski predsednik je tako-le nada- diplomatskim potom ki pa jih nemška Ijev^ DeniTo, da je Rosenberg rekel vlada ni sporočila mkoh Na francoski resico. Potemtakem bi Nemčija, ki se e strani se je tudi poudarjalo da bi bila fSSnala dolžnica 162 mil jar d, nemška vlada lahko preložila konferenci Sviila ponuditi zaveznikom januarja Parizu pismen načrt za odškodnino, toda I 1923 ulT^d četrtine obljubljene svoie, nemška vlada je se-le 4. januarja, na samo da^ rSrska kotlina ne bila zase- predvečer zaključitve konference, brzo^ fn samo da bi se H dovolil tri ali vila nemškemu poslaniku besedilo svojih ^torij bre^ilogov. Kako bi predlogov ki pa jih nemški poslanik m mogli računati na obveze iz 1. 1923.? Kako sporočil konferenci. bi bili mogli obnoviti Nemčiji zaupno ter- V odgovor na te francoske trditve pravi jatev ki jo je tako sramotno izkoristila? nemško uradno poročilo: «trancozi ne Roseniberg nam je sporočil, da Nemčija omenjajo, da se je v odgovoru na naa ne sprejema postopne izpraznitve Ruhra-1 prcdlog glede konference za iraaicosko-Ob c&ugi priloižnosti se je drznil primerjati nemško sodelovanje izjavljalo, da so pog*. naše «nasilstvo» z Bismarckovo «zmer- janja z nemškimi industrialci nemogoča, nostjorin nam je tako podial še en dokaz dokler trajajo izmenjave misli o odskod, o nemški resnicoljubnosti pri pisanju nm^kem vprašanju med Francijo in Angu- _________zgodovine» I jo. Tako ni bilo mogoče poslati pisanih sen^bli^ v3e Borgh^e in zgradba bij poincarć je z ozirom na to omen^ posto- P^|ov kaj^t po ^IjucUvi ^ o morala biti gotova v petih letih. Prt vsem ^ <<železncga kanclerja», ^enl Bergina^ je bil že prinesel > tem gre za lepopobudo Rima, ki zeli zbrati ^ ^ Bkmarck dne 27. avgusta 1871. o ponudbah, o kate. v bližini vile Borgheseslicne akademije z ojaj6enjera nemške vojske v Fran-1 Panz podrooennacria^ ^---^ ^ vseh narodov, tako da bi Run nudil umetni- K " ~ komi dragoceno polje za proučevanje umetnosti Neuspeh rnons. Šrameka v Rimu PRAGA, 23. Kakor znano, je odpotoval pred kratkim v Rim čehoslovaški minister mons. Šramek, da bi se kot načelnik čebcv slovaške ljudske stranke pogajal o rešitvi nekaterih cerkvenft vprašanj na Čehoslo-vaškem in o ločitvi med državo in cerkvijo. Sporazum, k« ga je hotel doseči, naj bi odpravil vsako nadaljevanje kulturne borbe na Čehoslovaškem. Kakor poroča osredbje glasilo čehoelovaških narodnih socialistov «Češke Slovo* pa je Vatikan odklonil Šramekove predloge, tako da »e lahko > »..J^^ti smatra, da ie njegova misija propadla, para-doks je rf«vonti o ctobrottotoosti iehoslovaika ČehoslovaSka akademija lepih umetnosti ▼ Rimu " PRAGA, 23. Čehoslovaška vlada je sprejela stavbišoe, ki ji ga je ponudila rimska občina za zgradbo poslopja za čehoslova-škoi akademijo lepih umetnosti Stavbišče grozil z ojačenjem nemške vojake y ciji, za " " " ' "" je govoril uioi o uhku«»u —11 r^c?roben • * .f.___ _ v " - - ^---— j — * I javno spo z^govak^l.lft^?^«^^^^^^^^'® francoskim ^anTni bilo Bergma™, pisal von Thile, d!a bo ^S^LPT^L I mogoče predložHi avojetfa pisanega nacij niti ga pojasniti ustmeno, vkifub temu, je bd vedno v stika z najbolj uglednimi rlimt odškodninske komisije. ie, oa »o mogoče predložHi svojo upravo zaaedene poJcrajme, če ¥t*t-\P^j« „ cijat ne plača v določenem roku v L 1574. V imenu kanclerja je tudi zavrni vsak m- direktni ali oTicvozni predOcg, zahtevajoč uradio pisane pret&oge. Dne 29. junija »tega leta je Bismarck vkljočil v veraad- lesko pogodbo člen, s katerim je prkkžal Nemčiji pravico, d« zggzasede. ^praz- njene pokrajine, če bi Rili i>a na rapoinaa svojih obvez pred L mara 1875. Drzen Knrfj podpisal egiptovsko ustavo KAIRO, 23. Kralj je podpisal ustavo, k) fe bila potem brzojavno odpodana vs«l guvernerjem, Tal dfogodBflc |j vzbudil povsod veliko veselje 4n [e pozdravljen s topovskimi streli Otvoritev nadaljevanja lausannske konference LAUSANNE, 23. Danes predpoldne se je ponovno otvorila brez posebnih svečaaw)6ti konferenca v Lausanni, ki je bila v začetku februarja prekinjena, ker Turki niso hoteK podpisati predložene jim mirovne pogodbe. Ker se je medtem angorska vlada sporazumela direktno z zavezniki glede vseh političnih vprašanj, se bodo tikale razprave pri sedanjem nadaljevanju pogajanj le gospodarstvenih in sodnih vprašanj. Rusija k tej novi konferenci ni bila povabljena, ker se smatra vprašanje morskih Zvez« narodov za gospodarsko obnovo Avstrije ožin nl^^n^^^r^ft sairno tudi neki član prebega bokzen? tfa ierrgb. v botafcko postelj, odposlanstva, ki bo zasledoval potek nov* IJ^^^^^J^^s SSm srS« se pogajanj kot časnikar. jlako »i^do, upapolno Ovijen* loči o<* sveta, a »kedor je zapisan smrti, t« uide. Ta*° ie • bilo tudi z Zoranom Hribemfcom. — ŽENEVA, 23 Včeraj se ^ ;^t^L^^J^v^.oT- ništvom Salandre sestal odsek za Avstrijo.; ^^ B{ Tebi! Popoldne je svet razpravljal o vprašanju - ^^ nami pa si zapustil najlepši spomin. za obnovo Avstrije, Poročali so Salandra, Zimmermann in Seipel, nakar so bili sprejeti nekateri sklepi o avstrijskem zunanjem posojilu in kontroli avstrijskih financ s strani delegatov sveta Zveze narodov. DNEVNE VESTI Pregled prostovoljnih čet iašistovske milice. Včeraj, na dan obletnice ustanovitve Rima, se je izvršil na tigu Unita pregled prostovoljnih čet milice za zaščito države. Slavnosti so prisostvovali načelniki državne uprave, vojaške osebnosti z mnogoštevilnimi častniki, zastopniki občine z županom na, čelu, skoro polnc&tevilen diplomatski zbor, udruženje mater padliih vojakov in odposlanci raznih društev. Tečno cb 15. je prispel na slavnostni prostor general Sanna v spremstvu prefekta kom. Crispa Moncade in posl. Giunte. Po kratkem nagovoru tega poslednjega je bilo prečilano besedilo; prisege, da se bodo črne srajce «v imenu boga in Italije, v imenu vseh za veličino Italije padlih popolnoma in za vse čase žrtvovale za dobrobit Ilalije», čemur so se vsi četniki odzvali s klicem: «Prisegam h. Nato; je sledilo defiliranje čel. Nove določbe c sprejemnih izpitih za vlavenska in hrvatska učiteljišča. Naučno ministrstvo je izdalo naredbo, ki predpisuje nalnega volilnega sistema, ker bi se s zatiralcev«. — Sreča bi bila za nas, če bi si tudi italijanski odgovorni politiki hoteli usvojiti tako spoznaraj-e, ker to predpogoj vsakega stremljenja po sporazumu. In mi menimo, da ravno Italijani — iz razlogov, ki jih ni treba vedno in vedno ponavljali — v prvi vrsli ne bi smeli posnemati — avstrijskih metod pri postopanju z drugimi narodnoslimi. O krizi t stranki po po! arov piše glasilo nemške ljudske stranke na južnem Tirolskem, «Der TiroIer»: Nekateri fašistom prijazni po-polari se trudijo, d!a bi z mirno rešitvijo preprečili notranje-politično krizo. V seji 18. aprila je prišlo med radikalno in «previdnejšo» strujo do: dogovora v smeri, da bodo «narodni» popolari tudi nadale prihajali k razpravam parlamentarne skupine popolarske stranke. Ta .posebni položaj» narodnih popolarov pa pomeni gladko zanikanje sklepov kongresa v Turinu in ga večina popolarov gotovo odkloni. < Narodnim» popolarom je to očitno nasprot-stvo turintskega kongresa proti fašizmu neprijetno. Poslanec Pestaiozza naravnost očita turi ns kemu kongresu, da ni imel poguma, da bi bil don Siurzo — odslovil. Tudi da ne smejo popolari zahtevati ohranitve ^»rcporcio- tem poostril boj med strankami. Sedaj, ko se razbitje stranke popolarov ni posrečilo, se bo poskušalo z vsemi sredstvi, da se pride žnjimi vendar do kakega dogovora*. Konec vsega bo kak mlačen kompromis. — Tako čitamo v < Tirolerju:?. Na kongresu v Turinu ie don Sturzo i z v opeval sijajno; zmago, potem pa je — kapituliral. Kongres je odklonil vsako sodelovanje z vlado in se je odločno izrekel za ohranitev proporcionalnega volilnega sistema. Na to pa je Mussolini pokazal zobe in popolari so se hitro odrekli prvega sklepa in druge zahteve. Zmagalo je vendar stališče »narodnih:*. Položaj Trsta in vlada. Poročali smo o posvetovanjih, ki so se vršila v zadnjem času med vlado in tržaškimi poslanci, da se pride za sprejem v prve razrede slovenskih-arvatskih in nemških učiteljišč v Italiji od ?clskega leta 1923-24 dalje poseben spre-icmni izpit iz italijanskega jezika. Za šolsko leto 1923-24 bo obsegal omenjeni izpit sledeče skušnje: 1. Pismeno skušnjo, katero bo obstojala: a) iz kratkega italijanskega diktata, ki ne bo smel trajati več kot pol ure; b) iz prevoda kratkih m lahkih slovenskih, hrvatskih aii nemških stavkov s pomočjo slovarja. Ta skušnja bo smela trap ti kvečjemu dve uri in pel ter se bo vršila takoj po diktatu. — 2. Ustmeno skušnjo, ki bo trajala od 20 do 30 minut. Pri tej skušnji se bc zahtevale čitanje odstavka iz lažje j v ckom krizi, ki jo preživlja Trst. V nedeljo italijanske modeme proze, ki bo veljalo U ^ tri .poslanca fašistovske stranke govorila o obenem tudi kot skušnja iz pravilne ^ SS> ^ T-i*i v« i , t t-j . . 6 Prišlo ie do poravnave med vlado in paro-verjave. Isti koscek bo kancidat nato pre- lovno družbo Libera Triestina: ta poslednja vedel deloma ali v celcti v slovensčmo, | sc ^ morala obvezati, da takoj prične z grad-hrvaščino oz. nemščino, pri čemer se mu p^o treh novih parnikov. Glede Tržiča je vi-bedo stavila vprašanja glede najbolj zna-j šoki komisar za železnice obljubil, da bo do-nih slovniških pravil, o pravilnih oblikah delil lemu mestu nekatera popravljalna dela. samostalnika, pridevnika in glagola in © Vprašanje škedenjskih plavžev je rešeno, vi temeljnih pravilih skladanja teh besednih vrst v govoru. kolikor se tiče oprostitve carine na surovine. Glede oprostitve davkov to vprašanje še ni „ rešeno, toda tudi je upanje, da se bo nekaj do- Na naslov tržaškega občinskega zastopstva. segj0, poslanec Banelli je izrazil upanje, da Iz Rocola smo dobili dopis, ki opisuje žalostni bodo škedeiFski plavži kmalu začeli zopet de-fprfn nK^^nrrfn nrprJm^fi:, „ ]ali Podjetji za čiščenje riža in petroleja sta dosegli take olajšave, da bosta v kratkem lahko razširili svoj delokrog. Glede vojnih od- položaj tega obsežnega predmestja z ozirom na §avno higijeno. Od uiicc Rossctti do fakoime-novane hiše Bela imajo napeljano vodo in luč, istotako jc na hribu pri lovcu in pri Gerdolih. J škodnin je bilo doseženo, Velika skupina hiš na sredi hriba pa je brez \ ministrstvo tri komisarje, I da pošk'e finančno ___________ _________anje, kateri bodo skušali vode in luči. Lanskega leta je bila napravlje- j doseči pogodbe Forfait z oškodovanci. — Da na prošnja, katero je podpisalo več nego 80,se omogoči tržaškim javnim skladiščem kon-družin, naj bi se napeljala voda v sredino Ro- kurenca s severnimi lukami, bo dala vlada cola. Tržaška občinska uprava, kateri jc bila podporo 5 milijonov. Nove tarife javnih skla-prošnja izročena, jc tudi obljubila, da bo ulcre-j^g^ t,0d0 stopile v veljavo 1. maja t. !. — Z n;la potrebno. Toda do sedaj se še nič ni sto-j Avstrijo se izdelur« trgovinska pogodba, ka-rilo. Leta 1922, ko je bila velika suša, je vsled tera b0 prinesla mmogo koristi za Trst. Prilega ta del Rocola mnogo pretrpel; ljudje so j srbine davnih skladišč za avstrijsko blago ostali deloma brez vode, ker so bili vodnjaki bodo znižane in del luke se bo odstopil Av-t _____ j posušeni in posluževati so sc morali nezdrave .J striji za trgovino s petrolejem, ker ima av- j bolnišnice. —Vzroki, ki so privedli deklico do vode izraznih kanalov za vse mogoče potrebe. | strijska republika namen, da prične velikopo- obupnega koraka, niso znani. Značilno ie, da je zdravstvena komisija, torej tezno z industrijo čišćenja mineralnih olj in da! __ y ^jjj gostilni, nahajajoči se v ulici Giu-organ občine, zahteval? od posestnikov 4 kr-|sc ori tem poslužuje Treta kot Iransitne luke. i ^^ fnnrin 4 Dredvčeraišniim popol- čem, ki se nahajajo v omenjenem delu Rocola, cia morajo napeljati iz zdravstvenih ozirov v svoje obrale vodo mestnega vodovoda. Občin- ga bodo nove industrije ekozi 25 let proste carin in davkov. Kar sc tiče raztegnitve zakonov, ki so v veljavi za Benetke in Neapolj, je finančni minister naklonjen raztegnit vi, ker Počivaj v miru! G. Uvedba brzojavne službe pri poitnem uradu v Sv. Petru ob Soči. Komisariat za pošto in brzojav poroča, da bo s 1. maja vzpostavljena brzojavna služba pri poštnem uradu v Sv. Petru ob SoČi. Davek na stavbe. Opozarjamo naše čitatelje, posebno male posestnike, da poteče dne 30. aprila t. L rok za napovedi vseh tistih poslopij, ki niso podvržene hišno^najemninskemu davku. O davku na stavbe smo obširno poročali v Edinosti z dne 18. marca t. 1. št. 66. Kdor prijave ne moie t&in izvršiti, se lahko obrne na urad Političnega društva "Edinost*, v ul. S. Francesco 20. _____ Iz triaikega ilvlienfa Trije samomori, dva posknšena samomora. Danzadnem narašča število onih, ki padajo pod težkim bremenom življenja. V zadnjih dneh je bilo število teh mesečnikov nenavadno veliko. Žalostna kronika samomorov ie primorana zabeležiti zopet pet slučajev, od katerih tri s smrtnim izidom. — Preteklo soboto je neka kmetska deklica iz Trebič nabirala drva v borovem gozdu, nahaja jo čim se v bližini omenjene vasi. Idoč po gozdu, je deklica naenkrat zapazila na drevesu viseče človeško truplo. Deklica je prestrašena talela proti domu, d« obvesti ljudi o žalostnem odkritju. Na poti je srečala dva orožnika, katerim ie povedala, kaj je videla v gozdu. Moža sta se nemudoma podala na označeno mesto, kjer sta zapazila obešenca. Prerezala sta vrv, položila truplo na tla in eden je tekel na orožniško postajo na Opčine. Kmalu potem je prihaiel na lice mesta zdravnik kateri je ugotovil, da ?e obešenec umrj pred kakim dnevom; cčividno se je nesrečnež obesil s samomorilnim namenom. Na p°dlagi dokumentov, ki so p h našli v njegovih žepih so dognali, da se samomorilec imenuje Marijan Ze riti ni, star 22 let po poklicu krojač, stanujoč v ulici Luigi Ricci. V nedeljo zjutraj so prepevali truplo v mrtvašnico mestne bolnišnice; istočasno so bili obveščeni roditelji mladega samomorilca. Ti so povedali, da je mladnič že delj časa bolehal; bil je vrhutega zaljubljen v neko ubežno deklico, toda zaradi slabih gmotnih razmer ni mogel misliti na ženitev. Iz teh razlogov si jc mendr nesrečnež vzel življenje. — Preteklo nedeljo sc je v svojem stanovanju v ulici Donadoni št. 2 zastrupila 37-letna zasebnica Katarina Zaiti; izpila je s samomorilnim namenom precejšnjo množino karbolne kisline. Njeni domači so $o našli ležečo v nezavesti na postelji. Pozvali so zdravnika rešilne postaje, kateri je takoj uvidel, da je vsaka človeška pomoč zaman. Par minut po zdravnikovem prihodu je nesrečnica izdihnila. Truplo so po končanem sodnem izvidu prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. Domneva se, da si fe nesrečna žena vzela življenje radi neozdravljive bolezni, vsled katere je bolehala že delj časa. — Pred sinoćnjim so našli nekateri ljudje, idoči po sprehajališču ob morskem obrežju v Barkovljah, na neki klopi mlado žensko, ki ni kazala znakov življenja. Zdelo se je, da ženska spi. toda ko so ljudre stopili bliže, so čutili močan duh po karbolni kislini. Iz tega so sklepali, da se y> ženska zastrupila. Nekdo je te-Monično pozval na lice mesta zdravnika rešilne postaje, kateri je ugotovil, da je ženska LMnrla vsled zastrupljanja s karbolno kislino. Pri samomorilki so našli listek, v prosi, na? se obvesti družina Colussi, stanujoča na trgu Cornelia Romana, naj sc je ne skuša rešiti ter naj se objavi njeno ime v časopisih. Truplo so prepeljali v mrtvašnico mestne Porotno sodi&e Proces Braco se bliža svojemu koncu Tekom včerajšnje predpoldanske razprave so se nadaljevali govori braniteljev. Odv. Robba, zagovornik obtoženca Metile, je v začetku svojega govora zanikal vsako verjetno«t obtožbam, ki jih je Razem napravil proti Meuli. Zanikal je posebno soudeležitev tega poslednjega pri zločinih tolpe Rraico, za katere nru ni mogoče pripisovati niti moralne odgovornosti. Zalo je govornik zahteval, da porotniki oprostijo Meulo vsake krivde. Ko je odv. Robba končal svoj govor, je dobil besedo odv. Padba, branitelj obtoženca Razma. Govornik je vprašal, zakaj je državni pravdnik opisal Ra-zma kot glavarja generalnega štaba tolpe Braico. Pok. Braico« je v svojem pismu opisal Razma še manj hudo kakor druge člane tolpe Braico. Tudi Meula, največji sovražnik Razmov, ga ni nikoli na poseben način opisal. Glede napada na menjalnico Bolaffio, je govornik rekel, da je Razem sicer kriv soudeležbe, toda nikakor ni kriv umora {bankirja Bolaffia, oziroma kr. stražnika Grazianija. Razem je vedno pevdarjal, da je tat, ne morilec. Zato predlaga, da porotniki zanikajo vprašanja glede Razmove sokrivde pri umoru Bolaffia. Končno je zahteval, naj porotniki priznajo splošne olajšave ter naj ga sodijo samo za ono, kar je zakrivil. Mali oglasi •e računajo po 20 stot. beseda. — Najmanji* pristojbina L 2.— Debele črke 40 stot« beseda. — Najmanjša pristojbina L 4—« Kdor išče službo, plača polovično ceno« VODITELJ ali voditeljica, s kavcijo se išče za veliko skladišče vina. Takojšen nastop. 577. Naslov pri upravništvu. CAMIONS, različnih velikosti, se dajo v na* jem proti zmerni odškodnini. M. Bizjak, Via Giulia 49, telefon 19-80. 514 HIŠA v Borštu, v lepi legi, s šestimi pr-osteri, se ceno proda. Pojasnila: Kozina št. 10 571 RADI ODHODA prodam mizarsko delavnico, pohištvo za spalno sobo in kuhinjo. Campo S. Giacomo 8 573 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobnv. je po najvišjih cenah plačuje edini Crciisk Belleli Vita, via Madonnina 10. I. 3J ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v* \ Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slover.s! t . Vesti z Goriškega * Društveni tečaj «Zveze prosvetnih dru. štev», ki se je imel vršiti v nedeljo, dne 15. t. m., a se je moral vsled' neugodnega vremena prenesti, se bo vršil v nedeljo1, dne 29. t. m. od 9-13 ure v Gorici, v Trgovskem domu (via Petrarca 1). Program tečaja: 1. Otvoritev. 2. Dr. Just Bačar: Pomen prosvetne organizacije. 3. Josip Pavlin: Uprava prosvetnih društev. 4. Rudolf Le-pušček: O petju in glasbi. 5. Viktor Kjuder: O dramatiki. 6. August Kozman: O telesi vzgoji. Pozivamo tem potom vsa društva, da pošljejo kolikor mogoče veliko število svojih članov, predvsem društvenih upraviteljev na tečaj, ki je neprecenljive vrednosti za njihove funkcijonarje. — Tajništvo Z. P. D. v Gorici. «Veieja» v Gorici. V soboto dne 28. t. m. uprizori goriški dramatični krožek, pred časom* že naznanjeno, Anton Ncvačanovo dramo Veleja. Predstava se bo vršila v Trg. Domu. Začetek ob 8. uri zv. Za to prireditev vlada največje zanimanje že sedaj. KRONE IN GOLDINARJE plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. \ 'a Pondares št. 6, I. 44 DA&OVI , Prosek. (Pomo-tbsna zakasnelo) Ugledno Ari-matejsko-pogrebno društvo na Prošeku je darovalo tukajšnji šoJarski knjižnici 100 L. V imenu malih srčno se zahvaljuje šolsko ilruštvo. Borzna oorocila. Tečaji: Trst, 23. aprila 1923 CosuUeti • • • • r al mati a .... Geroltmich • • Likera Triestit.ii • L loj d •••>•• I nsslno . • • • MirtinoUch . • • OceanJa • • • • Prem uda • • . • katerem! Tripcovich • • • Ampelea . . . . Cement Dalmatia Cement Spalato • • ••••• 318 3oi> 1225 423 1405 i'A0 123 11S Si>j 282 500 252 Valuta na tržaškem trga. •grške krone . • • • avstrijske kron* • češkoslovaške krone dinarji • • • . . . le j i • 0.45 0.03 siti zdravstveni organ sam je torej potrdil upravičenost želje Rccolčanov. Tudi v primeru kakega požara bi pomanjkanje vode postalo usodepolno. — Tudi glede razsvetljave se pri tem poslužuje Treta kot Iransitne luke. j g^pg CaprifT4, se Je predvčerajšnjim popol- Poslancc Banelli je poročal posebej, da bo iz- j ^st^pil z lizolom 30lelni Peter Z., usluž- | marke........ dan za Julijsko Krajino zakon, glasom katere- ^enec mestne sirotišrioe Natakar, ki je zapa- | dolarji zil njegovo počen.janje, je preskAcl. da je pri- i™^^1 hitel na'lice mesta zdravnik rešilne postaTe. »»»c««-« ran« Ta je zastrupljene u izpral želodec ter ga dal jrato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so je Roco! zelo zanemarjen. Rocolčani upajo, dai050 20.40.— 20.70 9.25.— 9.75 0.0750 0.03 20.0750 20.1750 134 25.—185.— 365,—.— 93.05.— 94.15 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 Hali oglasi v „Edinosti" imajo nalboliši uspeh. Županstvo občine Podgrad v Istri razglaša v smislu čl. 1. pres. Dekrela z dne 1 februarja 1922, ki določa način izvršitve kr Dekretov z dne 30. Xil. 1920 št. 1890 in z dne 29. 1. 1922 glede pridobitve italijanskega državljanstva s polnim pravom, r j je imenik vseh pristojnih v tukajši jo ob; i o, ki zadobijo v smislu st. germanske mirovne pogodbe italijansko državljanstvo po polnem pravu, razpoložen v občinskem uradu skozi 14 dni začenši z dne 24. t. m. V tem času ima vsakdo pravico vložiti reklamacije pri županstvu in sicer bodisi radi odpustitve vpisa ali napačnega vpisa. (199) Župan: Mežnar Josip. 30 DE Mlekarska zadrug u Št. Olđu vabi svoje člane na ki se bo vršil 6. maja ob 3. uri popoldne v mlekarni. Rojaki l Ne zabite ng Šolsko društvo! v ulici dei Gelsi št. 4; v ta namen je izpila izdelan program podpirani!, prog Moštvo j n.kcliko ^rboh. za mornarico ima tudi namen, da da graditi la je na leteiomcm k DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora 2. Poročilo o reviziji. 3. Računski zaključek za I. 1922. 4. Slučajnosti. _ (200) Nacelnistvo. Ako bi bil ta občni zbor nesklepčen, so v r-i pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug ebčni zber, ki bo sklepal brezpo^ :.o. ncllif Je tainik tega zbora. V tem mesecu bo Iti si je nadelo kot glavno nalogo rešitev manj Sinskega vprašanja sploh, posebno če?(ko-nem- škei?a vprašanja. Ha n dostavlja nastepna po- za mornarico ima tuui iiam«;ii, ua ue dal pre teri krivi sklep, da se moremo mi (Ćehi) mimo! voljstvom na znanec ter sprefeli resolucijo, vjP65^'-1 v mestno bolMtoico. . kateri izražajo' vladi svofo zahvalo. ! Koaj ga je brcnil- Včeraj popoKlne »e du Cvetka na dalje; grob Zorana Hribernlka.! prepeljan v me&tnc bolnišnico 35-letm delavec V Zagrebu ie umrl po dolgi bolezni stud. jur.lSonto Pignat, star 35 let, stanujoč v ulici Uio-Zoran'Hribernik. 1 acchino Rossini št. 20; mož je močno krvavel Pred par leti je stanoval z družino pri Sv.! iz številnih ran na obrazu. Zdravnika, ki mu Ivanu, kjer je vneto deloval v vseh narodnih j S« obvezal rane, je povedal, da ga je brcnil v društvih. Posebno porabna moč fe bil pri dram.1 obraz konj, med tem ko je imel neka; opraviti odseku in je je rad nastopal vsakokrat, ko je i pri vozu. bilo treba. — Mlad, navdušen, poln idealov,} -- opirati na sve'* primat in na svo-jo moč v državi ter da smemo izvrševati nad manjšinami nad-vladje, ki jim krati pravice in krči njihovo narodno posestno stanje. Mi ne moremo soglašati s teko poKtiko preživelih se metod. Pred tem nas svari že izkustvo, ki smo ga doživeli s staro Avstrijo. To izkustvo uči, da narodna misel, Če jo državna oblast zatira, končne uniči tudi najbolj rafinirane metode njenih Tvrdka PODLISTEK !W1LK1E COLLINS: Gospa v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 6t) Zaklicala sem «Lavra!», najprej tiho, nato vedno glasneje. Nihče se ni odzval, nihče ni prišel na moj klic. Kolikor 6«m mogla z očmi in s sluhom dognati, se ni v bližini jezera kakor tudi v nasadih nahajalo nobeno človeško bitje razen mene. Srce mi je začelo močno biti, vendar pa sem nadaljevala svoja raziskovanja in sicer naij-prej v čolnarnici, nato sem raziskovala tla ored njo, da bi odkrila kakšno znamenje, ki bi mi z gotovostjo povedalo, če je bila Lavra jtu ali ne. V čolnarnici nisem našla nič takega, Koda zunaj v pesku sem odkrila sledove sto- Razločila sem stopinje dveh oseb — precej velike, kakor bi biLe moške, in manjše, o katerih sem bila prepričana, da so Lavrine, ko gem j'ih primerjala svoji nogi. Posebno tla pred vhodom v čolnarnico so bila polna takih nepravilnih sledov. Tik ob eni steni še pod strešnim podaljškom sem zapazila v pesku majhno luknjo, ki jo je nekdo napravil, o tem ni bilo dvoma. Ko sem to ugotovila, sem se obrnila na drugo stran ter sledila stopinjam, kolikor daleč se je dalo. Sled me je vodila na levo slran čclnarice kakih tristo metrov dalje ob robu gozda in se je nato izgubila v pesku. Prepričana, da so morali oni, čigar stopinje sem zasledovala, ubrati pot v gozd, sem šla tja. Spočetka nisem našla steze, končno pa sem priikt na malo izhojeno pot med drevesi ter hodila po njej. Ta 6teza me je peljala nekaj čas«, v smeri proti vasi, dokler nisem prišla na mesto, Mer je nova steza prekrižala mojo. Gosto troičevje je rastlo na obeh straneh te nove steze. Neodločno sem obstala ter ugibala, v katero smer bi nadaljevala svojo pot. Ko sem se tako ozirala okoli sebe, sem zapazila na neki sem sklepala, da se je Lavra iz nekega meni nepoznanega vzreka po tem ovinku vrnila domov, ne da bi me počakala. Sla sem preko dvorišča in skozi neko stransko poslopje v hišo. Prva oseba, ki sem jo srečaU, ko sem prišla mimo sobe za posle, je bila gospodična Michelson, hišna upraviteljica. Ali znate morebiti, ali se je gospa Glyde vrnila s svojega izprehoda? sem jo vprašala Gospa se je vrnila pred kratkim z gospodom Persivalom, je odgovorila upraviteljica. Bojim se, gospica Halcombe, da se je moralo zgoditi nekaj zelo kudega. Srce mi je upadilo. — Vendar ne mislite na kakšno nesrečo? sem rekla z upadlim glasom. Ne, ne,-hvala Bogu, nobena nesreča. Toda gospa je tekla jokajoč v sv<»o sobo in gospod Persival mi je zapovedal, da mora Fanny v eni uri iz hiše. Fanny je Lavrina sobarica, dobro, udano bitje, ki je že mnogo let v afreni službi, in to j c edina oseba v hiši, na katere zvestobo in sem zapazila na neki veji trnja stega grma košček franže iz ženskega šala. Ko sem te franže natančneje pregledala, sem se pre- vdanost se moreva zanesti, pričala, da so bile utrgane iz Lavrinega šala. Kje je Fanny? sem vprašala. Takoj sem io ubrala po tej stezi. Ta me je v V moji sobi, gospica Halcombe. Dekle je vsa mojo veliko olajšavo pripeljala na zadnjo str ,iz sebe in zato sem ji rekla, naj se usede ter hiše. Rekla sem v «mojo veliko olajšavo*, kt ;se potolaži i Trst, Via Hdzzinl 36 M S. Cnturinn) j | stavi v prodajo od danes (torek) naprej vse | 9 blago svoje zaloge z Š | Lsi popustom na označenih cenah. Samo za neka! dni