rali pri odločanju o tem, kakšne in koliko semenskih plantaž potrebujemo, upoštevati več dejavnikov: - potrebe slovenskih gozdnih gospodar- stev po kakovostnih sadikah, kajti nesmi- selno je vlagati denar v plantaže, iz katerih se seme prodaja po nerentabilni tržni ceni v ostale republike in izvoz. Analiza prodaje sadik podjetja Semesadike iz Mengša slo- venskim gozdnim gospodarstvom v letu 1989 pokaže, da je bilo prodano 90% sadik iglavcev (med katerimi ima veliko prednost smreka) in le 1 O% sadik listavcev. Pri drevesnicah, ki so v lasti gozdnih gospodar- stev, je slika verjetno podobna. Seme za iglavce se dobi v glavnem iz semenskih sestojev z obiranjem s stoječega drevja, medtem ko se seme listavcev trga še zele- no, v glavnem s podrtega drevja. Za opra- vičilo osnovan ja novih in že obstoječih plan- taž bi morali korenito spremeniti razmerje med sadikami iglavcev in listavcev, pri iglavcih pa razmerje med smreko in ostalimi vrstami; plantaže naj ne bi rabili le za proizvod- njo semen, ampak tudi za znanstvene razi- skave. Zaradi tega naj bi izbira lokacije GDK: 2 ·Znak kakovosti za gozd Ivo ŽNIDARŠIČ* Z ZNAKOM KAKOVOSTI Bl SPODBUJALI STROKOVNO DELO Z GOZDOM Slovensko gozdarstvo je usmerjeno v sonaravne gospodarjenje. Izkušnje pri go- spodarjenju z našimi gozdovi in prostorom so pokazale, da je stabilizacija gozda pred- pogoj za vse njegove ostale mnogoštevilne funkcije. Zato smo vpeljali našemu prostoru prilagojene gozdnogojitvene sisteme, od katerih pa se v »kriznem« času ponekod * l. ž., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor, 62000 Maribor, Tyrševa 15, YU. omogočala če že ne dnevna, pa vsaj teden- ska opazovanja. Veliko plantaž v tujini je osnovanih v bližini gozdarskih znanstvenih ustanov; - ob osnovanju plantaže bi bilo potrebno izdelati natančen projekt razvoja plantaže in opravil v njej. Tako se dogaja, da se velikokrat šele sproti dogovorijo, katera dela naj se v plantaži opravijo. Celo za osnovna opravila, kot so obrezovanje in dognojevanje; - če hočemo imeti zares dobro genetsko plantažo, bi bilo potrebno še pred osnova- njem opraviti test potomcev in na podlagi tega izbrati klone za plantažo. če tega nimamo, pa lahko iz najboljših klanov ob- stoječe plantaže osnujemo plantažo druge generacije z znatno boljšim genofondom. LITERATURA 1. Debevc, R.: Semenska plantaža češkega macesna v Markovcih, GG Maribor, referat. 2. Jerman, l.: Splošna pravila genetske nege semenskih plantaž, Gozdarski vestnik 10/89. 3. Kalan, J.: Semenska plantaža macesna v Markovcih gnojenje, IGLG 1978, poročilo. odstopa. Prizadevanja za kvalitetnejši gozd so se spodbujala na mnogih podiplomskih seminarjih v samem gozdu in prek dejavno- sti DIT gozdarstva in lesne industrije Slove- nije. Osnove za zdravo in racionalno gospo- darjenje so dane, toda kakovost gozda je zaradi raznih vzrokov in vplivov na različni stopnji. K temu, da bi stalno krepili kakovost gozda in s tem naše krajine, naj bi pripomo- gel tudi predlagani znak kakovosti za gozd. · Naši predhodniki so tudi negovali kako- vost gozda. Na to spominjajo npr.: kakovos- tni smrekov les Carinthia, ki so ga izvažali v Levant; poskus dati znamko cenjeni beli G. V. 9/90 437 bukvi v Slovenskih goricah (brez obarva· nega jedra); ponos kmečkega lastnika na »kraljico gozda« (najvišje drevo); dobra pitna voda z izviri studenčnice itd. To so posamezni kakovstoni členi in lastnosti go- zda. Sedaj pa je čas, da vrednotimo gozd za znak kakovosti, kolikor se pač da v celoti ( ekosistemsko). Zakaj naj bi uvedli znak kakovosti .. za gozd? Osnovno vodilo je spodbuda za strokovna prizadevanja za čim večjo funk- cionalnost mnogonamenskega gozda. Znak kakovosti naj bi označeval relativno vrhunsko kakovostno stanje sonaravnega gozda oziroma vseh njegovih razvojnih faz, ki so dobro naravnani k novemu kakovost- nemu stanju ciljnega mnogonamenskega gozda. Uvajanje znaka ima namen spodbujati kakovostno, strokovno delo gozdarjev, ki z racionalnim delom na osnovi gozdnih zako- nitosti skušajo ustvarjati gozdne zgradbe in mnogonamenski gozd in ki naj bi se jim pridružili še ostali. Ob besedi kakovost nismo ravnodušni, ampak nam pomeni ne- kaj dobrega, za kar se pri delu splača potruditi. S tem bi postali sestavni deli dela tekmovanje, učenje, pocenitev, pridobiva· nje ugleda, nagrajevanje itd. Znak naj bi tudi nasprotoval nekaterim nestrokovnim potezam, ki rušijo gozdne ekosisteme in s tem tudi vse naše okolje, s prevelikimi ali nepravilnimi sečnjami. Kljub strokovnim utemeljitvam in opozorilom se še vedno sekajo ))komisijski« les, debeljaki v optimumu priraščanja, preintenzivno ob prometnicah in drugih lažje dosegljivih me- stih. Neresne so izjave, da droben les iz redčenja ni plačan, če pa predhodno in pravočasno nismo ničesar ali premalo storili {redčenje), da bi se sestoj v najkrajšem času zdebelil. S tem tudi zanikamo učinke redčenja, ki v bistvu traja nenehno in je glavni ukrep nege gozdov. Na nekaterih področjih kljub željam in nekaterim ukrepom, da se stanje popravi, ni večjega preobrata. Kljub velikim izkuš- njam, povečanemu številu strokovnjakov in koristnim simpozijem se ponekod nadaljuje degradacija gozdov in s tem naše krajine {problem pitne vode, erozija, zemeljski usadi itd.). Vseh napak ne moremo pripisa- 438 G. V. 9/90 vati onesnaženemu ozračju in gospodar- skim pritiskom. Odtujenost gozdu se kaže tudi tako, da se je težišče dela nekaterih strokovnjakov premaknilo v administracijo, na uradniški način dela, ne pa v naš laboratorij, gozd. Na >>proizvodnih« sestankih se probleme s tega področja manj obravnava; glavni so še vedno sečnja, spravilo in pogozdovanje. ,, Trening objekti« so pravi izziv za pre- pričljivo »Učenje«, za soočanje teorije in prakse, za popravljanje in prilagajanje naših ukrepov, potem ko jih gozd preizkusi. Na- ravno je, da bi vsak gozdar, predvsem na gozdnih gospodarstvih, imel svoj poligon - primeren gozd, tako se ne bi odtujili gozdu in bi v delovni organizaciji in bolj strokovno odločali o vseh ukrepih v gozdu. Govoriti in delati moramo na pravih problemih, torej vsak gozd, odsek posebej obravnavati kot enkratno zgradbo, stvaritev. Gozd je živ- ljenjska združba, občutljiv mehanizem s povratnimi učinki. Ne moremo iz njega nasilno jemati in ga po mili volji obremenje- vati. S tem zakonom bi pospešili zadovoljeva- nje potreb pri najbolj osnovnem produktiv- nem strokovnem delu, ki stremi k ravno- vesju negovanega »racionalnega« gozda in okolja. Tako bi se lahko pogovarjali o kakovosti svojega dela in uvajali inovacije in. podobno. To pa se doseže korak za korakom po gozdni izohipsi z veliko teorije in prakse, z gojzarji in nahrbtnikom prek vsega leta. S tem bi ustavili še vedno aktualno nagrajevanje tistih, ki kar marši- rajo in )>prispevajo« k temu, da ima njihov revir najvišjo povprečno lesno maso odka- zanega drevja, realna pa je znatno nižja. Za tako »Skladiščno« odkazilo nihče ne odgovarja, negativne posledice pa so dol- goročne. S takim delom ·se krši tudi statut delovne organizacije, ki v glavnem členu pravi, da moramo predvsem krepiti lastne sile gozdov, ne pa jih uničevati. Multifun- kcionalnost gozda sicer verbalno priznava- mo, vendar ravnamo različno: ali puščama vsaj dve drevesi na hektar za pribežališče pticam, ali smo npr. vnesli v gospodarski načrt stare robne hraste v slovenjegraškem gozdu kot estetski in stabilni gozdni rob, kje so minipragozdni gaji, ))etnografski« kmečki gozd, kako ravnamo z gozdom zgodovin- skih naselbin, kot je npr. Poštela (Kelti) ali Lucijin breg, kjer je nekoč stal mariborski grad itd? Stabilnost krajine v Slovenskih goricah in Halozah je kritična, ni še popolne strokovne doktrine za gozdove in krajine v panonski Sloveniji, na kar opozarjajo tudi ujme (poplave, zemeljski plazovi) večjih razsežnosti. PODELJEVANJE ZNAKA JE ODGOVORNO DELO, ZATO GA JE POTREBNO SKRBNO PRIPRAVITI Delo na pripravi znaka je potrebno začeti takoj in postopno. V začetku ne smemo iti v širino (birokracija), da ne bi našega dru- štva preveč obremenjevali. Za začetek bi bilo primerno sledeče: v revirjih, kjer v zadnjih petih letih ni bilo večjih strokovnih spodrsljajev, kot npr. golosekov, prezgod- njih sečenj debeljakov, preveč spodbujanja mladja in preveč razvojnih mlajših faz go- ~da, ~reveč preredčenih sestojev, je treba 1zbrat1 ~~rmalen sonaraven - gospodarski gozd~ 1<1 Je .Po ~~enju selektorjev - predla· gateiJev naJbOIJSI v revirju in se je v zadnjih petih letih dobro odzival na ukrepe. Pogoj pa je, da so ostali sestoji vsaj v povprečju negovani (in s primarnim odstotkom razvoj- nih faz), sicer je nevarnost, da bi se trudili samo v posameznem gozdu. Tu ne bomo opisovali strokovnih kriterijev, ki so dobro znani. Osnovni princip je na osnovi gozdne združbe in nege težiti k multifunlšta- fetne palice«. S kakovostnim delom za trajno uporabnost mnogoštevilnih funkcij gozda pa bi pridobili in ohranili zaupanje ekoloških gibanj in vsega prebivalstva. Umestna je tudi zahteva, da gozdarji čim prej izdelamo pravila za kodeks obnašanja pri gospodarjenju z gozdom, tudi zato, ker živimo v kriznem času in v onesnaženem okolju in je kakovost težje dosegati. Za kakovostno delo pa se moramo pri- merno organizirati in spodbuditi vse zapo- slene od gozdnega delavca do direktorja in lastnike gozdov. Veriga mentorstva, sveto- vanja, izboljševanja pa vse do ukrepanja je pretrgana. Marsikdaj je oblikovanje gozda odvisno od končnega izvrševalca, revir- nega gozdarja, ki je v veliki meri osamljen, nima sprotnih konkretnih napotkov ali vča­ sih premalo preverjene strokovne napotke. Potrebne so inovacije in izboljšave dela, G. V. 9/90 441 ki pa se dosegajo tudi z nenehnim strokov- nim kultiviranjem delavcev. Takšno delo je smiselno, če imajo vsi zaposleni možnost za osebni razvoj, tudi s stalnim izpopolnje- vanjem domačega znanja ter so motivirani tudi s primarnim nagrajevanjem. Povsod v revirjih, v tozdih, v TOK in delovnih organizacijah bi v začetku osnovali prosto- voljne skupine - jedra za delo za kakovo- sten gozd, ki ima za posledico tudi znižanje stroškov. Izbrali bi najpomembnejše probleme in jih začeli reševati. Delovna organizacija pa bi vpeljala sistem dajanja predlogov izbolj- šav ter s pravilnikom zagotovila, da se preverjeni dobri predlogi tudi čimprej vpe- ljejo v redni način dela. Razume se, da je potreben nepretrgan nadzor nad kakovostjo v vsaki razvojni fazi gozda. Vodilni delavci naj bi negovali dobro socialno vzdušje tudi s tem, da bi imeli čim tesnejše stike s svojimi sodelavci, tudi v gozdu, kjer se delo odvija in nastajajo problemi. Univerza in inštitut imata svoje poslanstvo glede kako- vosti. Večja iniciativa za kakovost pa bi morala sloneti na operativnih strokovnjakih in delavcih, ki skoraj vsakodnevno opažajo odziv gozda, torej preizkus ukrepov. Bolj bi STROKOVNA SREČANJA GDK: 181.351 morali upoštevati njihovo znanje in izkuš- nje, kajti le-ti pogosto niso nikjer zapisani, da bi lahko koristili stroki. Takega strokovnega dela za kakovost pa, ko bi se enkrat razmahnilo, ne bi bilo več mogoče opravljati prostovoljno, ljubitelj- sko ampak bi že zahtevalo dobro gospodar- sko organizirano delovanje. Namen znaka je vrniti ugled strokovnemu delu, doseči občutek strokovne pripadnosti in vračanje strokovnjakov v gozd. OIT go- zdarstva in delovnim organizacijam se od- pira novo torišče dela. Je tudi sredstvo vz9.oje zaseb~ega gozdnega lastnika. Ce prav bi se podelilo znak za kakovosten gozd, bi s tem dali obenem priznanje dolgo- ročno opravljenemu delu v gozdu in vrsti dobrih gozdarjev, ki so kljub težavam znali strokovno vrednotiti in kakovostno usmer- jati gozd. Ni se vse začelo z nami, zato moramo krepiti tradicijo, strokovno zavest in etiko. Ta majhna ognjišča v osnovnih enotah nas bodo zavezovala za razvojno delo vnaprej. Potrebujemo jih brez ozira na bo- dočo organizacijo gozdarstva, kajti strem- ljenje h kakovosti je naravna prvina. Raziskave ektomikorize v svetu Hajka KRAIGHER* Poročilo s četrtega mednarodnega mikološkega kongresa v Regensburgu (International Mycological Congress - IMC 4) in s pokongresnega seminarja o identifikaciji ektomikorize v Munchnu Mednarodna mikološka zveza, univerza in Botanično društvo v Regensburgu so v • H. K., dipl. biol., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 442 G. V. 9/90 dneh od 27. 8. do 3. 9. 1990 priredili 4. mednarodni mikološki kongres za okoli dva tisoč udeležencev z vsega sveta. Botanično društvo, ki letos slavi dvestoletnica ustano- vitve in je tako najstarejše tovrstno društvo na svetu, povezuje svoj nastanek z delova- njem J. C. Schaefferja (1718-1790), prote- stantskega duhovnika, doktorja teologije, člana osmih mednarodnih univerz, botani- ka, mikologa, entomologa in tehnika, ki je začel s postopkom izdelave papirja iz lesa