Ljubljana, sreda 18. oktobra 1933 Cena 2.— Din opravaistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleton St. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. soa Igra z ognjem Z veliko gesto je v soboto, na dan, ko je bila vsa pozornost naše javnosti osredotočena na občinske volitve, Nemčija zapustila razorožitveno konferenco in napovedala svoj izstop iz Društva narodov. S tem je ustvarjen povsem nov položaj v mednarodni politiki, kajti nemški korak ne pomenja nič več in nič manj kakor politično in moralno izolacijo Nemčije napram vsemu svetu. Na ostali Evropi je sedaj, da zavzame do novoustvarjene situacije svoje stališč« in stori sklepe, ki bodo odslej potrebni za ohranitev miru in za izpolnjevanje mirovnih pogodb. Način, kako stopa Hitlerjeva vlada pred nemški narcd in pred svet, je dosti teatralen. Hitler slovesno kliče ves narod, da izjavi, ali odobrava njegovo politiko, ali ne. Napovedan je plebiscit, obenem pa je razpuščen nemški državni zbor in napovedane so za začetek decembra nove splošne volitve. Če je pre-računjena ta gesta za inozemstvo, je brez dvoma zgrešila svoj namen. Kajti mednarodni svet že danes ve. kaj bosta prinesla plebiscit in volitve, in ceni rezultate, ki so neizbežni, po pravi vrednosti: Ker mora to biti tudi nositeljem režima jasno, je mogoč edino sklep, da potrebuje režim obeh glasovanj in z njima združene propagande radi notranjepolitičnih nujnosti. Z agitacijo, kakor jo zna in razume propagandni minister Goebbels, se bodo razpalile strasti, zanimanje ljudstva se bo koncentriralo ra zunanjepolitične probleme in ne bo utegnilo posvečati se domači mizeriji. Pa nemška notranja politika je vprašanje zase; Evropo in ostali svet zanima predvsem meddržavna stran nemške odločitve, njeni vzroki in verjetne posledice. V razorožitvenem vprašanju hodi Nemčija že vedno svojo pot, ki ni v skladu s politiko ostalih velesil in Društva narodov. Nemčija razumeva razorožitev tako, da se imajo razorožiti ostale države, dočim se sme ona sama oborože-vati, ne oziraje ?e na obveznosti in sankcije versailleske pogodbe. Nemčija tudi v tem trenutku, kakor že vedno v zadnjih letih, poudarja zahtevo po enakopravnosti. Spretno izrablja dejstvo, da so ji velesile lani svečano obljubile enakopravnost, ne da bi točneje označile svoje pogoje. Izkazalo se je, kar smo mi in vsi poznavalci pruske miselnosti že takrat napovedovali, da so bile velesile preveč lahkoverne, ko so računale z miroljubnostjo Berlina. Seveda je v njihovo opravičilo treba opozoriti, da je bilo zagotovilo enakopravnosti dano vladi generala Schleicherja, ki se je vsaj na videz še opiral na Stresemannove politične smernice. Hitlerjevska zmaga je to situacijo bistveno spremenila. Vznemirjenja, ki jih ie povzročal in jih še stalno povzroča hitlerjevski režim v inozemstvu, bolj ali manj prikrito napovedovanje bodoče vojne, militarizp.cija mladine, uvedba »vojne vede« kot oficielnega nauka za ves nemški naraščaj in vsi drugi izrazi agresivne bojevitosti, so postopoma iz-poakopali tla tudi zadnjemu zaupanju v nemško mirovno voljo. Postalo je nemogoče misliti na dalekosežno razorožitev, dokler niso dane garancije za varnost in dokler se ni po internacionalni kontroli ugotovilo resnično stanje nemške vojne pripravljenosti. Kljub temu pa zapadne sile tudi še sedaj Nemčiji ravnopravnosti v načelu niso odrekale in niti francoski predlog, ki ga je vzela Nemčija za povod svoji secesiji, zahtevi po ravnopravnosti ne nasprotuje. Francija, katere stališče so si osvojile tudi Anglija in Združene države, pa v principu celo tudi Italija, je z ozirom na spremenjene nemške razmere zahtevala prehodno pripravljalno dobo, predno sama začne z razoroževa-njem. V tej dobi naj bi mednarodna kontrola velesil ugotovila, ali odgovarja stanje nemškega oboroževanja obveznostim, prevzetim v veljavnih konvencijah. Sklicevanje na miroljubne izjave nemškega kancelarja, zlasti na njegov govor 17. majnika v nemškem parlamentu ni v stanu ustvariti onega zaupanja, ki so ga tem miroljubnim zatrdilom nasprotna dejanja izpodkopala. Saj Adolf Hitler tudi še sedaj, ko se je izločil iz mirovne organizacije in ko se postavlja nasproti vsemu svetu, govori o nemški pripravljenosti za mir in obeta ne le pogodbo o nenapadanju, marveč celo uničenje zadnje nemške strojnice, če store enako ostale države. Svet čuje njegove besede in ve, da so le »besede, nič kakor besede.« Nemčija se hoče oči vidno odtegniti kontroli in si ohraniti proste roke za svoje vojaške priprave. Konvenciji razorožitvene konference se je morda res odtegnila, ne sme pa pozabiti, da še vedno obstoji versailleska pogodba in da bodo evropske velesile poslej še z večjo čuječnostjo zahtevale njeno točno izpolnjevanje. Evropski zapad dobro ve, da :e danes pot do Rena še odprta in da ie bo smel pripustiti niti čakati, da se La pot zapre. Nemčija menda računa z Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon Št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. DALADIER JE V ODGOVOR HITLERJU Francija je sicer še nadalje za politiko sporazuma, vendar budno pazi, kaj se godi okoli nje — Zaupnica Daladierjevi vladi Mussolinijeva akcija Pariz, 17. oktobra, g. Ob 15. se je sestala poslanska zbornica k jesenskemu zasedanju. Pred gosto napolnjenimi tribunami in poslanskimi sedeži je imel ministrski predsednik Daladier z največjo napetostjo pričakovani zunanje-politični ekspoze, v katerem je odgovoril na sobotni govor državnega kancelarja Hitlerja med drugim: Nemčija je izstopila iz Društva narodov prav v trenutku, ko se je zdelo, da bi utegnila razorožitvena pogajania privesti do sporazuma. S tem je postalo veliko delo mirovne organizacije dvomljivo. Vlade mora jo seda i zavzeti stališče glede na novo nastali položaj. Francija je bila stalno pripravljena za čim bolj širokogrudno mednarodno sodelovanje, ki spoštuje čast in ponos narodov. Mi nismo gluhi za nobeno besedo, toda prav tako nismo slepi za to, kar se godi okoli nas. Kdor želi sporazum, ne pričenja vendar s prelomom. Zakaj se Nemčija upira kontroli, če se obenem naglaša pripravljeno za razorožitev do zadnie strojne puške? Zakaj se upira razoroži t ven emu načrtu, ki prinaša dejansko razorožitev za vse? Francija bo ostala zvesta svoii oolitik? sodelovanja in sporazuma in tudi Frnaciia ni tista, ki ie danes izolirana. Po voini Franci ia ni imela nikoli toliko priiateliev. kakor jih ima danes. Ostali bomo mirni in ohranili hladno kri, kajti Francija lako zagotovi obrambo svoje svobode in svoje zemlje. Pred odgovorom Nemčiji je Daladier govoril o potrebi proračunskega ravnotežja in zahteval skupno z zaupnico priznanje nujnosti za finančni osnutek, ki ga je izdelala vlada in določa kot najvažnejši ukrep znižanje uradniških prejemkov za 6 odst. Daladier je naglasil, da je uravnoteženje proračuna tem bolj potrebno, ker bo po stabilizaciji valut v nekaterih prijateljskih državah, ki jo bomo doživeli v kratkem, začel močno odtekati kapital v te države, ki so ga imele doslej na francoskem trgu. Do tega trenutka mora biti za sanacijsko delo vse končano, kajti sicer bi bil lahko zaradi odtoka tujega kapitala in neizbežnih špekulacij ogrožen francoski frank. Zbornica je nato s potrebno dvetretjin-sko večino, in sicer s 470 proti 120 glasovom priznala finančnemu osr.utku nujnost. Izvajanja ministrskega predsednika Daladierja, posebno pa njegovo polemiko z Nemčijo, je sprejela zbornica z enoduš-nim odobravanjem. Proti uporabi pakta štirih Pariz, 17. oktobra, d. V francoskih političnih krogih je zbudila veliko zanimanje vest, da se bo glavni odbor razorožitvene konference 26. t. m. zopet sestal ter izdelal konvencijo na podlagi izjav, ki jih je podal John Simon. »Mi ostajamo v okviru Društva narodov in mednarodnega sodelovanja. O dvostranskih pogajanjih med Francijo in Nemčijo ne more biti govora«, komentira Daladierjeva okolica dejstvo, da razorožitvena konferenca po odhodu nemške delegacije ni odgodena za nedoločen čas in da je zopet sklicana za prihodnji teden. V prihodnjih dneh se bo vršila med Parizom, Londonom in Rimom izmenjava naziranj o nastalem položaju Mussolinijev predlog, da naj bi se uporabil pakt štirih, se splošno odklanja. Tudi sklicanje konference petih držav Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Zedinjenih držav se odklanja iz razumljivih razlogov, ker bi bilo stališče Francije v tem primeru slabotne j Se kakor \ glavnem odboru, kjer imajo svoj glas tudi zastopniki Male antante, Poljske, Rusije in nekaterih drugih držav. Konferenca petih držav meseca septembra lani je prinesla Nemčiji, ko je prvič zapustila razorožitveno konferenco, priznanje načelne enakopravnosti. Sedaj gre za priznanje dejanske enakopravnosti torej za zopetno oborožitev Nemčije, v Franciji pa ni politika, ki bi pod temi pogoji odobril nova pogajanja z Nemčijo. Kot podlaga ostaja slej ko prej angleško-francoski načrt. Predsednik senatnega zunanje-politične-ga odbora Henry Berenger, ki se je vrnil iz ženeve, kjer je bil kot francoski delegat priča poslednjim mednarodnim političnim dogodkom, je francoskim novinarjem izjavil, da bi francoska vlada postopala zelo lahkomiselno, če ne bi zavarovala svojih zahtev po varnosti in jamstvu za mir. Sedaj je nastopil čas, ki je povsem sličen tragičnim dnem v 1. 1914 do 1918. nesoglasjem med velesilami in najbrž pričakuje, da se ji bo posrečilo oddvo-jiti Pariz od Londona in Rima. Bližnji razvoj bo pokazal, ali sloni nemška kalkulacija na realnih pogojih. Zdi se pa, da signatarne sile ne bodo izpolnile nemških pričakovanj. Kancelar Hitler je vzel na sebe usodno odgovornost, ko je razbil in uničil mirovno delo petnajstih let, ko je pokopal Locarno in obrezvrednotil dosežene uspehe svojih prednikov na kancelar-skem sedežu. Njegova politična igra je na las podobna hazardu. Ideja miru je sprejela od Adolfa Hitlerja težek udarec. Evropske države bodo morale pokazati neskaljeno solidarnost, pa tudi odločnost in modrost, da zabranijo in preprečijo nevarnost splošnega požara, ki grozi od plamenice, vržene v svet iz Berlina. Pariz, 17. oktobra, d. Po popolni rezer-viranosti Italije v poslednjih dneh, se pričakuje v najkrajšem času Mussolinijeva akcija. Kljub oficielnim poročilom iz Rima, ki pravijo, da ie Italijo presenetil *klep kancelarja Hitlerja, trdijo v gotovih pariških krogih, da so bile Mu6soliniju znans Hitlerjeve namere. Mussolinijevo stališče je znano. Ze prej je skjšal sklicati konferenco petih velesil, ki naj bi sklepala v kakem italijanskem me6tu o razorožitvo-netn vprašanju. Energično nasprotslvo Francije in Amerike ie preprečilo njegove manevre. Danes je položai iz temelja sprsta!a tudi Anglija. Za sedaj v Parizu še ne vedo, ali bo Amerika pristala na gotovo popuščanje glede odobritve gotovega ofenzivnega orožja v Nemčiji. Po zadnjih vesteh se Amerika nagiblje k popuščanju. Francoski oficielni krogi in vsa javnost spremljajo z največjim zanimanjem nadaljnji razvoj dogodkov. Italijanski komentarji Rim, 17. oktobra, d. Agencija Štefani je objavila naslednji vladni komunike: »Čeprav sklepov nemške vlade italijanski krogi niso pričakovali, so jih vendar sprejeli povsem mirno. Nihče ne taji, da take odločitve niso resne, zlasti glede na morebitne nadaljnje dogodke, potrebno pa je proučiti položaj glede na njegovo dejansko stanje in dognati vse možnosti ponovnega sporazuma. Hitlerjev govor po svoji vsebini in obliki ter poslanica nemškemu narodu ne zapirata vseh vrat, ker kategorično poudarjata željo nemške vlade po miroljubnem sodelovanju z ostalimi narodi Italijanski uradni krogi priznavajo, da razorožitvena konferenca spričo nemške odpovedi ne more zasedati še nadalje ler da jo bo treba odgoditi, dokler se ne ustvarijo pogoji, ki so potrebni za ponovno proučitev celotnega razorožitvenega problema Šele, ko je bil objavljen ta komunike, so se pojavili v italijanskem tisku prvi komentarji o izstopu Nemčije iz Društva narodov in odpovedi njenega nadaljnjega sodelovanja na razorožitveni konferenci. Tako ugotavlja glasilo zunanjega ministrstva »Giornale d' Italia«, da nemški nastop nikakor ne more in ne sme vznemirjati evropske javnosti, ker ima že svoj precedent, ko je Nemčija odpovedala svoje sodelovanje na konferenci in je trajala njena ob-strukcija od lanskega julija do letošnjega januarja, ko so ji morali priznati vsaj načelno enakopravnost v oboroževanju. Večjo skrb povzroča listu razpis plebiscitnih volitev v Nemčiji, ker pričakuje, da bi mogle te volitve izzvati nepričakovane notranje in zunanje politične dogodke, ki bi blokirali berlinsko vlado in omejili njeno svobodo in akcijsko elastičnost, ki sta ji prav v sedanjem težkem in zapletenem položaju skrajno potrebni. Zato je sklep berlinske vlade, da se razpusti državni zbor in iz-premenijo bližnje politične volitve v nacionalen plebiscit, morda preuranjen. »Tribuna« opozarja na novo Mussolinijevo akcijo, da se sklene kompromisna konvencija med Anglijo, Francijo. Ameriko in Nemčijo ter poudarja, da bi moral pri tem v celoti afirmirati princip polit;č-ne. gospodarske in socialne enakopravnosti vseh velesil na svetu, seveda tudi nemške. Obenem izdaja na lepem italijanskJ javnosti dejstvo, da je nemški nastop dal povod za novo mednarodiio politično akcijo, »kar je bilo povsem v intencijah fašistične Ital: je«. Musselisri je vedel za nemške namene Berlin, 17. oktebra. d. Odločitev nemške vlade, da izstopi iz Društva narodov, izvede plebiscit in razpusti državni zbor ter razpiše nove volitve, ie padla že pred nekoliko dnevi. Fredsednik italijanske v'ade je bil že v teku preteklega tedna obveščen o te... namenu nemške vlade in zato se italijanski glavni delegat Aloisi iz Rima ni niti vrn'1 v Ženevo. Sklep nemške vlade je bil sicer sklenjen za primer. 6e ne 'bi seia predsedništva razorožitvene konference prinesla ugodnega preokreta za Nemčjo. Čakal se ie samo govor angleškega zunanjega ministra Johna Simona in ko se je izvedela njegova vsebina, je kocka padla. Mnogoštevilne na-redbe, ki se tičejo razpusta državnega zbora, razpisa novih volitev za 12. november, kakor tudi 0ba proglasa na nemško prebivalstvo, skupaj osem tiskanih strani, so bile že pripravljene ter so bile objavljene še istega dne v uradnem listu. Vse je bilo točno preračunano in je funkcioniralo v redu. Tudi kancelarjev govor je bil že v četrtek pripravljen in bi moral 'biti v četrtek ob 7. zvečer prenesen tudi po italijanskih brezžičnih postajah. V poslednjem trenutku je bil ta prenos iz te-hničnih razlogov odpovedan. Tehnični razlogi pa so obstojali; v tem, ker je bilo sklenjeno, da se ženevski organizaciji postavi rok 48 ur. Najvažnejše v tej stvari je, da je Mussolini vedel za Hitlerjevo odločitev Nemčija čaka na nove predloge Berlin, 17. oktobra, d. Nemški listi so polni poročil iz inozemstva in komentarjev tuje.fa tiska. Nemško stališče glede na novi položaj tudi doslej še ni prišlo v tisku do vidnega izraza. Samo neko poročilo, ki se je pojavilo v več listih, pravi, da bo Nemčija počakala, dokler ne bo videla, kakšne predloge ji bodo predložile druge države. Kancelar Hitler je v svojem govoru dovolj jasno izrazil pripravljenost za sporazum z vsemi državami. Dolžnost drugih držav je sedaj, da s konkretnimi predlogi pokažejo prav tako pripravljenost aa sporazum, v nemški javnosti se je s posebno nestrpnostjo pričakoval današnji govor Daladierja. Kancelar Hitler je v svojem govoru odkrito ponudil Franciji direktno sporazumevanje. Francoski tisk je doslej to ponudbo neobičajno hladno odklanjal kot maneve. Nemčije, da bi Francijo ločila od njenih zaveznikov v trenutku, ko so čvrsteje ob njeni strani kakor pa kdaj prej. Zato v nemški javnosti od Daladier-jevega govora niso pričakovali mnogo uspeha. Stališče Amerike Ženeva, 17. oktobra, s. Po navodilih, ki jih je prejel iz Washingtor.a, je ameriški glavni delegat Norman Daviš danes objavil naslednjo oficielno izjavo: Ameriška delegacija se mudi v Ženevi edino in samo iz razorožitvenih namenov. Dokler je možno, da se pogajanja za razorožitev uspešno nadaljujejo, bo Amerika rada sodelovala, seveda pa nima interesa za kakršenkoli političen element ali za kakršnokoli zgolj evropsko zadevo. Zato še enkrat ugotavlja, da Amerika v političnem oziru nikakor ni vezana na nobeno evropsko silo. Vsak sporazum, ki se je morda dosegel z njo, se je nanašal samo na vprašanja svetovne razorožitve. Ali so okoliščine za nadaljevanje sedaniih razorožitvenih prizadevanj ugodne ali ne. ie vprašanje, na katero mora odgovoriti Evropa ne pa Amerika Sestanek dr. Beneša in Dollfussa na Dunaju Predmet razgovora bo italijanski načrt o sodelovanju podunavskih držav 2eneva, 17. okt. AA. Dr. Beneš je odpotoval iz Ženeve. Na povratku domov se bo ustavil na Dunaju, kjer bo konferiral z dr. Dollfussom o gospodarskih in političnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Morda ga bo sprejel tudi predsednik Miklas. Praga, 17. oktobra g. Oficiozna »Prager Presse«; piše o jutrišnjem sestanku zuna-Djega ministra dr. Beneša z zveznim kan-celarjem dr. Dollfussom med drugim naslednje: Mnogo je zadev, o katerih bosta lahko razpravljala voditelja zunanje politike obeh sosednih držav, pristaviti pa je treba da dunajski razgovor ne bo imel političnega pomena preko širšega mednarodnega stališča. Glede italijanskega srednjeevropskega načrta bo zunanji minister dr. Beneš najbrže poudaril, da je pripravljen o njem razpravljati v duhu odkritosrčnega prijateljstva. Gotovo je, da se bo pri tej debati pokazalo, kaj bi se dalo iz italijanskega načrta izvesti in katere točke bi bilo treba popraviti oziroma spraviti v pravo obliko. Važno je, da je načrt sprejemljiva .podlaga za pogajanja med češkoslovaško in Avstrijo in da primerno upošteva interese obeh podunavskih držav. Samo po sebi se razume, da zaradi tega ne bi v ničemer trpel gospodarski načrt Male antante, temveč bi bil k večjemu še izpopolnjen. Današnje razmerje med Češkoslovaško in Avstrijo se lahko razvije samo ugodno, če v Avstriji ne bo zmagala nobena izmed ekstremnih struj, za katere delajo v zadnjem času nekateri radikalni elementi tako glasno propagando. Naloge Male antante češkoslovaški minister dr. Hodža o zaščiti pred nemško agresivnostjo Bratislava, 17. oktobra, d. Minister za kmetijstvo dr. Hodža je na posvetovanju poslancev in senatorjev češkoslovaške agrarne stranke o politiki Male antante označil Malo antanto kot zgodovinsko utemeljeno smernico za politiko zaščite slovanskih narodov, Društvo narodov pa kot Deizogibno potrebno moralno in diplomatsko oporo državne varnosti. Dogodki zadnjih dni, je izjavil dr. Hodža, nas niso presenetili. Tudi naši pacifisti poznajo danes, da pacifizem kljub vsej svoji plemenitosti za državo s 15 milijoni prebivalstva, ki je soseda agresivne države s 60 milijoni ljudi, ni nobena primerna politika, če se dogajajo danes v mednarodni politiki dogodki, ki pozivajo naravnost k moralni in obrambni pripravljenosti, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da so nas našli, kakorkoli naj se razvijejo, v češkoslovaški pripravljene. Prav jasna zavest možne nevarnosti veže vse elemente naroda v mo- ralno celoto. Mi nismo videli v Mali antanti nikdar poslednjega cilja, temveč smo jo vedno smatrali kot koncentracijsko točko nove srednje Evrope. Minister dr. Hodža je nadalje opozoril na stremljenja, d- bi se izenačili interesi bolgarske in češkoslovaške državne politike, kakor tudi, da predstavlja češkoslovaško zbližanje s Poljsko nadaljnji velik činitelj srednjeevropske koncentracije. Danes gre za to, da nastane v srednji Evropi poleg sedanje tako vidne nevarnosti enotna moralna celota vseh držav, ki imajo enake skrbi za svoje meje in svoj obstoj. Gospodarska in trgo-vinsko-politična naloga Male antante ne obstoja samo v tem, da si med seboj odvzemajo industrijske in kmetijske presežke, gre za to. da postane Mala antanta mogočen instrument, s pomočjo katerega naj bi srednjeevropski kmetijski proizvodi našli svoje odjemalce v zahodni Evro-pi. Poset Gombosa v SoSiji Včeraj sta Gombos in Kanya odpotovala v Solijo in Ankaro — V Carigradu se sestaneta tudi s Titulescom Budimpešta, 17. oktobra. AA. Predsednik madžarske vlade Gombos in zunanji minister Kanya sta odpotovala v Sofijo. Pred odhodom je izjavil Gombos novinarjem, da ostane Madžarska glede na odhod Nemčije z razorožitvene konference mirna. Hendersonov odgovor in miroljubne izjave nemške vlade dajejo mnogo upanja. Ob koncu svoje izjave je predsednik vlade nastopil proti temu, da se ločijo narodi v prvo in drugo vrsto, češ, da je treba najti lojalno rešitev v duhu enakopravnosti in varnosti. Listi naglaša jo, da je Gomboševo potovanje v Sofijo postalo potrebno spričo politične živahnosti, ki vlada danes v vztfod-ni Evropi. V zvezi s tem navajajo pakt med Rusijo in Turčijo ter med nekaterimi drugimi državami, pri katerih je Madžarska zelo zainteresirana Nadalje naglašajo listi enakost interesov Madžarske in Bolgarije ter z zadovoljstvom beležijo vest, da je Bolgarija odklonila pristop k Mali antanti. Zavzemajo se tudi za obnovo trgovine med Rusijo in Madžarsko neposredno po Dunavu. Beograd 17. oktobri, p Nocoj sta prispela v E?oerrad na p-ed narodom, kakor se za izvrševanje svoje splošne misije poslužuje tudi občin, banovin in najrazličnejših drugih ustanov in korporacij. To pomeni, da mora biti delovanje zbornic jugoslovensko nacionalno in v harmoničnem skladu s celotnim izživljanjem novo usmerjene naše državne politike. Zbornica, ki na sebi ne nosi vidnih ln Izrazitih znakov jugoslovenske miselnosti, je suha veja, ki ne daje iz sebe 3okov Usodepolna pogreška bi bila, ako bi delav. ske zbornice postale zatočliča raznih ©po-zlcionalnlh smeri in prostor, v katerem bi se gojilo podtalno razpoloženje proti nacionalnim in državnim težnjam v našem vsesplošnem javnem življenju. Ako kedaj. je sedaj pravi čas, da ravno delavske zbornice krepko stoje ob strani aktivni In ustvarjajoči državni politiki in da s svojo agilnostjo in s svojo politično smerjo vsepovsod zatirajo defetizem In negativno zadržanje. Volitve v Delavsko zbornico so bile razpisane pred volitvami v občinske uprave in so bile prvotno določene na dan 8. t. m. Zaradi občinskih volitev pa so 'bile zbor nične volitve preložene na soboto in nedeljo, dne 21. in 22. t. m. Delavci in nameščenci morajo biti ponosni na to, da so bili cmi od volitev v skupščino sem prvi poklicani, da se v svobodnih volitvah izjavijo, kako gledajo na sedanje delovanje svojih zbornic in da istočasno tudi kot prvi 'povedo, da v celoti odobravajo nacio-nalno-gospodarsko prizadevanje nove jugoslovanske državne politike. Volitve morajo biti manifestacija delavcev In nameščencev za novo nacionalno In socialno življenje v banovini In državi ter v vseh naših gospodarskih prizadevanjih. Temu življenju marajo delavske zibornice dovajati mnogo sveže nove krvi. Delavci in nameščenci morajo na svojo zbornico gledati kot na svoj socialno-politični parlament, ki more svoje sile črpati zopet le iz svežega nacionalnega življenja in hotenja naroda, žal, smo pri ravnokar izvršenih občinskih volitvah morali ugotoviti, da socialisti nimajo namena in volje, da bi s svojim hotenjem dali obeležje jugoslovenskega nacionalnega duha in znake naj. ostrejše opozicije proti raznim negativnim stremljenoem. Njih simpatije so bile pri občinskih volitvah preveč očividno na strani onih, ki store vse, da ovirajo razmah zdrave in konsolidirane državne politike. Naravno je zato, da oni tudi delavskih zbornic ne bi znali in ne bi hoteli postaviti v službo.zdrave in pozitivne državne politike. Delavci in nameščenci pa hočejo, da so volitve v Delavsko zbornico mogočna manifestacija za novo, socialnejše in pozitiv-nejše jugoslovenstvo. Volitve morajo biti izraz ostre borbenosti za pravice delovnega slovenskega in jugoslovenskega Človeka! Seja Narodne skupščine čestitke poslancev ministru dr. Kramerju k izidu občinskih volitev — Maloštevilna opozicija bi rada ovirala delo Narodne skupščine Beograd, 17. oktobra, p. Po daljših počitnicah se je danes zopet sestala Narodna skupščina, da še pred zaključkom poletnega zasedanja reši nekatere nujne zadeve, dočim bo 20 t. m. otvorjeno redno jesensko, odnosno zimsko zasedanje. Dvo-Tana Narodne skupščine je bila skoraj popolnoma zasedena. Med počitnicami so jo docela renovirali ter dvignili mizo predsedstva. ministrske klopi, govorniški oder in mizo stenografov, tako da bo mnogo boliši pregled in bo tudi govornike bolje slišati. Okusno izdelana oprava je delo domačih obrtnikov. Odmev občinskih volitev v dravski banovini V kuloariih Narodne skupščine so vče-rai in danes s oo«<»hnim zan?Tnan?em 'f odobravanjem komentirali nedeliske občinske volitve, nepričakovano odlična zmago jugoslovenske nacionalne m?sli v SlovenlH ln strahovit poraz slovenskih punktašev. Ko ie danes malo nred otvoritvi'o s«>ie stop'1 minls+er dr. Kramer z ostalimi člani vlade v skups*'nsko dvorano, so Sa poslanci živnb"o aklamiral? ter mu od vseh strani stiskal? roke 'n čestital? k velikemu uspehu, k? na? en Vrat za vse'»f naprav? konec vsem senarat?s+i2n?m akcijam na zapadu naše države. Z naivčiim prizna-nicm podčrtava io v neonskih kro2?h visoko nacionalno zajest. U? so ?0 preteklo nedelio slovenski vo'?Ici, in na-plaša?o. da gleda ?o odšle? na SIoven??o ?n Slovence z mnngo večiim zaupanjem, kakor so ** dosl*'. Umrli poslanci Ob 10.40 je predsedn;k g. dr. Kosta Kumanudi otvoril seio. Po odobritvi zapisnika. ki ga je prečital skupščinski tajnik poslanec g. Kovač, se ie predsednik v lenem govoru spomnil med počitnicami umrlih narodnih -poslancev .Tovice Kandi-če in Mirka Neudorferia. Narodni poslanci so poslušali niegov govor s+oje ter so ob koncu no£asti1i skomin pokojnih tovarišev s trkrfltnim »Slava'« Za sodelovali* balkanskih narodov V svoiem np^alinjem poročilu ie predsednik g. dr. Kumanudi prečita! p;smo predsednika grškega parlamenta g. Vozi-kisa. v katerem apelira na jugoslovensko Narodno skuoščmo, naj po vseh svojih močeh pndnre akciio za zbližanje in tesne rše sodelovanje balkanskih narodov in držav. OHpnem ie predsednik prečital odgovor »rškega parlamenta, v katerem naglasa. da je bila jugoslovenska Narodna sV'r"5*?n*' v«dno največji pobornik ideie »Balkan balkanskim narodom« ter zato še prav s posebnim veseliem pozdravlja to in;ciativo Narodni poslanci so njegov govor 7, odobravanjem vzel? na znanje. Mednarodne konvencije SledMo ?e poročilo o konvenci jah, ki jih je nredložH« vlada Narodni skupščini v odobritev. Naivažnejša med njim? ie konvencija o definiciji nanadalca, sklenjena z RiMijo. Vse konvencije bo proučil poseben odbor, ki bo jutri predložil svoje poročilo. Burna taterpelacijska debata Sledilo je čitanie cele kopice interpelacij ki so iih vložili narodni poslanoi med pobotnicami. Med njimi ie bila tudi interpelacija narodnega poslanca Ivana Lonča- reviča, za katero je zahteval prvenstvo. Ko mu je predsednik dal besedo, da utemelji svojo zahtevo, je začel poslanec Lončarevič govoriti o volitvah v savski banovini ter napadati vlado in narodne poslance, kar je izzvalo burio protestov. Predsednik je govornika večkrat opominjal in pozival k redu. naposled pa mu ie odvzel besedo. Ko pa je Lončarevič govoril še dalje in izzival vedno hujše razburjenje, je predsednik prekinil sejo. Po zopetni otvoritvi seje je predsednik objavil, da mora v smislu poslovnika poslanca Lončareviča zaradi žal jen ia poslanskih tovarišev kaznovati ter je predlagal, da ga izključi od petih sej. Poslanec Lončarevič je zahteval besedo v svoio obrambo. toda zopet je govoril v takem tonu, da je izzval nov vihar protestov, nakar mu je predsednik znova odvzel besedo. Narodna skupščina pa je soglasno potrdila njegovo izključitev. Novi poslanci V nadaljevanju seje je bilo odobreno poročilo verifikacijskega odbora, ki je predlagal, da se odobre mandati naslednikov umrlih poslancev. Na mesto pokojnega Kandiča pride sel jak B ran isla v Gavri-lovič, namesto pokojnega Neudorferja p« žumnik Juraj Cenkič Po rešitvi nekaterih manjših zadev je predsednik ob 12.15 zaključil sejo in napovedal prihodnjo sejo za jutri dopoldne z dnevnim redom: razprava o mednarodnih konvencijah. Avdijence pri kralju Beograd, 17. oktobra. M. Danes popoldne sta 'bila sprejeta od Nj. Vel. kralja v Niški Banji v daljši avdijencl ministrski predsednik g. dr. Srškič in zunanli minister e. Bo-ško Jevtič. Iz prometne službe Beograd, 17. oktobra, p. Na osnovi razsodbe državnega sveta je upokojen generalni direktor državnih železnic Inž. Dimitrije Sreplovlč. — Za poverjenika pri generalni direkciji državnih železnic je imenovan inž. Bogumil Wolf, dosedaj pri železniških delavnicah v Mariboru. — K železniški direkciji v Sarajevu je premeščen služitelj ljubljanske železniške direkcije Pavel Vidmar. Po potrebi službe sta premeščena železniška uradnika Dragič Mihajlo iz Ljutomera v Zidani most, Janez Sušteršič iz Hrastnika v Ljutomer. — Za uradniške pripravnike so imenovani Josip Ostroveržnik v Črnomlju, Bruno Vin-diš v Vuhredu, Davorin Bezlaj v Ljubljani, Jovan Popov v Trbovljah ln Josip RabiČ v Slovenski Bistrici. — V vlSjo skupino Je napredoval nadzornik pri strojnem oddelku jugoslovenskega zastopstva v Postojni Franc Leskovec. Priprave za volitve v Nemčiji Berlin, 17. oktobra. AA. Hitlerjev zastopnik Hess je odredil, da se priprave za volitve v državni zbor poverijo Fricku, šefu narodne socialistične frakcije v sedanjem državnem zboru. Voditelji stranke so imeli konferenco, ki so se je udeležili tudi šefi posameznih okrožij, propagandni voditelji in šefi narodno socialističnih frakcij vseh nemških deželnih zborov. Kakor poroča »National-Zeitung«, bodo pri volilni kampanji sodelovali vsi hitler-jevski voditelji, predvsem Goring in večina ministrov. Tudi Hitler bo govoril na mnogih shodih. Pred preosnovo nemške vlade Berlin, 17. oktobra, č. Tu se širijo vesti, da bo bržkone nemška vlada v kratkem preosnovana. Hitler bi po teh vesteh prevzel zunanje ministrstvo ter pritegnil k sodelovanju v kabinetu dosedanjega hitler-jevskega zunanje-političnega eksponenta Rosenberga, ki bi prevzel v zunaniem ministrstvu funkcije državnega podtajnika. Goring bi se odpovedal predsedstvu pruske vlade in bi prevzel vodstvo novega ministrstva za letalstvo in letalske vojne sile. Iz vlade bi končno izpadli vsi ministri. ki niso narodni socialisti. Aretacija italijanskih teroristov Rim, 17. oktobra. AA. Policija je aretirala italijanske državljane Renata Cianca, Alberta Cianca in Leonarda Buccigliona, ki so obdolženi teroristčnih dejanj, izvršenih v Italiji po nalogu v tujini živečih protifašističnih prvakov. Obdolženi so tudi atentata 30. junija pred cerkvijo sv. Petra v Rimu. Aretirani Bucciglione je priznal, da mu je v Parizu emigrant Aiberto Clanco naložil, naj izvrši atentat pred cerkvijo sv. Petra in druga teroristična dejanja v Italiji, med njimi tudi atentat z dušljivim plinom v Rimu. Emigrant Cianca ie aretirancem daial denar in material za izvršitev atentatov. Odmevi nedeljske zmage Olajšave za avtomoMliste na madžarski mefl Beograd, 17. oktobra. AA. Madžarski finančni minister je Izdal odlok, da smejo v bodoče motorna vozila iz Jugoslavije na Madžarsko brez triptika in brez položitve carinske kavcije. Vozniki avtomobilov Itd., ki so deležni te ueodnosti. morajo dobiti za svol voz vpisni Ust. ki g-a 1zda madžarski carinski urad. Razen tega moralo Imeti mednarodno dovoljenje za vožnje in mednsmdni T>rom°tn1 certifikat. motorna vozila, ki velja na madžarskem teritoriju. Savinjski vlak je treščil v voz 2alec, 17. oktobra. Nocoj ob pol 10. se je zgodila na križišču ceste Gotovlje — Vrblje in savinjske železniške proge huda nesreča, ki je domala zahtevala človeško žrtev. Na križišču te ceste je savinjski vlak, ki vozi proti Celju, zadel ob voz, ki ie pravkar vozil preko proge. Voz je razdejalo na dva dela, konja pa sta težko poškodovana in imata strte noge ter jih bo treba ubiti. Hlapec, ki je bil na vozu, je hudo poškodovan in ga je moral vlak takoj s seboj odpeljati v celjsko 'bolnico. Na mestu so bili takoj orožniki in še nocoj bo komisija iz Celja ugotovila deian-ski stan. Tudi lokomotiva savinjskega vlaka je nekoliko poškodovana. Plin ga je zadušil Ljubljana, 17. Oktobra V središču mesta se ie davi na vse zgodaj raznesla vest o nesrečni smrti znanega brivskega mojstra v Frančiškanski ulici, Dragotina Ivaniševiča. Ko je prišel zjutraj kmalu po 7. uri Iva-niševičev vajenec Mirko Kocijan pred lokal in ga odprl mu je udaril iz notraniosti smrad plina. Malo je počakal, nato pa vsto- gil in ugledal mojstra na stolu mrtvega, ocjan je zaprl petelina pri plinski napeljavi, nato pa odhitel na ulico, kjer je zadevo prijavil stražniku. V Frančiškansko ulico sta kmalu prišla zdravstveni inšpektor g. dr. Avramovič in policijski uradnik g. Kette. Komisija je ugotovila, da gre vsekakor za nesrečo in ne za samomor, kakor se je mislilo prvotno. Ivaniševič si je zadnji dan jesenskega velesejma zlomil nogo in je bil dalje časa v bolnici. Zdaj je sedel v naslonjaču in imel pred sabo pripravljen škaf. da bi si izpral bolno nogo v topli vodi, kakor mu je nekdo svetoval in kar je v zadnjem času tudi večkrat storil. V rokah je imel »Slovenski Narod« in tudi očala na nosu, znak, da je čital. Ze prej pa si je bil pripravil tudi lonček vode, ki ga je postavil na plinski kuhalnik, da bi jo ogrel. Med čitanjem pa je najbrže zadremal, nakar je voda zavrela in pogasili plinov plamen. Takoj je pričel plin uhajati v prostor, kar je na Ivaniševiča vplivalo še bolj omotično in je slednjič nastopila smrt zaradi zastrupljenja. Ivaniševič zapušča 80ietno mater Marijo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, od koder se bo vršil pogreb k Sv. Križu. Ivaniševič je bil star 42 let in po rodu iz Zagreba, a je živel že dolga leta v Ljubljani, kamor je bil tudi pristojen. Lastno brivnico je odprl šele pred nekaj leti. Policijski organi so našli v delavnici poleg 572 Din gotovine tudi tri hranilne knjižice, glaseče se na okrog 43.500 Din. Pri D. M. v Polju D. M. v Polju, 17. oktobra. Sijajna zmaga nacionalne liste g. Ivana Jamška je občane res presenetila, čeprav niso dvomili o uspehu te liste. Vendar si nihče ni mogel misliti, da je v vsej občini tudi med kmečkimi prebivalci dozorel že tolik odpor proti bivšim voditeljem SLS, katerim so mnogi skozi desetletja hote ali nehote tako verno služili. Volilni izid pa je seveda najbolj presenetil punktaše, ki so trdmo računali na zmago, tudi zaradi tega, ker Je bivši župan postavil svojo listo. Seveda se je tudi on v svojih računih temeljito zmotil, kajti ogromna večina volilcev je volitve pravilno razumela. Zavedala se je, da ne stoji samo pred nalogo skrbnega izbiranja bodočih občinskih gospodarjev, temveč tudi pred odločilnim glasovanjem za nacionalno močno in složno državo in ne za šibko pokrajinico, v kateri bi bilo gospodarsko in kulturno življenje zapisano propasti. Vsi oni, ki jih Je poraz tako hudo udaril in presenetil, govorijo sedaj seveda o terorju, kar pa je naravnost smešno. Vsi volilci priznavajo, da tako svobodnih volitev že dolgo ni ibilo. Volilcem so bile predložene tri liste in vsak se je lahko po svojem mirnem preudarku Izjavil, za katero je hotel. Ako se je izvajal kak teror, se je izvajal samo s punktaške strani. Nacionalna lista bi bila zmagala, tudi če za njo ne bi bil oddan niti en glas železničarjev in drugih državnih nameščencev. Zmago so Ji naklonili baš oni krogi, ki so morali nekdaj pod pravim pritiskom in terorjem glasovati za liste, ki so Jih sestavljali prvaki bivše SLS. Ker Je bila v službi teh prvakov duhovščina, si večje omejitve svobodnega mišljenja pač ni mogoče misliti. To gotovo zadostuje in ni treba vzbujati v spomin konkretnih primerov nekdanjega terorizma. Volilna zmaga se ne more drugače označiti, kakor plod treznega preudarka vseh volilcev in one najbolj učinkovite agitacije, ki Jo brez vsakega pritiska med ljudstvom izvajajo že sama imena poštenih in zavednih mož ter dobrih in nesebičnih gospodarjev. Splošno prlljub. ljeni vzorni gospodar g. Ivan Jamšek Je vsem nudil pač najboljše jamstvo, da bo občina v dobrih rokah. Enako jamstvo so dačali tudi vsi drugi kandidati nacionalne liste. Po 25 letih Vrhnika zopet bela Vrhnika, po zmagi. Ravno pred 25 leti so strmoglavili klerikalci takratnega zaslužnega župana Gabrijela Jelovška in na njegovo mesto postavili dr. Marolta. Vrhnika je od takrat nazadovala od leta do leta in ko je bil ministrski predsednik dr. Korošec, je izgubila tudi davčni urad. Pred dvema letoma je bil odstavljen klerikalni občinski odbor in imenovan za župana lekarnar Stanko Hočevar, za podžupana pa posestnik Josip VerbiČ. Vrhnika je v teh pičlih dveh letih izpremenila svoje lice. Dobila je zopet davčno upravo, kljub slabim Časom in pomanjkanju gotovine se je opravilo ogromno delo. Posebna skrb se je posvečala tudi okoliškim vasem, katerih je v vrhniški občini 14. Zgradil se je vodovod na Drenovem griču in v Sinji gorici. Ljudje so uvideli, da je politika kvarna in da more roditi uspehe le složno delo. In plod tega dela je nedeljska zmaga nacionalne misli. Lista župana Hočevarja je dobila 923 glasov, nasprotna lista odvetnika dr. Marolta pa le 367 glasov. Nacionalna lista je torej zmagala s 556 glasovi večine in dobila v občinski upravi 27 delavnih odbornikov. Zmaga je bila že ob 8. uri zjutraj zagotovljena. Navdušenje pa se je še stopnjevalo, ko so se pripeljali vsi volilci iz Podlipe in Smrečja na 2 velikih okinčanih tovornih avtomobilih * godbo, vsi zvesti nacionalni ljudje. Zupan je ob prihodu pozdravil posebno vrle Smrečane, ki so prišli ob komasaciji občin v vrhniško občino in prvič tukaj volili. Ob 4. popoldne je Vrhnka razobesila zastave, kajti naoionalna lista je imela že takrat skoro 500 glasov večine. Punktaši pa so se poskrili... Zvečer je bilo pred občinsko hišo vse črno ljudi. Zupan Hočevar je pozdravil množico in se zahvalil za zaupanje z obljubo, da bo vse svoje moči posvetil napredku vrhniške občine. Pozitivno delo je rodilo današnji uspeh in le gospodarskemu delu bo posvečeno njegovo županovanje Nato je bil po trgu sprevod, z vrhniško godbo na čelu. Sprevod se je ustavil pred županovo hišo in županu priredil velike ovacije. Pevci so zapeli več lepih pesmi. Ovacij ni bilo konca ne kraja. Po zmagi v Tržiču Tržl5, 17. oktobra. Odkrito priznamo, da nismo računali s tako ljuto volilno borbo, kakršna se je razvila v našem mestu. Potek volitev je bil naravnost dramatičen. Ko je volilna komisija oddala svoje glasove, so se vsule skupine volilcev, ki so skoro dale videz Majeršičeve zmage in Globočnikovega poraza. Evidenčna pisarna JNS ie beležila voljlce in pošiljala Fašistični teror na Pivki V Postojni in okolici je bilo dosedaj aretiranih 30 ljudi, med njimi tudi jugoslovenski železničar iz Cerknice pri Rakeku Trst, 17. okt ž. Aretacijam 6 slovenskih mladeničev Gn mož iz Postojne, ki so jih pretekli četrtek zjutraj odvedli v kopersko ietnišnico. so sledile še nove. Kakor se ie naknadno Izvedelo, je bil poleg urarja Rajka Tavčarja, njegovega brata stavca Karla, stavca Franca Likana, knjigoveza Lojzeta Cestnika, prevoznika Marijana Ribolja In čevljarja Mirka Bizjaka, aretiran še pekovski pomočnik Karel Gorjančič. Vsi so 'baje osumljeni, da so delovali proti režimu. Včeraj ob 7. zjutraj pa se Je v Postojni znova pojavil avtomobil tržaške policije in se ustavil pred hiSo, ki v njej stanujeta Fan-či Čukova, nevesta aretiranega Gorjančiča in svakinja aretiranega Karla Tavčarja, ter njena mati. Policija Je izvršila strogo hišno preiskavo ter ju nazadnje aretirala in odvedla v Trst. Ob pol devetih Je bil nato na postaji v Postojni aretiran že železniški ključavničar Henrik Mekinda, rodom iz Postojne, ki je pa Jugoslovenski državljan On biva v Cerknici rri Rakeku. Ko Je izstopil iz ljubljanskega vlaka in odšel na carinarnico k carinskemu oregledu. sta mu pred vrati dva policijska agenta napovedala aretacijo. Odgnala sta ga na obmelno kolodvorsko policijo, kjer je bil preiskan in zaslišan. Od tam so ga vklenjenega odvedli v Trst. Razen v Postojni so bili aretirani tudi nekateri Slovenci iz bližnje In daljne postojnske okolice. Skupno je bilo aretiranih okrog 30 oseb. poročila našim agitatorjem, naj napno vse sile, ker bo sicer Tržič v punktaških rokah-Opoldne je imela nasprotniška lista Majer-šič 54 glasov večine. Ta večina pa je po kosilu skopnela, tako da je bila lista Globoč-nika v večini za 24 glasov. In v popoldanskih urah, ko so od obeh strani pritisnili na volilce, je kolebala večina tako, da je enkrat padla že celo za tri glasove. In zleteli so agitatorji še po zadnje rezerve in ko je bila ura šest, je kazal jeziček na volilni tehtnici 13 glasov večine. Globočnikaova lista JNS je zmagala z 378 glasovi proti 365 glasovom punktašev. Glavni trg je zaoril navdušenih klicev »Živijo Globočnik!« Živijo zavedni Tržič«! Majeršlčevi ljudje pa so se poparjenih glav razšli in godba tržiške cerkve. ki je bila pripravljena, da proslavi punktaško zmago, je odložila instrumente. Poraz je prišel tako nepričakovano, da so zgubili glavo in še zadnji košček razsodnosti, ki jim je še ostala. Pa se vrnimo malo nazaj in poglejmo na volilno agitacijo, kakršno so Majeršičevi uveljavljali. V časih najhujših političnih na-sprotstev ni bilo kaj takega kakor sedaj. Centralna gibalna sila je bila doma v usnjarski zadrugi »Runo«, ki jo je ustanovil znani župnik Škerbec. Od tu je šel prvi pritisk v obliki najstrožjih opominov za takojšnjo poravnavo obveznosti. In so se trži-ški čevljarji ustrašili, nekaj so jih naravno tudi popolnoma oplašild. Druge so pridobili s tem, da so jim v občini obljubili službe, ker bodo vse občinsko uradništvo zamenjali Tretjim so obljubili službe v »Runo« sami, kjer bodo vse stare usnjarje zaposliM tako aH tako. Zopet druge so oplašill z vero. ki je bila zopet enkrat v nevarnosti, poiskali so sorodstvene vezi in ko so bila že vsa sredstva Izčrpana, so tiste, ki imajo v denarnih zavodih obveznosti, pritisnili s tem, da so prišli gospodje od tistih denarnih zavodov celo iz LJubljane, da so raztelesili uboge žrtve in Jim. tako pripravili svobodne volitve. In levičarski socialisti so slepo drveli čez dm in strn za to gospodo, ki Je hotela pod geslom »Delavski Tržič delavcem« zagospodariti in tlranizirati vse, pa tudi delavce, svoje zaveznike. Vsi napori in vsa ogabna sredstva niso pa premogla zavednosti tržiških volilcev. Tokrat se je posebno odlikovala naša mladina, ki je bila ves dan na nogah. Nobenih imen nočemo navajati, ker je vsak storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da smo priborili sijajno zmago nad punktaškim terorjem. Vsem bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Po naši zmagi pa »o se takoj pokazali sadovi krščanske vzgoje, ki so jo n. pr. deležne delavke tržiške predilnice v dekliškem domu. Ko je prišel v ponedeljek zjutraj kakor navadno vprašat mesar od gospoda Verdirja, koliko mesa naj pripelje, so ga delavke napodile, ieš da ne bodo jedle mesa od mesarja, ki je volil liberalce in res so šle drugam po meso. Prevoznik, ki je prišel, kakor navadno po robo v črni konzum, je bil odklonjen, ker je volil Globočnika. Toda zapomnite si, da se milo vrača za drago! Videli bomo, koga bo po vsem tem glava bolela. Z zmago, priborjeno s pomočjo malih zavednih ljudi, ki se ne strašijo ne terorja, ne groženj in pretenj, vstajajo občinskemu odboru in krajevni organizaciji JNS in vsem naprednim organizacijam nove naloge, ki jih bo treba brez odlašanja in nujno rešiti tako, da bodo videli naši pristaši, da njihov trud ni bil zaman in da bodo tudi oni trdno stoječi možje, ki so bili sicer vedno z nami, pa so tokrat iz ničevih vzrokov ostali doma, čutili, da niso prav storili, ko so zatajili svoje prepričanje. I. L. Sijajen uspeh v Marenbergu Ena najlepših zmag jugoslovenske nacionalne misli v dravski banovini je gotovo zmaga JNS pri nedeljskih volitvah v Marenbergu, v važni občini ob najsevernejši meji naše države. — Proti nacionaini listi so se združili punktaši in Nemci pod vodstvom bivšega nemškega župana protestanta Sieg-berta Wrentschurja ter poklicali na pomoč Se voditelja marksistov iz Maribora. Ponujeni kompromis so odklonili z nemogočimi pogoju Upali so z gotovostjo na zmago. Ljudstvo pa jim je obrnilo hrbet. Nič ni hotelo slišati o tako lepi zvezi. Vsi najboljši možje brez razlike prejšnje politične pripadnosti so se združili na listi JNS ter z vso vnemo šli v boj za zmago te liste. — Nemila usoda je priklenila na bolniško posteljo ravno v tem času dva zavedna poborni-ka naše ideje, ki bi gotovo pripomogla še k sijajnejši zmagi, a sedaj še niti glasovati nista mogla. — A usoda tudi nasprotnikom ni bila naklonjena. Ker njihova lista ni bila po zakonu sestavljena, je bila od sodišča zavrnjena. Zato so hoteli odvrniti volilce od udeležbe pri volltvi, deloma z izgovorom, da ni potrebno voliti, ker je itak samo eno lista, drugod pri svojih pa, da če predložena lista ne dobi vsaj polovice glasov vseh volilcev, da ne bo Izvoljena. A volilci niso nasedli tej gonji, temveč so se skoraj pol-noštevilno udeležili volitev tn glasovali za listo JNS g. Franca Ternika, k| je dobila 441 glasov, t 76 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kljub grožnjam in pritisku nasprotnikov. Tudi velika večina volilcev iz trga samega se je 'izjavila za skupno delo v «mishi narodnega in državnega edinstva. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, toplo. Pričakovati je slabo vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Atlantska depresija je prodrla v Evropo, visoki pritisk pa se ie iznad Južne Evrope umaknil proti 8krajr«mu jugozapadu in vzhodu. Dunajska vremenska napoved za sredo: Ponoči dež, v višjih legah sneg. Podnevi ponekod oblačno, v prostih legah zapadni vetrovi; pozneje se bo vreme naglo izpre-minjalo. TVašl kraji in ljudje Ivan Rebek - 70Ieimk Malo, skoro nič ne čujemo v zadnjem Žasu o celjskem gospodu Rebeku, ki je od devetdesetih let pa do nedavnega bil eden naših najvMnejših nacionalnih in gospodarskih delavcev ne le v Celju in na Spodnjem Štajerskem, ampak v vsej Sloveniji in daleč izven nje. Mož, ki je s svojo neizčrpno podjetnostjo, stanovsko in narodno zavednostjo razgibal vse slovensko obrtništvo, sodeloval pri vsakem znameni-tejšem narodnem pokretu, se je pred petimi leti z bridkimi razočaranji umaknil iz javnega življenja v rodbinsko zatišje. Rodil se je 8. oktobra 1863 na Črnem vrhu pri Idriji, kjer je zgodaj izgubil starše. Po hudem trpljenju je kot mlad rokodelski pomočnik prišel peš iz Gradca v Ljubljano, kjer so kmalu opazili njegove izredne nadarjenosti in ga pritegnili k sodelovanju v Rokodelskem društvu, Sokolu. Slavcu, Dramatičnem društvu. Še kot pomočnik je bil leta 1S93. pozvan kot ekspert za novi obrtni zakon na Dunaj, kjer je v parlamentarnem obrtnem odseku podal v slovenskem jeziku referat, ki je vzbudil splošno zanimanje, da mu je čestital celo pokojni dr. Lueger. Leta 1894. je prišel v Celje. Ker mu je nemštvo preveč nasprotovalo, je moral prvo delavnico poiskati v okoliški občini in šele čez 3 leta mu je pokojni dr. Dečko priboril večjo delavnico v mestu, da je mladi obrtnik mogel prevzeti ključavničarska dela pri takratni stavbi Narodnega doma. Mlademu mojstru je uspelo organizirati slovensko delavstvo pod firmo Slovenskega delavskega podpornega društva in odcepiti slovenske obvezne obrtne zadruge od graškega Bunda in združiti v novo ustanovljeni Zvezi južno-stajerskih obrtnih zadrug. Rebek je na čelu bojkotnega gibanja zoper nemško trgovino, iniciator za takratno dobo znamenitih narodnih koledarjev in »kažipotov«. Seveda ni manjkal Rebek v nobenem narodnem društvu. S posebno vnemo je sodeloval v celjskem dramatičnem in v pevskem društvu. Ponovno je kandidiral v državni in deželni zbor. Bil je tudi član bivšega Narodnega sveta, prvega mestnega občinskega sveta celjskega, načelnik kovinarske obrtne zadruge, podpredsednik šolskega odbora celjske obrtne nadaljevalne šole. član Zbornice za TOI itd. Občeslo-vensko obrtno društvo v Celju ;n bivša Splošna zveza obrtnih zadrug sta ga imenovali za častnega predsednika. Jubilantove razprave o najaktualnejših gospodarskih problemih, katerih je objavil nebroj, posebno v strokovnem časopisju, so se zelo rade čitale zaradi svoje svežosti. samozavesti in izrednega optimizma. Kdor pozna jubilantov odkriti kremeniti značaj, mora obžalovati, da je tega idealnega borca za koristi malega človeka in pravice naroda optimizem v mnogih pogledih varal. Rebekovega jubileja se poleg gospe Pep-ce, ki ga zvesto sprefnlja in podpira v veselih in bridkih urah že 35 let. ter 6 dobro preskrbljenih otrok vesele gospodarski in nacionalni krogi. Naj bi se zdrav in krepak spet povrnil na svoie mesto kot najboljši obrtniški voditelj. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naši izseljenci beračijo po Južni Ameriki Sarajevo, 17. oktobra Na kongresu zveze izseljenskih organizacij je v vrsti številnih referatov vzbudilo posebno pozornost poročilo znanega izseljenskega organizatorja g. Iva Lupisa-Vukiča, ki je potrdil ugotovitev predgc-vornika Strižiča, da je stanje naših izseljencev zlasti v Južni Ameriki obupno in da mnogi naši rojaki žive tam samo še od beračenja. Ivo Lupis-Vukič je lani prepotoval Južno Ameriko, zlasti še Argentino, da spozna razmere, v katerih žive naši izseljenci. O vsem, kar je videl, je zdaj poročal na kongresu. Nemogoče je — je poudaril — delati v korist izseljencev v Ameriki, dokler država ne pošlje tjakaj za poslanika in konzule može, ki se bodo prizadevali z vsemi možnimi silami, da pomagajo našim izseljencem. Stanje se v Južni Ameriki ni poboljšalo, nasprotno — v pogledu naših izseljencev je nastal pravcati kaos. Iz dneva v dan beračijo naši ljudje po Buenos Airesu in prenočujejo bogve kje v jamah. Pri repatriiranju naših izseljencev so nekateri tipi zaslužili z zlorabami lepe denarje. Tako so mnogi, domovino ljubeči izseljenci postali neprijatelji lastne države. Ivo Lupis-Vukič predlaga, da se prisilijo naša paroplovna društva, da vsaka ladja, ki se vrača iz Argentine, pripelje s seooj v domovino 10 naših ljudi. Prehrano zanje pa bi bilo treba plačati iz izseljenskega fonda. Nadalje je nujno potrebno, da se v Buenos Airesu zgradijo za naše ljudi barake, kar bi stalo okrog 300.000 Din. Zelo žalostno je bilo nadalje poročilo g. Dučiča o propadlih hranilnih vlogah izseljencev in o izplačilu teh vlog v bankah Jugoslavije. Navedel je ogromne vsote, ki so jih izseljenci v teku osmih let po prevratu poslali v domovino. Te vsote so tedaj služile za uravnovešenje naše plačilne bilance. Danes jih ni nikjer. Kongres je soglasno sprejel predlog, da se dostavi ministru Puclju prošnja, naj se vprašanje izplačila hranilnih vlog izseljencev pri propadlih bankah spravi pred gospodarsko finančni odbor ministrov in naj se že iz obzira pravičnosti in največjih državnih interesov takoj predloži narodni skupščini osnutek zakona za neposredno izplačevanje izseljenskih vlog pri faliranih denarnih zavodih od 1923 do 1928. Uradni jezik slovanske ženske zveze Beograd, 17. oktobra Na kongresu Jedinstva slovanskih žen v Beogradu je bila posebno zanimiva razprava o tem, kakšen uradni slovanski jezik naj sprejmejo vse tiste slovanske države, ki so zastopane v Jedinstvu slovanskih žen. Vsaka delegacija je stavila svoj predlog. Poljakinje so za francoščino. V imenu bolgarske delegacije pa je gospa Ivanova, ena najzanimivejših dam na kongresu, izpre-govorila: »Sodim, da bodo vse delegatke razumele, ako energično odbijem predlog, da bi v taki vseslovanski organizaciji, kakor jo tvorimo, bila francoščina uradni jezik. Sodim, da je najpametneje in najsmo-treneje, ako Jedinstvo slovanskih žen izbere za svoj uradni jezik ruščino.« Tem besedam je velik, del delegatk aplav-diral, dočim je poljska delegacija odločno protestirala. Tedaj je vstala gospa Smolar-Capkova, ugledna češka javna delavka, predsednica Jedinstva. Vsa dvorana je z napeto pozornostjo poslušala njena izvajanja: »Najti moramo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Morda je predlog ge. Ivanove umesten, toda treba ie razumeti, da ne smemo dopustiti nikomur prioritete. Predlagam, da Jedinstvo slovanskih žen ohrani kot uradni jezik — vse slovanske jezike onih držav, ki so včlanjene v Jedinstvu slovanskih žen...« Zadeva pa s tem predlogom še nikakor ni bila rešena. Zopet je stopila na oder Poljakinja gospa Hubicka: »O predlogu glede ruščine ne more biti niti besede. O tem sploh ne maram niti govoriti, ker na Poljskem nikdo več ne govori ruščine. V tem primeru sprejmem predlog ge. Čap-kove, da se ohranijo jeziki vseh članic Jedinstva slovanskih žen.« Nato je ga. Ivanova pojasnila svoj predlog: »Jedinstvo slovanskih žen ima svoj pomen v mednarodnem življenju in taka organizacija si mora izbrati kak slovanski jezik za uradnega. Predlagala sem ruščino, ker se je ruski narod najbolj zastavljal za slovansko idejo. Nadalje so Rusi najštevilnejši, njihovi literaturi se klanja svet, njihova zgodovina je učiteljica vsemu svetu.« Jugoslovenska govornica gospa Del j a Iva- ničeva je podprla predlog bolgarske tovarišice. Za ruščino. A vendar ni in ni bilo odločitve. Skupščina se je razšla brez sklepa in tako si članice Jedinstva slovanskih žen do nadaljnjega ostanejo na jasnem, kakšen naj ne bo njihov uradni jezik. 2,072.000 Din škode po povodnji v ljubljanskem srezu Ljubljana, 17. oktobra Kmetijski referent ljubljanskega sreza g. inž. Muck je na podlagi statističnih podatkov in poročil posameznih občin sestavil splošno oceno škode, povzročene po velikih septembrskih povodnjih. Obširno poročilo je nato ljubljanski srez predložil banski upravi, kmetijskemu oddelku, ki je že zbral podake o povodenjski škodi iz 17 srezov dravske banovine in od 2 mest, Ljubljane in Celja. V ljubljanskem srezu je bilo po raznih krajih, občinah in naseljih oškodovanih 1139 posestnikov, ki trpe škodo na raznih kulturah v celotnem znesku 2,072.000 Din. Kakor smo že poročali, znaša škoda v mestnem delu Barja 821.611 Din, torej je ljubljanska okolica, v prvi vrsti razni barjanski kraji, trpela skupaj 2,893.611 Din škode. Mnogi kraji so silno udarjeni in res nimajo ljudje kaj dati v lonec in trpe že pomanjkanje, zlasti siromašnejši ljudje, ki imajo le nekaj njivic, na katerih pa je bil ves pridelek popolnoma uničen. Pomladna povodenj je prebivalstvu ljubljanske okolice prinesla ogromno škodo, takrat je bila ta ocenjena na 3 milijone dinarjev, tako da sta dve veliki povodnji napravili v okolici nad 6 milijonov dinarjev škode samo na raznih pridelkih. Pod vodo je bilo v ljubljanskem srezu 1070 ha rodovitne zemlje. Na posamezne pridelke se škoda razdeli približno tako-le: Koruza v 20 občinah 187 ha s škodo 236.500 Din, ssmo Vrhnika 1C0.000 Din. Proso v 12 občinah 44 ha 58.000 Din škode. Ajda v 18 občinah 190 ha 225.500 Din škode. Ozimina v 14 občinah 93 ha 41.600 Dm škode. Fižol v 12 občinah 66 ha 126.950 Din škode. Krompir v 17 občinah 166 ha 487.000 Din škode. Korenje, repa in pesa v 18 občinah 168 ha 348.500 Din škode. Zelje v 17 občinah 80 ha 373 ^)0 Din škode. Travniki 40 ha 82.350 Din škode, detelja 25 ha 35.600 Din škode. Najhuje so bile prizadete naslednje občine: Vrhnika 628.295 Din, Preserje 165.108 Iška Loka 102.794, Brezovica 197.682 Din, Tomišelj 455.660 Din in Račna pri Grosupljem 105.115 Din. Celotno škodo, ki so jo septembrske povodnji napravile v dravski banovini samo na raznih kulturah, cenijo na 20 milijonov dinarjev. V to škodo pa ni všteta škoda na raznih objektih, mostovih in cestah. Kulturno delo brezposelnih mladih učiteljev Ljubljana, 17. oktobra. Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov priredi od 19. do 21. t. m. tridnevni tečaj in akademijo za učiteljske abiturien-te v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu so zanimiva predavanja. Tako bo En-gelbert Gangl razpravljal o snovi: Učiteljstvo in Sokolstvo; prof. dr. Ozvald o vzgoji in vzgojevalcih; dr. Stanko Gogala o življenju kot vzgojitelju; Ivan štrukelj pa bo poda' primere iz prakse učitelja in šol- Prav oprano - ostane, dolgo kakor novo Rajši kakor da perilo krtačite in mencate, ga kuhajte 15 minut. Na milijone kisikovih mehurčkov« ki se jih razvije v raztopini Schichtovega Radiona, požene milno peno skozi tkanino, ne da bi ji kaj škodovalo. Tako operete perilo hitro, lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov Radio n. 0 Pi: --< Schichtov RADIOM sam skega upravitelja. Zvečer bo kvartet pel narodne pesmi, nato bo abit. Vojko Jagodič poročal o ustanovitvi potovalnega fonda, Bogdan Uratarič bo koreferiral o ustanovitvi odseka prijateljev vaške kulture, abit. Ida Turkova pa o potrebi in važnosti učiteljske pomoči na vasi. Drugi dan dopoldne bodo hospitacije na mestnih osnovnih šolah, popoldne pa bo Andrej Skulj govoril o delu in nalogah podeželskega učitelja, ga. Skulj-Grumova pa o nalogah učiteljice na deželi. Zvečer bo zopet pel kvartet narodne pesmi, nato bo razpravljala abit. Stana Zemljakova o problemu ženskega gibanja, dočim bo abit. Majda Lovšetova koreferirala o ženski emancipaciji, abit. Metod Jenko pa o snovi: Naš odnos do ženskega gibanja. Tretji dan dopoldne bo poročal Vojko Jagodič o snovi: Naši pogledi za poglabljanje učitelja v milje delovnega ljudstva, abit. Janez Tomšič pa bo orisal položaj abiturientov učiteljišč. Popoldne je posvečeno razgovorom o nadaljnjem delu odseka brezposelnih učiteljskih abiturientov, zvečer pa bo akademija z uvodno besedo, z nastopi kvarteta in solistov, z deklama cijami in recitacijami. Akademija se bo vršila samo za udeležence tečaja in njihove goste. Pristopajte k „Vodn?hovi družbi" Smrt na travniku Ptuj, 17. oktobra Včeraj popoldne so našli ljudje ne daleč od postajališča Hajdine proti Turni-ščam na travniku ob cesti neznanega mrtveca Očividci zatrjujejo, da so ga še malo prej videli, kako je šel preko travnika, naenkrat pa se je vlegel na travo. Misleč, da se hoče le odpočiti, so ga pustili, mimoidoči so pa kmalu opazili, da je mrtev. O dogodku je bila takoj obveščena orož-niška postaja v Ptuju in patrola je ugotovila, da na mrtvecu ni opaziti, da bi bil umrl nasilne smrti. Nekateri so mrtveca spoznali za 701etnega pilarja Škrobarja iz Maribora, o čemer je bila tudi obveščena policija v Mariboru. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Hajdini. Pri mrtvecu rJso našli nikakih listin. LTUKNIPREGLED Razstava mlade slovenske arhitekture Razstava mlade slovenske arhitekture, ki je še za nekaj dni odprta v Jakopičevem paviljonu, je kulturen in umetniški dogodek, ki je vreden, da ga javnost sprejme z vso dostojnostjo in priznanjem. Neposreden uspeh tudi ni izostal: napregled-ne množice obiskovalcev, ki gredo z občudovanjem vsak dan skozi paviljon — in med njimi so prav tako beati possidentes, ki prihajajo iskat zasnutkov svojih bodočih individualnih, familiarnih sreč, kakor čisti, platonični ljubitelji lepote in življenja _ te nepregledne množice so najbolj zgovoren dokaz, da mladi arhitekti že tudi pri spoštljivem filistru pomalem prebijajo led. Z nezadržano radostjo je pozdravil razstavo ves mali iskreno kulturni slovenski svet. Kdorkoli se dandanes ubada na kateremkoli področju peresa, umetnosti, duševnega dela, gleda v mladi slovenski arhitekturi tisto postojanko, na kateri se zbira avantgarda vseh naših novih duhovnih in življenjskih stremljenj. Ob vprašanju individua in kolektiva se danes razhajajo vidiki progresa in reakcije. Na tem križišču dela mladi slovenski arhitekt, ustvarja in gradi vile in domove za posedujočega poedinca, ureja kolonije, parke, vrtove, mesta in vasi — in pri tem na tihem polaga temelje za sproščeno živ- ljenje celote, v katero se bodo danes ali jutri zbrali ljudje. V teh težkih časih postajajo zadeve umetnosti in luksusa stvar preproste, praktične koristi. Svet ne premore več toliko dobrin, da bi si jih lahko v čistem larpurlartističnem zanosu obešal na por-tale svojih hiš in v interierje svojih domovanj. Mlada arhitektura Je na poprišču najbolj neposrednega, najbolj materialnega življenja zastavila svoje dosledno, neizprosno delo, pomedla je pajčevino iz vseh kotov sveta, razmaknila je ceste in prostore, odprla je solncu in rasti prosto pot. Kar je pod nebom preoblikovala človeških duš in reformatorjev sveta, pa naj bodo med pisatelji in vzgojitelji, med politiki in sociologi — nihče ne vrši tako neizprosnega, nepreklicnega dela za pre-obnovo družbe kakor moderen arhitekt. Nova arhitektura ustvarja novi milje — in samo novi miljeji lahko rodijo nove ljudi. V tem, da polaga temelje življenju, je vsa velika misija sodobnega arhitekta, v tem je vsa velika, neomajna avtoriteta, ki si jo je moderni arhitekt že priboril v današnji družbi in ki mu jo razvoj stvari vzdržema, nepreklicno utrjuje. Razstava v Jakopičevem paviljonu je vredna bolj dostojnega sprejema, kakor je kakšna besedna igra o načinu, kako mladi arhitekti v topi. v preteklost zagledani javnosti budijo zanimanje za svoje delo. Kako preprosto in življenjsko razumevajo mladi arhitekti svojo nalogo v družbi, nam je na najtoplejši način izpovedal inž. arh. Tomažič v svojem govoru, v katerem je med drugim rekel o moderni arhitekturi; S svojimi deli izravnava življenje in išče pota za zvezo med narodi, življenju prisluškuje, da ob pravem času pripravi streho m prostoi novim oblikam življenja. Resnice ne skriva v svojih delih, resnica je zanjo zdrav temelj delu. Pri vsem tem se zaveda, da polaga tudi ona temelje nove dobe. Tehniki je dala v svojih delih prost zamah in jo osvobodila tlake, ki jo je delala še pred kratkim časom arhitekturi odmirajoče dobe. Z roko v roki s tehniko ustvarja danes, kar so bile nekoč bajke in sanje Postavila je novo merilo za prostore: njeno merilo je človek pri delu in počitku. Dobro se zaveda, da se z olepšavanjem. s povračanjem v preteklost in z negiranjem življenja ne gradi boljša bodočnost. Prostore ustvarja in razsvetljuje, ogreva jih in zrači, oblači jih toplo ta zračno, kakor še nikdar doslej. Mrazu, mokroti, vročini gospoduje. Razdalje skrajšuje in prostore veže na veliko razdaljo med seboj. Mesta urejuje in zdravie prinaša vanja. Promet uravnava smiselno in človeka ščiti pred nesrečo. Probleme, ki jih stavljajo nove razmere, rešuje v velikem konceptu s pogledom v bodočnost. Materialu daje pravo ceno, obliko in mesto, ki mu gre v današnjem življenju. Našla je že in še išče vedno nova pota in načine cenejšega, bolj zdravega in človeka dostojnega stanovanja. Spravila je v sklad prostor s človekom ter slednjega rešila iz suženjstva, v katerem je živel še včeraj v svojem stanovanju. Mladi arhitekt stopa s svojimi deli pred javnost, da jc opozori še posebej na važne probleme časa in na temeljne spremembe v arhitekturi. Zapustil je megle Par-nasa in stopil v živo življenje. Zanj ni dvoma, da bodo načela, ki danes preoblikujejo človeka, odločilna pri ureditvi nove dobe. Ne zapira se med štiri stene in ne sanja več na papirju o zlatih gradovih in starih časih. Dobro se zaveda, da so časi Medičejev, renesančnih knezov in kraljev daleč za nami, da se ne povrnejo več in da se tudi meceni ne rode več. Ne prenese več tega, da bi se šopiril s tem, kar so Grki in Egipčani in drugI v težkem boju z življenjem in trdim kamnom ustvarili. Njegovo delo ni več odvisno od slučajev in štimung, na trdnih tleh življenja stoji, premišljuje, računa, preizkuša ter gradi. Ni ga strah svetlih in zračnih prostorov. praznih ploskev in čistih ravnih linij. Pri svojem delu odklanja vsiljive in še danes ponekod priznane, priljubljene oblike, v katere na1 bi znova vk^val mo-dernefra človeka. Stene prostorov odpira od kraia do kraja, da bi prevzel človeka čist zrak, da bi ga zbujalo solnce iz spanja, da bi se zavedi svojega zdravja. »Zlata husa«: vabi goste iz Jugoslavije Praga, 17. oktobra Številne prijatelje zlate Prage v Sloveniji bo gotovo zanimalo, da je bil 14. t. m. ponovno otvorjen prosluli slovanski hotel »Zlata husa«, ki je užival največji ugled in sloves že pred vojno. Pred petimi meseci so ga zaprli zato, da so lahko v tem času popolnoma prenovili notranje in zunanje lice in hotel opremili z najmodernejšim udobjem. Tako zdaj premore »Zlata husa« sto lepo urejenih sob, kavarno, dve restavraciji, vinarno, bar in gril. Na razpolago so prostori za seje, svatbe, društveni lokali itd. Na izbiro so tudi dobra primorska jedila in originalno dalmatinsko vino. Cene so zmerne, čeprav so stroški celotne preureditve dosegli vsoto 18 milijonov Din. Pri otvoritveni svečanosti je pozdravil goste solastnik hotela zdravnik dr. Franjo Valeš, ki ga mnogi v Jugoslaviji poznajo kot dobrega Slovana, zlasti še iz časa balkanske vojne, ko je bil član češke zdravniške misije. V Dalmaciji je bil dr. Valeš občinski zdravnik v raznih krajih in si ie povsod pridobil splošne simpatije. V svojem govoru je dr. Valeš opisal tradicijo hotela »Zlata husa« (Zlata goska) in zagotovil, da bo hotel tudi v bodoče pod vodstvom v starem slovanskem duhu. Obenem je članom prisotne jugoslovenske kolonije naglasil, da bo Jugoslovenom v vsakem pogledu srčno rad uslužen. Prav gotovo bodo zatorej posetniki Prage iz naših krajev radi poiskali gostoljubni hotel. Uglednemu prijatelju dr. Valešu pa želimo v vodstvu tako uglednega podjetja kar največje uspehe v bodočnosti. Mladi arhitekt išče pri svojem delu izraza poštenosti dela, jasnosti zasnove, pripro-stosti oblik, človekovega zdravja in veselja do življenja. Konstrukcija mu je trdna, lahka in topla obleka prostorov. Osvobodil je hišo odvišne teže, rešil Je prostor dosedanjih ječ, sprostil ga je, da se preliva in spaja z naravo. Z veseljem in pogumom gradi ter pripravlja pot lepšim in boljšim časom, kakor so danes. FrL (K našim poročilom o razstavi mlade slovenske arhitekture dodajamo, da je imel nje aranžma v rokah inž. Maks Stre-nar, ki je obenem eden izmed razstavljal-cev. Da je težko nalogo aranžmaja rešil s skromnimi sredstvi izvrstno, z okusom in iznajdljivostjo, bo vedel povedati vsak, ki razstavo obišče ta zlasci ki jo vidi v luči nevsiljivo nameščenih reflektorjev. Ur.) Oktobrska številka »Ljubljanskega Zvona" Pravkar je izšel deseti zvezek tekočega letnika naše najstarejše in najodličnejše književne revije. Na uvodnem me9tu je objavljen konec eseja »Turgenjev«, ki ga je ob petdesetletnici smrti velikega romancier-ja in novelista prispeval ugledni ruski znanstvenik in književni esejist, vseučil. prof dr. E. S p e k t j r s k i j. Njegov prispevek o Turgenjerj je nedvomno najboljši. kar jih je bilo v teh mesecih napisan it o avtorju »Očetov in sinov«, saj obravna- Domače vesti * V pregledni tabeli o izidu občinskih volitev, priobčeni na prvi strani včerajšnjega »Jutra« je bilo 12 občin iz dolnje-letidavskega sreza pomotoma zabeleženih v zadnji rubriki, namesto v rubriki JNS. Ta tiskovna napaka je bila sicer takoj popravljena, vendar pa je bilo že skoro tisoč izvodov z nepopravljeno tabelo. Vendar pa so pozorni čitatelji lahko to tiskovno napako takoj opazili, saj je bilo iz vseh ostalih poročil, zlasti tudi iz podrobnega pregleda o volitvah v dolnjelendavskem srezu jasno razvidno, da so vse občme tega sreza v rokah JNS. ♦ Osebne veste s pošte. In2. Anton Gosar je imenovan za uradniškega pripravnika na direkcij! v Ljublijani. Za upravnike v 5. položajni skupini so napredovali Anton Boc v Celju, Iva« Cof na Ljubljani 2, Franc irgolič na Mariboru 1, Anton Kle-menčič na Mariboru 2, Franc Lapajne na Ljubljani 7, Pavel Krulej v Gornji Radgoni in Karel Pšeničnik v Zidanem mostu Za uradnika 8. položajne skupine je imenovan Vladimir šenk na direkciji v Ljubljani. Za arhivske uradnike so imenovani Alojzij Urbančič na direkciji, Marta Suš-nikova v Brežicah, Ivan Jalen na Jeseni cah, Ljudmila Bajčeva v Kočevju, Alojzija Pehanijeva v Dolnji Lendavi, Josipina čo-ževa v Črnomlju, Ivan Pahor na Mariboru 2, Ana Pušarjeva v Zirih in Frančiška Mra-kova v Ribnici. Premeščeni pa so: Marija Verblčeva iz Slatine Radenci na Maribor 1, I vama Bezlajeva z Ljubljane 1, v Grahovo, Olga Zupančičeva iz Ruš v črno pri Prevaljah, Kamila Sobjakova z Maribora 1, v Gornjo Radgono, Franc Benčič iz Rogaške Slatine v Ptuj, Viljem Leveč iz Rogaške Slatine na Vič in Franc Želez-nik iz Dobrne v Celje. NOVO OTVORJENA BRUSILNICA STEKLA In OGLEDAL BflSKEC MIRKO, Ljubljana VIL, Šiška, Medvedova 38. Tel. 35-75. 11032 ♦ Strokovni izpiti zdravnikov. Državni strokovni izpiti za ssdravnike-uradnlke Iz dravske, savske, primorske in vrbaske ba^ novine se bodo vršili v Zagrebu 11. decembra v šoli narodnega zdravja. Pravila za polaganje izpita so fcila objavljena v »Službenih novinah« z dne 21. januarja 1932. ♦ Imenovanje v upravni službi. Politič-no-upravni pripravnik pri banski upravi vrbaske banovine Ivan Vrtačnik je imenovan za pristava pri isti banski upravi. ♦ Darovi za poplavljence. V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske ibanovine so darovali: državna osnovna šola v Kočevju 339 Din, državna narodna šola v Kamni gorici (prispevek učiteljatva in učencev) 173.50 Din, državna osnovna šola Bohinjska Bistrica (prispevek učiteljstva) 117.50 Din, upravitelj-stvo zasebne meščanske šole v Marijinem domu v Kočevju 117.25 Din, šola Gorjuše v Bohinju 31.50 Din in pošta Ribnica na Dolenjskem 20 Din. Iskrena hvala! ♦ Nismo še dosegli lanskega števila 16 tisoč, Vodnikarji! Zato na delo vsi, ker so zadnji dnevi za vpisovanje. ♦ Ponudba za fižol. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani kupi ca 6000 kg zdravega suhega fižola za poplavljence. Ponudbe z navedbo cene franko Ljubljana dolenjski kolodvor naj se pošljejo pismeno s priloženim vzorcem do 20. t. m. pisarni Rdečega križa v Ljubljani, Wolfova ulica 12, telefon 32-18. ♦ Jabolka in hruške po 20 do 35 Din kg. Ob zaključku razstave sadja ln vina v Beogradu je dobil posebno pohvalo sadjar Miloš Milenkovič iz Strumice, ki Je razstavil najlepša jabolka, da so se kupci zanje kar stepli in jih pokupili .po 20 Din k?. Milenkovič pravi, da nikjer v Juzosla-viji nI takega ozračja in tal za sadjerejo kakor v blpženem strumiškem okraju. To sam najbolje preizkuša. Je priseljenec iz Zvočni kino Dvor Telefon 2730 NOVO! „Frankenstein" film napetih prizorov, strahu in groze. — Umetni človek z možgani zločinca. — Film, katerega prenesejo samo močni živci. V glavni vlogi Boris Karlov Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer LJUDSKE CENE: 2. 4 in 6 Din (balkon 8 Din). šumadije in od leta do leta žanje večje uspehe v sadjarstvu ln poljedelstvu. Nadalje so bile po 30 do 35 Din za kg razprodane krasne hruške kartuzijanskega samostana v Pletenjih. Zelo visoko ceno &o dosegle tudi Baumanove renete istega samostana. ♦ Cerkniško jezero Je, kakor nam pišejo iz Cerknice, zopet podobno pravcatemu morju. Poslednje deževje je povzročilo, da so se požiralniki zamašili, zato voda zelo počasi odteka. Prehod je mogoč samo s čolni. Nasip je pod vodo. ♦ Sejem. V št. Juriju pri Grosupljem bo živinski in kramarski sejem 19. oktobra t 1. ♦ Obsodba zaradi žaljenja časti. V soboto je ibila pri okrožnem sodišču v Ljubljani končana že večkrat preložena sodna razprava v tožbi g. dr. Benkoviča, člana uprave d. d. Mara, tovarne za lak v Domžalah, proti g. Francu Ripplu z Dunaja. Sledmji je bil, pogojno za dve leti obsojen na 7 dni zapora Ln 12000 Din globe. ♦ čoln s šestimi potniki se je prevrnil na Dravi v nedeljo popoldne v bližini Va-raždina. Utonila sta prevoznik Anton Tr-stenjak in žena policijskega stražnika Andreja Križaka, dočim so ostali srečno splavali iz objema deročih valov narasle Drave. ♦ V kopalnici Je utonila. V Sarajevu se je kopala v domač* kopalnici soproga svetnika mestnega načelstva Selima Ba-ščančeviča. Peč je bila zakurila z ogljem, vsled česar se je razvijal dioksid, tako da se je gospa onesvestila in v banji utonila. Hčerka jo je našla mrtvo. ♦ Smrtna nesreča na progi. Na železniški progi Dedine-Teslič se je preteklo nedeljo pripetila smrtna nesreča. Tridesetletni delavec Branko Gjurič, ki je hodil po progi med tračnicami, je padel pod ko. lesa motorne derezine, ki ga je vsega ra^-mesarila. Signala Gjurič ni slišal, ker je bil gluh. ♦ Izmišljuje si zločine, da bi zimo prebil v zaporu. Kakor poročaiio iz Subotiee, je konec lanstkega leta Peter šarpjar pred tamkajšnjim državnim pravdništvom izjavil, da je ubil svojo zaročenko v Segedinu. Vest mu ni dala miru, zato je prišel, da prizna svoj zločin. Pridržali so ga v preiskovalnem zaporu, sodišče pa se je obrnilo v Segedin po informacije. Po štirih mesecih je prišel odgovor, da tamkaj v omenjeni dobi nI bil nikdo ubit In da navedene zaročenke sploh ni bilo. V pomanjkanju dokazov je sodišče šarpjara izpustilo iz preiskovalnega zapora, šarpjar je zaradi siromaštva nameraval zimo preživeti v zaporu, zato se je sam obdolžil zločina. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vab in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u_ V soboto zvečer moramo pa res vsi v Union! V veliki koncertni dvorani bodo nastopili trboveljski slavčki, poleg njih še trboveljski pevski zbor »Zvon«, dalje pianist Ciril Ličar ter pisatelja Mrzel in Klopčič. Vsi so iz Trbovelj m vsi so se postavili v službo, da olajšajo življenje svojim mladim bratom in sestricam. Vstopnice so v Matični knjigarni. u— Violinski koncert Karla Rupla In pianistke Zore Zarnikove, ki je bil prvotno določen za petek 20. t. m. se bo vršil de-finitivno v petek 3. novembra v Filharmo. nični dvorani, že danes opozarjamo vso koncertno publiko na ta izredno zanimivi nastop domačih dveh umetnikov. u_ Dvorski organizaciji JNS v LJubljani priredita v četrtek 19. t. m. ob pol 20. v telovadnici osnovne šole na Grabnu shod članstva, nacionalnega delavstva in name-ščenstva. Govoril bo o pomenu volitev za Delavsko zbornico nosilec nacionalne liste g. Juvan Rudolf in drugi. Udeležite se vsi! u_ Predavanje o rastlinah, ki cveto jeseni, priredi drevi ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi podružnica SVD. Ravnatelo mestnih nasadov g. Anton Lap bo opisal in pokazal zlasti več pn nas še malo znanih rastlin ter opisal, kako jih uspešno gojimo v sobi ali na vrtu. Kakor vsako leto, bodo budi letos predavanja podružnice SVD vsako sredo ob 19. na univerzi in naj se Jih člani in nečlani prav pridno udeležujejo, ker se bodo gotovo naučili mnogo novega in koristnega, saj predavajo naši najbolj Izkušeni strokovnjaki o najrazličnejših vprašanjih vrtnarstva in sadjarstva, vstopnine pa nI. u_ Umetnostno-zgodovlnsko društvo v Ljubljani priredi Jutri, v četrtek obisk cerkve na Selu, graščine Fužine pri Ljubljani in dveh emplrskih spomenikov. Sestanek ob 15. ob železniškem prehodu na Zaloški cesti. Pomoč v gospodarski krizi. Huda gospodarska kriza uničuje trgovino in industrijo, a poleg tega škodi tudi zdravju vseh slojev prebivalstva. Trajna bojazen, da bi se kriza povečala, da bi se delo v vašem podjetju ustavilo, brezposelnost, pomanjkanje in beda ugo-nabljajo zdravje... A vendar je bolj važno, da ohranimo v tej dobi zdravje in energijo, kot pa v času, ko lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost. Pomnimo, da zavisi zdravje v velikem delu od prehrane. Ako redno pijete Ovo-maltine, imate najboljšo garancijo, da sprejme telo baš tiste snovi, ki so najbolj potrebne za ohranitev zdravja in energije. Ovomaltine se pripravlja iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je pridjan samo zaradi boljše aro-me in ne zaradi hranilne vrednosti. Ovomaltine se ne sme kuhati, ker se s kuhanjem uničujejo vitamini u_ šestdesetletnica vodje ljubljanske zemljiške knjige. V ponedeljek 16. t. m. je praznoval v krogu svoje družine in prijateljev 601etnico rojstva, še prav čil in zdrav, vodja zemljiške knjige ljubljanskega sreskega sodišča g. Fran Podboj, ki poseduje v Stožicah prijetno domovanje. G. Podboj je notranjska korenina iz Dul pri Borovnici. Služil je pri »Janezih« v Celovcu in je napredoval za četovodjo. Tam se je naučil pisanja, saj doma je prej moral krave pasti, šolo je pa redko videl. Starši so imeli malo kmetijo, oče si je kot polir prištedil nekaj denarja v Bosni. Po koa-čani vojaški službi jo de France mahnil v Ameriko. Več let je bil v Chicagu in Jollie-tu. Služil je pozneje pri orožnikih v Trstu, nato v Sežani in Divači. Leta 190-8. je bil imenovan za sodnega kanclista v Kamniku. Od tu pa je bil prestavljen k sre-skemu sodišču v Ljubljano. Od L 1926. vodi zemljiško knjigo, seveda zelo točno in vestno. Njegova šegavost dostikrat spravi stranka v dobro voljo, čeprav morajo gledati v knjigah, kakšna bremena tišče njih posestva. Sam je dejal v ponedeljek: »Ne občutim nobene slabosti v glavi, ne v nogah! Sem še poskočen kot 20 letni mladenič.« Gospodu Podboju želimo še mnogo let zdravja in veselja! Opozorilo gg. inserentom in naročnikom »Naše pratike. Prvo izdanje »NaSe pratike« za 1933 je lani izdal konsorcij. Član tega konsorcija je g. Josip Bradač v Ljubljani. Njemu je s sklepom sreskega sodišča ljubljanskega (V I 2379/33/2 z dne 28. 9. 1933) njegov so-lastninski (konsorcialni) delež zarubljen in mu je prepovedano, da ne sme potegniti naročnin in inseratnih pristojbin. Poprej je g. Josip Bradač razpošiljal naročilnice za inserate in nakup »Naše pratike«. Tako dana naročila so zarobljena in g. Josip Bradač ne sme z njimi razpolagati, tudi ne, če bi poizkusil posebej izdati kakšno novo svoje izdanje. Kdor je g. Bradaču dal kakšno naročilo, se na to opozarja. »Delavsko - kmečka pratika« je pod novimi pogoji pripravljena prevzeti prej navedena naročila za 1934. 11081 KONSORCIJ, Tržaška cesta 10-1., telefon 30-62. u_ Krajevni odbor Rdečega križa bo priredil 20. t. m. ob 19. v dvorani OUZD predavanje: »Sodobna medicina v borbi proti tuberkulozi«. Predaval bo najboljši strokovnjak šef-zdravnik zdravilišča na Golniku g. dr. Neubauer Robert. Isti večer bo kratko predaval predsednik krajevnega odbora R. K. g. dr. Fettich Oton o novem zakonu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Za samaritane je predavanje obvezno, vabljeni so pa tudi vsi prijatelji Rdečega križa ih samaritanstva. Prepričajte se o kvaliteti blaga in najnižji ceni damskega, moškega perila in drugih modnih potrebščin pri M. P I R N A T, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 22. 244 Tel. 33-87 l?0JS0tSKl'M trtek v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra »Ronny« jazz. Začetek točno ob 20. Kdaj Je lepota popolna? Veafca žena neguje danes n« &»too obraiz, temved todi svoje tolo Prav« lepota M mora odraža bi ▼ liniji, fci jo zvišujejo lepe (trudi — ponoe vraie ien«. Z uporabo 9i kt>ica EAU de LAHORE j« mogoč« d« ni prsim mladoetno obliko. Upora-ba Je tedo enostavna, a učinek siguren. Ea>u d« Lahore j« saneslj*-vo in pocemi »redetvo za negovanj« ie>n»kih grudi. Steklenica t navodilom 40 Din. Prodaja in ratpoiilja po poŠti: Nobllior, parfumerija, Zagreb, tHca J4 — Jelačičev trg 15. 6 Radio kotiček Ljubljana, 18. oktobra Tako bogatega programa pa naš radio menda še ni imel, kakor bo danes. Dokaz, da dobivamo res prvovrsten radjoprogram, je tudi zanimanje za naš radio po drugih krajih države. Današnji ljubljanski program bosta prenašali beograjska in zagrebška radiopostaji. Ob 18. nastopita radioorkester in jadi'>-kvintet s komorno glasbo Bacha, Čajkovskega, Griega, Beethovna in Francka. O^ 19. bo predaval urednik Fr. Terseglav o religiji pri prvobitnih narodih, ob 19.30 bo pa literarno predavanje znanega našega pi- satelja M. Jarca o novejših francoskih romanih. Ob 30. nastopi Julij Betetto s pevskim koncertom. Naš mojster je v radio-prenosih zelo priljubljen tudi v Zagrebu in Beogradu. Zapel nam bo Schubertovega »Popotnika« in »Kralja duhov«, Brahmso-vi »Safska oda« in »Sam na polju«, Wag-nerjev spev Walframa iz Tannhauserja in končno Lowea »Ura«. Spremljal ga bo radio orkester. Že Betettov nastop bi lahko izpolnil glavni del programa, a vendar nam je pripravilo vodstvo našega radia za drevi še eno prijetno presenečenje, namreč nastop znamenitega ruskega pianista Aleksandra Čerepnina in sicer ob 30.45. Za zaključek bomo pa poslušali še instrumentalni koncert radioorkestra, ki nam zaigra Dvorakove »Slovanske plese« in Rubinstei-novo »Ocean simfonijo 1. st.«. u— Začetek plesnih vaj ijubljanskih maturantov bo 18. t. m. ob pol 8. v dvorani Kazine. u— Plesna vaja društva »Krke« bo drevi ob 20. r beli dvorani hotela Union. Vljudno vabljeni. u_ ženski pokret vabi vse, ki se zanimajo za naša vprašanja, zlasti pa vse poklicne žene na sestanek, ki se bo vršil v četrtek 19. t. m. ob 18. v damski sobi kavarne »Emone«. u— Premeten proejak. Bivši 47 letni sfcro-jar Viktor R. z Vrhnike je nepoboljšljiv navihamec, ki se poslužuje vseh mogočih sredstev, da vara ljudi, zlasti Ljubljančane. Kaznovan je bil že osemkrat od enega dneva do enega leita in se je v zaporu samo še bolj izibrusil. V zadnjem času se je vrgel na beračenje. Prihajal je z Vrhnike vsak teden nekajkrat v Ljubljano in beračil od hiše do hiše. Ker pa so ga nekateri kot krepkega moža odgnali, si je znal pomagati drugače. Zdaij je imel navado jemati s seboj svojo 4 letno hčerko Vikico, s katero je stopical po mestu, pripovedoval o svoji revščini in moledoval za milo-dare. Ljudem se je otrok seveda smilil ln Viktor je nabral prav lepe de.narce. Policija pa njegovega početja ni mogla mirno gledati In ga je zdaj zaprla, otroka pa poslala nazaj na Vrhniko. Zvočni kino IsSeal Smeh! NOVO! smeh! RALPH ARTUR ROBERS v veselem filmu iz vojaškega življenja Razumem, gospod narednik JFilm smeha in posrečenih vojaških dovtipov. Harry Halm Ida Wtist Predstave ob 4., 7. In 9. uri zvečer. va Turgenjeva kot človeka in kot pisatelja, obenem pa opisuje socialno in kulturno vzdušje, v katerem je ustvarjal Turgenjev. Z liriko se odlašata v pričujočem zvezku Alojz Gradnik in Vida Tauferjeva. Zanimiv je odlomek iz pripravljajoče tte avtobiografije znauega slikarja Franceta Kralja z naslovom »Mladost«. Kraljevo knjigo z naslovom »Moja pot« izda še pred božičem Tiskovna zadrjga v zbirki Slovenske poti. Redkokdo ie doslej vedel, da je tadi slovensko dekle zastopano v elovečih memoar jih Casanove, enega najslovitejših donov Juanov sveta. Zato bo vsakdo z zanimanjem prebral razpravo doc. dr. Stanka Š k e r -1 j a >Casanova in kranjska Lenčka«, ki je obenem kulturna slika iz 5a6a slavnega pustolovca. Pisec je mimo tega odkril zvezo Casanove z mladim baronom Zoisom. »Hiša brez okenc, daljša povest Toneta SeliSkarJa, se v tem zvezku nadaljuje. V Obzorniku poroča dr. Anton O c v i r k o odmevih knjige Luciena Tesnifereja o Otonu Zupančiču. Zanimivo je, kako sodi zunanji svet, zlasti francoski, o prvaku naših poetov. Dobro je, da preko >Ljjb. Zvonac izvemo za to francosko bibliografijo o Zupančiču, ki bi sicer vsaj delno ostala neopažena. O filmu kot kulturnem pojavu piše Ivo B r n či 6. Med književnimi poročili so izšle opombe dr. A. Debeljaka o prvi in drugi Slovenski čitanki za srednješolce, A. B u d a 1 ocenjuje Bevka in Feigla, Lavo Cermel] zaključuje svojo strokovno oceno Mattano-vicheve knjige o elektrotehniki, Ivo B r n-č i 6 poroča o nekaterih srbskohrvaških književnih novostih, Tone Seliškar pa o romanu Sinclairja Lewisa >Ann Wickers«. V rubriki o likovni 'jmetnosti piše dr. K. D o b i d a o razstavi slovenskih Madon in o publikaciji »Galerija umjetnina Primorske banovine«. V Gledališkem pregledu je objavljeno poročilo Silve Trdinove o mariborskem gledališču, med Zapiski pa referira B. Borko o Cronievi knjigi »Per la storia della slavistica in Italia«, Anton D e b e 1 j a k pa o francoski antologiji sodobnih italijanskih romanopiscev. »Ljubljanski Zvon« se bliža že svojemu 54. letniku. Opozarjamo nanj V6e, ki jim ljubezen do domače kulture ni prazna fraza. češka veseloigra v ljubljanski drami (Werner, Pravica do greha.) Novejša češka dramatika se zlasti odlikuje po številnih veseloigrah, s katerimi se ni proslavila samo na domačih, temveč tudi na mnosih inozemskih odrih (nemških, francoskih itd.). Tudi pri nas se je češka veseloigra zelo priljubila. Spomnimo 9e samo Langerjeve komedije »Kamela skozi uho šivanke«, »Spreobrnitve Ferdiša Pišto-re«, Scheinpflugovega »Okenca« itd. Dreoi se nam predstavi -češki komediograf Werner s svojo veseloigro »Pravica do greha«. Kakor Langer ljubi motive iz življenja malih ljidi, se Werner v tej svoji komediji posveča motivu iz meščanskega zakona. Lahko bi dejali, da je v tem delu skušal podati na lažji način nekakšno kritiko razmer, v katerih živi in se izživlja današnji meščanski zakon. Osnovni problem te veseloigre je zakonska nezvestoba. Ta motiv je star že od Moliera, toda življenje ga vedno znova vsiljuje dramatiku. Werner nam prikaže življenje v familiji zdravnika dr. Macha in pri tem ugotovi, da v tej družini glede zakonske zvestobe ni ravno preveč v redu. Ne oče in ne sin nista v tem vprašanju puritanca, kakor bi marsikateri gledalec mislil o familiji uglednega in spoštovanega zdravnika. Tako pride do zanimivih konfliktov in zapletljajev, ki jih Werner včasih skoraj pretira do nekakšne zakonske drame, vendar jih v zadnjem trenutku spremeni v veselo, novo sitjacijo. ki se na koncu konca dejanje zabavno razplete in konča. Prav. gotovo je avtor izrekel 9vojo najglobljo misel in kritiko v nastopu nesrečne Erike Liane, barske plesalke, v kateri vidi nekakšen tragičen rekvizit meščanskega zakona. Ker pa je pisatelj sam po sebi uvidel, da se v veseloigri ne da na dolgo in široko razglabljati o tem problemu, izpelje z znamenito duhovitostjo in prefriganostjo tašče ve9 konflikt v vesel konec. Tašča, ki jo pri nas igra Nablocka, je glavni movens vsega dejanja. Po domisln-kih in zapletljajih, ki zaradi njenega stremljenja, da bi uredila razmere v zako- nu svoje hčere, pripeljejo včasi v dokaj zapletene in skoraj neprijetne položaje, bi jo lahko primerjali s slugo Scapinom v znani Moliereovi komediji »Scapinove zvijače«. Dejanje teče gladko, se preliva iz napetosti v napetost in izvrstno zabava. Veseloigra je po nemških odrih, kakor tudi čeških, v zadnjih dveh letih šla po več stokrat in upamo, da bo tudi naše občinstvo kratkočasila in zabavala. V moških -ilogah nastopijo gg. Cesar, Jan in Sancin, v ženskih pa ge. Mira Danilova, Vida Juvanova, Kukčeva, Medvedova in Nablocka. Premiera bo drevi Otvoritev glasbene sezone v mariborskem gledališču V soboto je mariborsko Narodno gledališče otvorilo letošnjo glasbeno sezono z opereto »Rože v snegu, katero je po L o w e j u uglasbil Oskar Jase h a. Znameniti komponist Carl Lowe (1796—1869) je dal Jaschi svoje skladbe, katere je ta nanizal, na slič-ni način kakor so nastale iz Schubertovih pesmi »Tri mladenke«, v »Rože v snegu«, libreto mu je pa priredil Bruno Hardt-W a r d e n. toda s prav majhno srečo. Ta njegov libreto absolutno ne doseza Lpwe-jeve glasbe. Pozorišče je samostan bratov 5>v. Bernarda na Šentgothardsk«m prelazu. Tam živi mladi pater Celestin, ki je pobegnil v samostan zaradi nesrečne ljubezni io kontese Ilze Reventloff - Burgau, katere mu oče kot domačemu učitelju glasbe ni hotel dati za ženo. Preko prelaza potuje tedaj k svojemu ženinu v Italijo kontesa Ilza, ponesreči 6e in ostane več časa v samostanu. Sprva ne spozna patra Celestina, naposled pa se ji izda. Vendar se mladenič vda v usodo in jo naposled celo poroči z grofom Aldiuijem. Okoli te glavne je ople-tena še zgodba Ilzine sestrične kontese Monike in igralca Avgusta pl. Glasenappa. Zaključek je torej prav za prav neope-reteki. Opereto je insceniral in zrežiral g. H a-rastovič s skromnimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago. Režija je bila precej šablonska. Tako sta libreto in režija zaostajala za Lowe - Jaschevo glasbo in glasbeno izdelavo kapelnika g. Herzoga ter orkestralno in pevsko izvedbo. Glasbeno je bil večer lep uspeh za vse, zlasti za dirigenta in soliste. Seveda sta marala režiser in kapelnik opereto prirediti za naša sredstva. V orkestru »e je dobro -uveljavil g. bikel s harfo. Višek so dosegli dudi in soli g. Sancina in gdč. Udovičeve. Obisk pri premieri je bi? dober. Oba naša prvaka, g. Sancin kot pater Celestin in gdč. Udovičeva kot kontesa Ilza sta znova uveljavila vse svoje pevske in igralske sposobnosti. G. Sancin ni samo dober tenorist, ampak se pričenja polagoma razvijati tudi v igralca. S svojo ljubko pojavo si je gdč. Barbičeva pridobila simpatije v subretski ulogi kontese Monike, dočim je skušal libreto reševati g. Haraetovič kot komični Avgust pl. Gla-senapp. Patra Dominika je pevsko in igral- f JOSEPHSCHMIDT Pesem sveta1 PRIDE 1 u— V zaprto spalnico trgovskega sluge Ivana Likoviča na Lepem potu 6., je udri popoldne neznanec, ki je odprl omaro, jo prebrskal m našel v neki škatli 3500 Din. Nato 6e je polastil poročnega prstana Se pobegnil. Vlom je izvršil s pomočjo ponarejenega ključa. Prijeli so nekega 20 i-^jaega fanta, ki je večkrat tam beračil. ti_ Na Hrvatskem trgu, poleg šarabona ^o pričeli včeraj podirati zidano barako, v kateri j«« bila trafika, zadaj za njo pa javno stranišče. Trafiko so preselili na levo •stran trga, v ličen zidan paviljonček, kaj malo pa so polagali važnosti na razne človeške zadrege, ki jih je skrival drugi prostor. V tem okraju daleč na okrog ni nobenega javnega stranišča. u_ Nesrečna ženska. V bolnico so včeraj dopoldne pripeljali s težkimi poškodbami ženo delavca 42 letno Marijo Urši-<^evo iz Godiča pri Kamniku. Uršičeva je zjutraj pokladala kravi klajo, naenkrat pa je žival pobesnela Ln nabodla gospodinjo na roge. ženska, ki je hudo krvavela, je pričela na vso moč kričati, na kar so šele prihiteli domači, ki so jo rešili pobesnele krave. V bolnici so nudili Uršičevi takojšnjo pomoč, vendar bo zdravljenje precej dolgotrajno, ker ima ranjenka poškodova drobovje u_ Prebrisankl. O aretaciji 17 letne Angelce in 16 letne Štefke, ki sta kradli obleko po raznih šolskih zavodih, smo že poročali. Policijski organi preiskave ne morejo zaključiti, ker sproti prihaja na dan čedalje več ta.tvin, ki sta jih zagrešili dekleti. Sprva sta kradli samo po šolah, zlasti na ženski realni gimnaziji, kamor je hodila Štefka v šolo, pozneje pa sta zahajali v razne trgovine, v salone modistk, v stanovanja in povsod drugam* kjer se je nudila prilika, celo v državna urade. Ukradene predmete sta skrivali po raznih skrivališčih in jih je policija vrnila že mnogim oškodovancem. Iz Cdja r— Obhod in segfenada okoliškemu županu Vinku Kukovcu. 2e v nedeljo zvečer, ko se je izvedelo o sijajni zmagi JNS pri občinskih v cepitvah v celjski okolici, so se pričele v n>estu in okolici zbirati skupine nacionalnih volilcev, ki so s petjem dajale duška svojemu veselju, pri kapucinski cerkvi pa je pokanje topičev oznani evalo z/nago. Da še prav posebno proslavijo veliki uspeh v okoliški občini in počastijo priljubljenega župana g. Vinka Kukovca, so priredili nacionalni volilci v pone/deljek zvečer lepo baklado z godbo. Ob, 19.30 se je formiral sprevod z želez-nvčarsko godbo na čelu pred občinsko hi" Vo v Gaberju. Sprevod, v katerem so korakali novo izvoljeni občinski odborniki okoliške občine in mnogo volilcev, je krenil skozi Gaberje na Kralja Petra cesto ter po Cankarjevi cesti, Krekovem trgu, Aleksandrovi in Prešernovi ulici. Ljubljanski cesti in Ipavčevi ulici na Lavo, povsod živahno pozdravljen od številnega občinstva. Ozračje so pretresali navdušeni vzkliki Jugoslovenski nacionalni stranki Nj. Vel. kralju, županu g. Kukovcu, narodne-r.iu poslancu g. Prekoršku in Jugoslaviji. Ko je prispel sprevod do hiše župana g. Kukovca na Lavi, je vsa hiša zažarela v ~deči bengalični luči. Burno pozdravljen se je p«rkaral na vratih župan g. Kukovec, ki so ga obstopili občinski odborniki. Podžupan g. Hrastnik je pozdravil v imenu okoliške občine vse, ki so v nedeljo pripomogli k zmagi jugosiovenske ideje v okoliški občjfni. Želel je g. županu vso srečo, da bi s pomočjo občinskih odbornikov pošteno in vzorno vodil občinsko gospodarstvo. Svoj govor je zaključil z vzklikom: ».Živel naš žunan Vinko Kukovec!« Ko se, je viharno vzklikanie poleglo, je župan g. Kukovec pozdravil vse navzoče in se zahvalil volilcem za njihovo vztrajnost. Poudaril je, da bo vstala okoliška občina vedno napredna in je obljubil, d-bo kot župan vedno storil vse. k»ir bo v njegovi moči, za dobrobit občine in prebivalstva. Pozval je volilce. naj ostanejo tudi nadalje tako odločni, kakor so bili v nedeljo, in se zahvalil za počastitev. Občinstvo j« sprejelo njegov govor z živahnimi vzkliki JNS. Nj. Vel. kralju, županu Kukovcu in poslancu Prekoršku. Godba je zaigrala državno himno, nato pa se je tajnik krajevne organizacije JNS za Celje — okolico obč. odb. g. Fr. Wltavskv zahvalil vsem volilcem za njihovo zavednost in obljubil, da bo občinski odbor vedno skrbel za dobrobit naroda. Zaključil je z vzklikom: »Živel kralj Aleksander! Živel župan Kukovec!« Godba je zagrela himno »Hej, Slovani!«, ki jo je pe->o vse občinstvo. Med navdušenim vzkli-kanjem se je vrnil sprevod z godbo v me-Na Kralja Petra cesti je bil razhod. sko posrečeno vpodobil g. Pavle K o v i 5. pa tudi g. G o r i n s e k je bil dober pater Sales. Oslali patri so bili gg. Blaž, Tovornik in Verdonik. Igralsko je bil poleg P. Kovica in V. Skrbinška, ki je odigral starega grofa, najmočnejši g. Furijan v ulogi onata. zlasti v zadnjem dejanju. Ljubke kontese Marto, Meto in Erno so vpodobile ra. Savi nova, ga. Gorinškova in gdč. Križa je v a. ki so bile dobre tudi v tercetu. Epizodni ulogi grofa Aldinija in sluge Antona sta imela g. Nak^st in gosp. Crnobori. R. Rehar. --- Simfonični koncert Narodnega gledališča * Ljubljani. V ponedeljek zvečer je priredil orkester Narodnega gledališča pod vodstvom dirigenta ravnatelja M. Poliča in ob sodelovanju ruskega pianista Aleksandra Čerepnina v »Unionu« simfonični koncert. Dvorana je bila za sedanje razmere zadovoljivo zmedena. Koncert je cbsegal skladbe Osterca, Bravničarja in Le9kovica, drugi del programa pa ie izpolnil gost Cerepnin. Vsi izvajalci so bili na višku in koncert ;e dosegel kar najlepši uspeh. Strokovno poročilo bomo še priobčili._ JOSEPH SCHMIDT ,Pesem sveta1 PRIDE! e— Igralska šola v Mestnem geldališču. V kratkem se otvoTi v Mestnem gledališču v Celju pod vodstvom režiserja g. Mila na Košiča igralska šola, v kateri bodo predavanja o gledališču in njega razvoju, o dramaturgi, pevski umetnosti, dram ski literaturi itd. Praktično se bodo vršile dihalne, glasovne in govorne vaje, improvizacija in recitacija. Soli bosta po možnosti priključena tečaja ritmične gimna stike in sabljanja. Ob zaključku sezone bodo gojenci nastopili na dveh javnih produkcijah. Prijave se sprejemajo dnevno od 16. do 17. in od 20. do 21. v Mestnem gledališču. e— * Brod čez Savinjo med Masarvko-vim nabrežjem in Bregom so v ponedeljek zopet uredili in pričeli popoldne s prevažanjem ljudi. e— Počeno glavno vodovodno cev v Fužinah so v noči na torek popravili. Včeraj sta imela Celje in okolica zopet vodo. e— V celjski bolnišnici je umrla včeraj v starosti 32 let soproga rudniškega uradnika ga. Erna Krešičeva, roj. Velzerjeva, iz Skal pri Velenju. Truplo bodo prepeljali v Velenie, kjer bo jutri pogreb. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Španska ljubezen« in dve zvočni predigri. Iz Marltea a— Ljudska univerza otvarja serijo svojih letošnjih koncertov s komornim večerom »Pariškega tria« (Trio de Pariš) v soboto 21. t. m. v kazinski dvorani, Trio, ki je sedaj na veliki turneji, si je izbral naslednji spored: 1. A. Roussel: Trio-es; 2. Honegger: Sonata za čelo .in klavir; 3. Roussel: Sonata za violino in klavir; 4. Martinu: Duo za violino in čelo. Nastopajo pri klavirju Cholč, violina Brunschwig in čelo liuvelin. Vstopnice pri Brišnikovl in Hoferju. a— Diplomiran je bil na geografskem oddelku ljubljanske univerze Mariborčan g. Mavricij Zgonik. Čestitamo. a— Prijet napadalec. Pred dnevC smo poročali, da je napadel v Gozdni ulici na Pobrežiu delavec Anton Kre>bs svojo, ne več mlado priležnico in jo zabodel z nožem dvakrat v prsi in roko. Ranjenka je bila prepeljana na zdravljenje v bolnišnico, dočim jc Krebs pobegnil :n se skrival ves teden po okoliških gozdovih. Predsinočnjim pa so ga orožniki le izsledili. Po zaslišanje so ga izročil' sodišču. a— Tatovi grozdja so na delu. Toplo jesensko solnce zadnjih jasnih dni grozdju še precej pomaga in ga sladi. Ni čudno, da se marsikomu zahoče sladkega grozdja, zlasti takim, ki nimajo sredstev, da bi si ga nabavili. Predsinočnjim se je vračalo več vaščanov iz Razvanja za vasjo s ko-žuhania koruze proti domu. V temi so nenadno naleteli na večjo družbo moških in žensk, ki so vsi nosili velike košare in jer-base, polne nakradenega grozdja. Ko so iih Razvanjčani ustavili, so neznanci pometali košare z grozdjem v stran in pobegnili, prijeti se je posrečilo samo enega izmed niih. Ta je izdal vse sokrivce, ki so večinoma kočarji in Spodnie Dobrave. Ti so temeljito oplenili vinograde upokojenega majorja Zenkoviča iz Pivole in posestnika Oniča iz Razvanja. Na njihovih domovih so orožniki zaplenili še okrog 80 kg nakradenega grozdja, v 4001iterskem sodu pa so našli naprešanega že nad 100 litrov sladkeza mošta. Ovadeni so 'bili sodišču. Ciospotiarstvo Zahteve vinogradnikov glede trošarine na vino V nedeljo se je vršil v Beogradu III. vsedržavni kongres vinogradnikov in sadjarjev, ki mu jti prisostvovalo veliko število zainteresiranih vinogradnikov, vinskih trgovcev in sadjarjev. Na kongresu, ki je bil predvsem posvečen vprašanju trošarine na vino in žganje, je imel glavni referat Stanko Ožanič, predstavnik Zadruž-nega saveza v Splitu. Raztolmačil je posledice, ki bi nastale, če bi se ponovno uvedla trošarina na vino in žganje. Primorski vinogradniki so že na posebnem kongresu pred 14 dnevi zavzeli najodloč-nejše stališče za ohranitev sedanjega režima. Izrekli so se načelno proti spremembi zakona in sedanjega sistema. Potrebno je le, da se popravijo nekateri nedostatki, ki so se pokazali v praksi. Opozoril je tudi na to, da je ohranitev vinogradništva v naši državi važnejša od interesov pivovar-niške industrije. Končno je predlagal, da se občinska trošarina v vsej državi maksimira na 50 Din pri hektolitru. Tajnik saveza vinogradnikov dr. Pavlovič je med drugim prečitaa tudi preko sto brzojavk iz raznih krajev, v katerih se zahteva, da se kongres odločno izreče proti nameravani ponovni uvedbi trošarine na vino in žganje. Govorili so še razni govorniki, nakar je bila soglasno sprejeta daljša resolucija, ki pravi med drugim naslednje: RESOLUCIJA Z izpremembo in dopolnitvijo zakona o državni trošarini od 20. aprila 1932. je bilo preprečeno nadaljnje propadanje našega vinogradništva. Ukinjenju trošarine na vino in žganje je pripisati, da so se razmere v vinogradništvu nekoliko izboljšale in da so nazadovale cene v maloprodaji, ki so bile previsoke, kar je oviralo konsum. Po uveljavljenju novega zakona se je dejansko konsum vina dvignil. Glede na okol-nost, da se je izprememba trošarinskega zakona izvedla z namenom, olajšati stanje vinogradništva, od katerega živi v naši državi poldrugi milijon prebivalcev, zahteva kongres, da se ta zakon ne spreminja, temveč da se nadalje obdrži v veljavi. Resolucija poudarja v svojih nadaljnjih izvajanjih, da je grupiranje točilcev vina v posameznih krajih, zlasti v mestih, nepravilno in pogrešno, pa tudi škodljivo za državo. zakaj štiri skupine ne zadostujejo za kategoriziranje posameznih gostilničar-skih obratov po višini prometa. Zato je treba število skupin, odnosno kategorij po- večati, in sicer tako, da naj bo minimalna taksa za najmanjše obrate v mestih 2000 Din, najvišja pa 50.000 Din. Za kolonijal-ne trgovine, ki se bavijo s prodajanjem vina v steklenicah, je treba določiti manjšo takso, in sicer v mestih od 500 do največ 2000 Din. Resolucija priznava, da se z nedovoljeno prodajo vina, s tihotapstvom vina in s krošnjarjenjem oškodujejo interesi legalnih točilcev, kakor tudi interesi države, zato naj se izvrši strožja kontrola nad prometom vina, tako da producenti ne bodo prodajali vina v količinah pod zakonito odrejenim minimom. Preprečiti pa je treba s strogo kontrolo tudi ilegalno trgovino in krošnjarjenje. V svrho povečane potrošnje kvalitetnih vin prosi kongres, da se veletrgovcem dovoli prodaja vina v opremljenih steklenicah, in sicer v količinah od 10 normalnih buteljk navzgor, kar naj veJja tudi za prirodne destilate sadja in vina. Zaradi neenake obremenitve vina z različnimi občinskimi in mestnimi trošarinami zahteva resolucija, da se občinska trošarina maksimira na 50 par od litra, in to brez ozira na to, ali je vino v sodih ali pa v steklenicah. Za šampanjec naj se maksimira občinska trošarina na 5 Din pri steklenici. S tem v zvezi je potrebno prepovedati občinam, da vino obremenjujejo tudi z vzporednimi dajatvami, kakor so kaldrmina, merina, kontrolna in manipula-cijska taksa. Nadaljnje zahteve resolucije se nanašajo na podpiranje vinogradniških zadrug, ki naj omogočijo tipiziranje proizvoda. V resoluciji se naproša kr. vlada, da skuša pri trgovinskih pogajanjih olajšati izvoz naših vin in da svojo trgovinsko politiko spremeni tako, da uvede preferenčne carine. V svrho olajšanja izvoza našega vina, prosi kongres, da se odobri kreditiranje carine pri uvozu praznih sodov iz inozemstva, ki prihajajo k nam zaradi polnitve z vinom, ti sodi pa se morajo potem napolnjeni izvoziti v roku treh mesecev. Nadalje prosi kongres, da se tarifa za zavarovanje valute pri izvozu v svrho uspešnejšega izvoza zmanjša od 250 na 100 Din aa hektoliter, in da se zmanjša železniška tarifa za prevoz vina. Antialkoholistični pokret naj se privede na pravo mere, tako da b: deloval samo na pobijanju prekomernega uživanja alkoholnih pijač, ker mora omejitev konsuma vina Imeti težke posledice za poldrugi milijon prebivalcev, ki se bavi z vinogradništvom. Malo znani Industrijski izvozni predmeti V naši javnosti je precej razširjeno pogrešno naziranje, da izvažamo iz naše države predvsem agrarne proizvode. Statistični podatki naše zunanje trgovine na9 pouče, da igrajo v našem izvozu enako važno ulogo proizvodi industrijske delavnosti. Lani je znašal po vrednosti naš izvoz živine in predmetov za prehrano ter pijač 48.3 % vsega izvoza (1. 1931. 50.7 %>, 1. 1930. 49.6%), dočim je odpadel ostanek na 9ir> vine, polizdelke in izdelke. Ta razdelitev (po mednarodnem imeniku blaga) sicer ni sestavljena po principu delitve izvoza na agrarne in industrijske proizvode, ker imamo tudi med sirovinami nekatere agrarne poizvode (n. pr. industrijske rastline), na drugi 9trani pa so tudi v skupini predmetov "za prehrano upoštevani marsikateri industrijski izdelki. V splošnem lahko rečemo. da tvorijo kmetijski pridelki polovico našega izvoza, industrijski proizvodi pa drugo polovico. Pretežni kontingent našega industrijskega proizvoda tvorijo les, rjde, kovine, kemikalije i cement. V naši izvozni statistiki pa najdemo tudi mnogo izvoznih industrijskih izdelkov, o katerih .je malo znano, da jih izvažamo. Izvoz svilenih tkanin. Tako je zanimivo, da se je v zadnjem času močno razvil izvoz pri nas izdelanih tkanin iz umetne svile in tudi iz orave svile. Svilene tkanine smo pričeli izvažati že 1. 1930. Lani v prvem polletju je zaradi hude konkurence na svetovnem trgu ta izvoz za nekaj časa prestaL zato pa se je v drugem polletju pod vplivom sprememb naše valute znova naglo dvignil. Iz statistike iz 1. 1932. posnemamo, da je bilo iani iz naše države izvoženo 88V« tone svilenih tkanin v vrednosti 24.9 milijona Din (leta 1931. za 16.9 milijona Din, leta 1930. za 5.2 milijona Din). Letos pa se je izvoz svilenih tkanin nadalje ugodno razvijal in je v prvi polovici leta znašal ta izvoz že 14.4 milijona Din. Letos smo istočasno uvozili za 19.6 milijona svilenih tkanin, tako da bo izvoz svilenih tkanin kmalu kril vrednost uvoza takih tkanin. Cigaretni papir. Uspešno napreduje navzlic hudi konkurenci na svetovnem trgu tudi naš izvoz cigaretnega papirja. Izvoz cigaretnega papirja je zadnja leta precej nazadoval. Lani je znašal 254 ton v vrednosti 5.4 milijona Din, letos pa 6e je znatno dvignil, tako da smo že v prvem polletju dosegli količino 394 ton in vrednost 7.1 milijona Din. Izvoz ostalega paoiria je zaradi hude konkurence na svetovnem trgu slab. Pred leti smo izvažali še precej tiskarskega papirja. Prav tako je skoro prenehal izvoz celuloze, vendar je pričakovati, da bo ta izvoz znova oživei, ker bodo zopet pričeli obratovati v 'rvornici v Drvaiu, ki je namenjena le produkciji za, izvoz. Kemični proizvodi. Izvoz dušikovih spojin (ciaoamida *n karbida) je zaradi silnega padca svetovnega konsuma umetnih gnojil že leta 1930. precej nazadovaL Letos pa se ie zopet dvignil, zlasti po količini; v prvem letošnjem polletju smo izvozili cianamida in karbida 22.786 ton (lani v»I. polletju 15.767 ton, predlanskim 19.000 ton) v vrednosti 22.9 milijona Din (lani 21.5, predlanskim 28.3). Popravil se le letos tudi izvoz ferosili-cija na 2.3 milijona Din (lani v I. polletju 1.8). Ekstraktov za strojenje smo letos v prvem polletju izvozili 4918 ton (lani v I. polletju 3983 ton), v vrednosti 12.6 milijona Din (lani 12.5). Pri znatno povečani količini se seveda izkupiček zaradi slabih cen ni bistveno dvignil. Pred krizo je bil ta izvoz še mnogo večji, saj emo v prvem Imeti hočete razsvetljavo, iz siccr dobro, pri tem pa ste ▼ dvomu, kakšno žarnico naj izberete. Če hočete res štediti, kupite ekonomično žarnico, ki rabi malo toka in da vendar veliko svetlobe: GSRAM polletju 1930. izvozili še za 44.6 milijona Din teh ekstraktov. Neagodno pa se nadalje razvija izvoz amoniakove in kavstične sode, ki je znašal letos v I. polletju le še 11 milijonov Din nasproti 22.7 milijona v lanskem in 20.2 milijona v predlanskem prvem polletju. Letošnji izvoz mentilnega alkohola -;e pri količini 778 ton znatno prekosil ustrezajoči izvoz v prvih polletjih zadnjih let; zaradi nizkih cen pa je izkupiček znašal le 2.1 milijona Din (lani v I. polletju 2.7, predlanskim 4.9). Omeniti je še izvož lepil za mizarje (kleja), ki se je letos po količini za malenkost povečal na 215 ton (lani v 1. polletju 206 ton, predlanskim 285 ton), po vrednosti pa je padel na 1.4 milijona Din (lani 2.0, predlanskim 2.9). Cement in škriljevee. Izvoz cementa se je po količini letos nekoliko popravil in smo izvozili vsega 16.459 vagonov (lani v I. polletju 14.947 vagonov, predlanskim 20.462 vagonov); vrednost izvoženega cementa pa je zaradi slabih cen nazadovala na 28.2 milijona Din (lani v I. polletju 31.7, predlanskim 71.6). lavoz umetnega škriljevca pa se je povečal celo po vrednosti. Umetnega škriljevca smo letos v prvem polletju izvozili 3332 ton (lani 2834, predlanskim 4125 ton) v vrednosti 2.9 milijona Din (lani 2.8, predlanskim 8.2). Gibanje cen na drobno Kakor smo že poročali je naš indeks cen v trgovini na debelo ostal v septembru na isti višini kakor je bil v avgustu (namreč na višini 60.7). Studijski oddelek Narodne banke je objavil tudi podatke o indeksu cen na drobno (za Beograd), ki je v septembru le za malenkost nazadoval na 73.4 nasproti 73.6 v avgustu in 74.1 v juliju (1926 — 100): lani v septembru je znašal ta indeks 73.3, predlanskem pa 82.0. V primeri z lanskim in predlanskim septembrom so se posamezni indeksi takole spremenili: september • 1931 1932 1933 prehrana 81.2 75.5 72.8 oblačila 73.3 70.9 77.$ kurjava, razsvet. 85.5 . 75.5 75.9 splošni indeks 82.0 73.0 73.4 Od avgusta na september se je indeks cen v trgovini na drobno iz skupine »prehrana« zmanjišal od 73.9 na 72.8, indeks cen oblačil pa se je povečal od 77.1 na 77.9, prav tako indeks cen za kurjavo in razsvetljavo od 74.3 na 75.9. Zanimivo je, da je precej popustil delni indeks cen za kolonijalno blago (ki spada v skupino »prehrana«) in sicer za 2.1 točke na 77.5 (lani 82.4), tako da je sedaj že precej nižji nego lani, čeprav se je nakup tujih plačilnih sredstev za uvoženo kolonijalno blago podražil. Gospodarske vesti = Ameriško prizadevanje proti dviganju dolarja. Ni vedno tako lahka stvar, doseči padec valute. To nam najbolj potrjuje sedanje gibanje dolarja. V prvi polovici septembra je dolar precej popuščal in je bil v Curihu sredi pret. meseca dosežen najnižji tečaj 3.25 švic. franka za dolar; od takrat pa stalno sili dolar zopet navzgor, ker se je prej med popjščanjem dolarja zadržano povpraševanje po devizi Newyork pojavilo na trgu. Zadnje dni je bila prava haussa dolarja na mednarodnih tržiščih. Pretekli četrtek je notirala deviza Newyork v Curihu še 3.42, v petek 3.44, v soboto 3.55, v ponedeljek pa se je popoldne povzpel tečaj celo na 3.75 (16°/o nad najnižji tečaj v septembru). Da se prepreči tako nezaže-ljeno dviganje dolarja na evropskih tržiščih, je morala priti močna intervencija. Kakor poročajo iz Pariza, je ameriška vlada nadalje odločena preprečiti dvig dolarja. Zato je moral Newyork ponuditi na evropskem trgu ogromne količie dolarjev, nakar je tečaj šele popustil in danes notira dolar v Curihu zopet 3.55. Hmelj + Žalec. 17. oktobra. Prav mirno razpoloženje; neznatni nakipi po nespremenjenih cenah od 65 do 70 Din za kg. -f Žatec, 17. oktobra. Vzdržujoče nakupovanje na deželi po cenah od 1800 do 23C0 Kč za 50 kg. Borze 17. oktobra. Po večdnevnem naglem dviganju sta se tečaja deviz Newyork in London danes ustalila, odnosno je zabeleženo malenkostno popuščanje. Avstrijski šiling se je trgoval nespremenjeno po 8.75 (v Zagrebu po 8.58. v Beogradu po 8.575). grški boni pa so bili zaključeni po 40.50 (v Zagrebu in Beogradu po 40). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala samo za kaso po 241. Promet ie bil še v 7% Blairoveir. posojilu po 34.50 in 35. Devize LJubljana. Amsterdam 2306.51 — 2317.87. Berlin 1362.91 — 1373.71. Brusili 797.74 rlo 80168. Curih 1108 35—1113.85. London 181 69-183.29. Nevyork 39f>389-3992.09. Pariz 223.99—225.11, Praga 170.12—170.98, Trst 300.74—303.14 (premija 28.5fl/a5). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.75. Curih. Pariz 20.1975, London 16.21, Nevr-york 355, Bruselj 71.85, Milan 27.15, Madrid 43.125, Amsterdam 208.075, Berlin 122.50, Dunaj 57.25, Stockholm 83.60. Oslo 81.50, Kobenhavn 72.40, Praga 15.35, Varšava 57.80, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.60, London 28.72, Milan 47.83, Newvork 625.34, Pariz 35.56, Praga 25.55, Curih 176.12, 100 S v zlatu 128 S pa p. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 241 — 243, 7*'o investicijsko 50 den., 8*Vo 35 — 37, 7®/» Blair 34.50 den., 7®/« Drž. hipotekama banka 46 den., 4«/» agrarne 26 — 27, 6®/e begluške 36 — 38. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 241—242, za dec. 241.50—243, 7% invest. 50—53, 4% agrarne 26.50—28.50, 7% Blair 34—35, 8% Blair 35.50—37, 7% Drž. hip. banka 44—48, 6% begluške 36—37.50; bančne vrednote: PAB 223—225; industrijske vrednote: šečerana Osijek 135—150. Trbovlje 80—100. Beograd. Vojna škoda 240, 239 zaklj., za dec. 242, 241 zaklj., 7% invest. 51.50 do 52.50, 4% begluške 37.30, 36.90 zaklj., 8% Blair 37.50 bi., 7% Blair 34.50 zaklj., Narodna banka 3600 den., PAB 223, 220 zaklj. Dnnaj. Dunav-Sava-Jadran 12.95, Državne železnice 16.25, Trboveljska 11, Alpine-Montan. 9.60. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 17. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 72, za maj 75, za julij 76.50; koruza: za december 35.25, za maj 37, za julij 38.50; rž: za december 49, za maj 55. 4- Winnipeg. 17. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 55, za december 55.25. za marc 60. + Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Nudijo 9e (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): Pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80kg 14 — 147.50; baranjska, 78/79 kg 142.50 do 145; sremska, 78/79 kg 142.50 — 145; koruza (po mlevski tarifi): za oktober 112.50 — 115; moka: baška >0« 250 — 255; banatska 265 — 270. + Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 45 vagonov. Pšenica, fciška, okolica Novi Sad, okolica Sombor 97 _ 98; srednjebaška baška potiska in ladja Tisa 98 — tf* gornjebaška 101 — 102, gornjebanat9ka in baš\» !ad.>a Dunav 97 — 98; sremska 93 — 97; flavon-ska in baška ladja Begej 96 — 97, južno-banatska 90 — 91. Oves: baiki, sremski in slavonski 52 — 54. Ječmen: baški. 9remsk\ 64 05 ka 61 — 63. Koruza: baški. sremska 62 - 64 baška. okolica So .ib.»r 63 - 6t: slavonska 66 — 68; banatska 59 — 31; baška bel/ 77 50 _ 80: baška la iia Savi <53 do 64 iad'a Begej 64 — 65: i*d!a Tisa, Dunav 65—66: srem9ka nova umet. suš. za okt. par. Indjija 56—58. Moka: baška, banatska »0g« in »Ogg« 187.50 - 2j< 50; ,2« 170 do 190; >5« 150 — 170; >6« llO — 120: >7« 80 — 90; >8« 55 — 60; sremska in slavonska >0g« in »Ogg« 177.50 — 192.50; >2« 157.50 — 177.50; »5< 137.50 — 157.50; >6< 102.50 - 112. 50; »7< 72.50 — 82.50; >8« 52.50 _ 55. Otrobi: baški, sremski, banat- ski 41 _ 44. Fižol: baški, 6remski beli 130 - 135. + Somborska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 47 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor 96 do 98; gornjebaška 100 — 102; sremska, slavonska. banatska 95 — 87; banatska potiska in baška potiska 98 _ 100. — Koruza: baška, sremska 63—65; baška bela 80 — 82; baška Dunav, Tisa 64 — 65. Moka: baška »Og« in »Ogg« 185—205; >2« 165—185; »5« 145—165; »6« 105—115; »7« 75—85; »8« 55—60. Fižol: baški uzančni 130—135. 4- Budimpeštaaska terminska borza (17. L m.) Tendenca slaba, za koruzo prijazna. Promet slab. Pšenica: za marc 7.51—7.53, za maj 7.69 — 7.70: rž: za marc 5.02—5.04; koruza: za maj 7.68 — 7.70.__ Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 8. temperatura, 4. relativna vlaga ▼ %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine t mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperatura 17. oktobra Ljubljana 7, 760.7, 4.8, 94, mirno, 10 megla, _, —; Ljubljana 13, 758.8, 10.4, 64, mirno, jasno, —, —; Maribor 7, 760.1, 4.0, 85, mir. no, 3,_,_; Zagreb 7, 760.5, 5.0, 90, NNE2 7, _, _; Beograd 7. 760.6, 6.0, *0, SB2, 5, _, _; Sarajevo 7, 763.7, 1.0, Stf, mimo, 10, megla, —; Skoplje 7, 761.6, 8.0, 75, NW3, 9, _ Split 7, 759.0, 11.0, 85. NNE3, 9, _ —; Kumbor 7, 758.8, 13.0, 75. ESE3, 7, _ Rab 7, 760.1, 10.0, 75. ENE3, 10, _, _. Temperatura: Ljubljana _, 3.8; 11.4. —, Maribor 113, 30; Zagreb 12.0, 4.0; Beo grad 13.0, 5.0; Sarajevo 11.0. _1.0; Skop lje 17.0, 5.0; Split 19.0. 11.0; Rab —, 8.0 Kumbor —. 11.0. Solnce vzhaja ob 6.16, zahaja o* 17.M. Luna vzhaja ob 4.5, zahaja ob 1^4. Iz živlfenja in sveta Energije Drobitev se ne izplača? v atomih Izračunali so, da je v kaplji vode dovolj atomov in v teh atomih dovolj energije, da bi lahko 400 dni dajala 200 k. s. Z majh-nizx koščkom sode bi lahko pognali v zrak cel London. Ni čuda, da človeštvo že dolgo časa fantazira o tem, kakšne možnosti se skrivajo za bodoče čase v razbijanju atomov, pri čemer se te energije sproščajo. V to sanja-renje je stopil sedaj slavni angleški fizik in oče atomskega drobljenja prof. Ruther-ford s skrajno pesimistično izjavo. »Atom je mogoče drobiti,« je dejal, »dosti lažje, nego smo doslej mislili. V kratkem nam bo mogoče drobiti lahko atome s 50.000 ali 80.000 volti. Najmočnejše vezi se raztrgajo z uporabo 5 milijonov voltov. Tudi to ni danes noben problem več, kajti tehnična visoka šola v Cambridgeu (Massachusetts) gradi stroj, ki bo proizvajal celo 10 milijonov voltov in tudi Mon-dov laboratorij v angleškem Cambridgeu bo prideloval v bližnji pomladi magnetska polja takšne silovitosti, kakršne doslej nismo poznali. Toda drobljenje atomov je marsikoga razočaralo. _____ Velike energije se sicer sproščajo pri tem drobljenju, toda pridobivanje teh energij ni v nobenem sorazmerju z neprimerno večjimi pripravami za pridobivanje atomske energije. To pridobivanje se kratko-malo ne rentira in je za nestrokovni svet brez pomena. Za znanost odpira drobljenje seveda nove možnosti, toda kot vir energije je atom padel s prestola ... Ostane torej dejstvo, da bo mogoče atome drobiti v veliko večji meri nego doslej. To pa pomeni z drugimi besedami, da bo mogoče spreminjati prvine v druge prvine. Pri drobljenju se atomu odvzame neko število enot, elektronov, iz katerih sestoji. Različno število teh elektronov pomeni različno prvino. Vzemimo, da izgubi atom živega srebra, ki sestoji iz 80 elektronov, en elektron, potem dobimo atom z 79 enotami ali atom — zlata! Fiziki tedaj lahko spreminjajo živo srebro in druge prvine v zlato. Drugo pa je vprašanje rentabilnosti. Tako pridobljeno zlato bi bilo neprimerno dražje od navadnega zlata in gotovo je, da ne bi z njim nihče obogatel. Šport in vitkost Sloviti proučevalec človeške presnove prof. Kari von Noorden je že pred leti dokazal, da ni jahanje nobena zdravilna metoda zoper debelost, kajti konj postane morda mršav, debeluh pa ohrani svoje kilograme. Stresanje trebuha ga namreč napravi lačnega. Tudi masaža sama ne odpravi tolšče. Iz takšnih dejstev, ki bi jim lahko dodali še nešteto primerov iz raznih športov v ilustracijo, sledi, da gibanje samo na sebi brez stroge diete navzlic obilnemu znojenju ne napravi človeka vitkega. Debelušniku s šibkim srcem in slabotnim mišičevjem bo športno udejstvovanje celo prej škodilo. Prof. Zunitz je pokazal s poskusi, da je med vsemi gibanji debeluhom še najbolj priporočiti hojo po ravninah. če nočejo s športom škodovati svojemu zdravju, naj vsak dan ob primerni dieti v ravnini prehodijo eno ali dve uri in tako bodo v kakšni četrti leta izgubili do 10 kg. Potem si lahko izberejo kakšen lahek šport, ki jih bo v zvezi z zmernim življenjem obvaroval nove tolšče. NEKAJ ZA VSE Trihine v svinjini so silno odporne napram mrazu. Prenesejo do 14 stopinj pod ničlo. * S s-srčno napako« postanemo lahko stari kakor Metuzalem, če ne postavljamo srcu prevelikih zahtev, ki ga predčasno izrabijo. * ženske, ki nosijo večinoma odprte vratove, trpijo manj za vnetji v vratu nego moški. * Vsak sedmi človek umre za tuberkulozo. * Umrljivost zaradi kačjega pika znaša po neki statistiki 25 do 30 odstotkov. Pacientov, ki so jim vbrizgali serum proti kačjemu piku, pa umro komaj 3 odstotki. * Mraz čutimo v brezveterju manj nego v vetru. ♦ Meso kuncev je zelo tečno in lahko prebavljivo. v dobi gospodarske krize pa ima zaradi svoje razmerne cenenosti še poseben pomen. Na Francoskem ima v ljudski prehrani že dolgo veliko vlogo. * Množina krvi pri človeku znaša trinaj-stino njegove telesne teže, pri odraslem človeku tedaj 5 do 6 1. * Ostrige so po pariških zdravnikih Bine-tu in Strumzerju sijajno sredstvo zoper malokrvnost. Vsebujejo relativno mnogo železa in bakra, dalje mangana, cinka, fosforja, kalcija, magnezija, joda, vitaminov A, B, C, D, beljakovine, maščobe, ogljikovih hidratov in soli. * Ultravioletni žarki (višinsko solnce i. pod.) vplivajo pri človeku samo v globino pol milimetra. * Sir izkoristijo prebavni organi zelo dobro in človeka zelo nasiti. Maroni! Maroni! Nov motociklistični rekord Italijan Luigi Benazzi je prekosil dosedanji francoski motociklistični rekord, ki je zfeašal 139 km na uro, s 162 km brzine Z jesenskim hladom se je tudi začela sezija pečenega kostanja, ki ga po Parizu vozijo na pravcatih lokomotivah Junak dela Pred kratkim je hrumel, kakor smo poročali, silovit vihar preko obširnih mehiških ozemelj in je uničil med drugim tudi cvetoče mesto Tampico. Meteorološki urad neke zračne družbe je opozoril vse svoje postaje, med drugim Tampico, da se bliža zračni vrtinec. Tamošnji telegrafist je takoj obvestil uradna mesta, nakar so prebivalci nemudoma poiskali primernih zaklonov. Toda telegrafist je vztrajal na svojem mestu še med viharjem, ki je spremenil kraj v razvalino, in je neprenehoma br-zojavljal na vse strani, dokler mu niso naraščajoče vode dobesedno odplavile aparata. A še sedaj ni popustil. V smrtni nevarnosti je odšel proti hangarju, kamor se je bilo zateklo neko letalo in je z njegovo brezžično postajo sporočil v svet prve podatke o obsegu katastrofe ter poklical pomoč. Neštevilna življenja so se ohranila samo po zaslugi tega junaka. Ladje podaljšujejo V ladiedelnici Blom & Voss v Hamburgu podaljšujejo trenutno štiri ladje, ki vozijo čez morje v Ameriko. To so ladje: New York, Deutschland, Hamburg in Albert Ballin. Vsako teh štirih ladij bodo letos pozimi podaljšali za 12 m, da bo dobila bolj podolgovato obliko, s čimer se bo dalo prihraniti precej goriva za pogon. DOBRO JE, ČE VEŠ . da bo Češkoslovaška zaradi malenkostnega prometa med njo in Nemčijo v poletnem voznem redu znatno omejila vlake, ki vozijo med obema državama; da so našli zidarji v bližini Nitre pri podiranju neke stare hiše zakopano železno blagajno s 30.000 Kossuthovimi bankovci, ki imajo danes le še muzejsko vrednost, dočim so prej predstavljali vrednost pol milijona Din; da je francoski državnik Edvard Herriot okreval, ostavil bolnišnico in odpotoval na Riviero; da je rimski ministrski svet pregrupiral italijanske alpske polke in gorske formacije ter siklenil ustanoviti poseben svet za zrakoplovstvo; da je lastnik tvornice za nogavice Feke-te v Budimpešti odpovedal službo 700 delavcem in 100 uradnikom, ker so mu davčne oblasti zvišale dajatve, kaiterih ne more zmagati njegovo podjetje; da se najnovejši francoski moralni plin lahko v osmih dneh napolni v bombe, ki bi jih metali letalci na sovražnika v primeru vojaškega spopada; da so v Ameriki obsodili razvpitega gangsterja Kellvja in njegovo ženo na dosmrtno ječo zaradi ugrabitve milijonarja Urshela; da so na italijanskem prekomorniku »Vulcania« v Palermu zasačili pet potnikov, ki so se hoteli v zaboju brezplačno prepeljati čez Ocean; da so v badenskem kraju Tettnangu zaprli dva plesalca za pet dni v ječo, ker sta plesala po zvokih Horst-Wesselove pesmi zasmehljiv ples; da je pri Landecku na Tirolskem zgorela vasica Fliess. zaradi česar je brez strehe nad osemdeset ljudi. iz Nemčije »Debela B e r t a« zopet na obzorja V Berlinu se je Unter den Linden, blizu orožarne, pojavila zopet iz svetovne vojne znana »debela Berta«, nemški 42 cm top, s katerim so Nemci hoteli zavzeti Pariz. Top so razstavili, kakor pravijo, zato, da bi nemška mladina videla, kako močna in mogočna je bila nekoč Nemčija. In da bi sipoznala, po kateri poti je treba hoditi, da se njena nekdanja varljiva moč obnovi, bi pripomnili mL Neprijetni advokati V Nemčiji so zaprli in sklenili odriniti čez mejo štiri mednarodne odvetnike, ki so kot nevtralni opazovlci prisostvovali lipskemu procesu o požigu berlinskega parlamenta. To so: Bolgara Grigorov in De-čev, Američan Gallagber in Francoz Vil-lard. Iz sodne dvorane so četvorico odvedli najprej na polioijsko ravnateljstvo, kjer so jim sporočili, da so izgnani iz Nemčije in da morajo do dejanskega izgona ostati pod ključem. Kazemate se odpirajo... V stari trdnjavi Neuulm poleg Ulma imajo kazemate, ki niso že nad 50 let videle gostov. Prostori so namreč tako vlažni in nezdravi, da si niso upali zapirati vanje niti najhujših zločincev. Zdaj pa so začeli metati vanje politične jetnike, o katerih ni že tedne in tedne duha ne sluha. Tako izgleda v resnici rasistična obnova Nemčije »tretjega carstva«. Društvo narodov — citrona Herriotovo glasilo »Ere nouvelle« objavlja članek, ki obravnava razmerje Nemčije do Društva narodov v Ženevi. članek je posebno zanimiv glede na dejstvo, da je Nemčija zdaj izstopila iz ženevske institucije. »Nemčija«, piše člankar, »je ravnala z Društvom narodov kakor s citrono. Dokler je imela od Društva narodov korist, je hodila v Ženevo. Dosegla je, da so se ji črtala reparacijska plačila, da so izpraznili Porenje itd. Zdaj, ko je vse to dobila, pa proglaša, da hoče živeti svoje lastno življenje.« Trikratna usoda »Madame Dubarry" v Londonu V londonskem gledališču »Drury Lane« so pred kratkim poskušali opereto »Du-barry«. Naslovno vlogo je imela peti su-breta Ahlersova. Toda usoda ni dovolila, da bi prišlo do . premiere. Ahlersova se je tik pred predstavo vrgla z balkona svoje hotelske sobe na cesto, kjer je obležala mrtva. Po njeni smrti so poverili vlogo Dubarryjeve Angležinji Evansovi. Ta pa se je pred premiero nekam peljala z avtomobilom in se smrtno ponesrečila. Zaradi tega so se poslej Vse pevke branile peti naslovno vlogo operete in gledališki ravnatelj, ki je obupal nad večnimi skušnjami, je odstavil opereto s sporeda ter jo prepustil drugemu gledališču. Toda glej! Tam so poverili naslovno vlogo subreti Hilliardovi, ki pa je smrtno zbolela in kmalu nato umrla. Pravijo, da ni danes mogoče najti na Angleškem operetne pevke, ki bi hotela peti naslovno vlogo »Du-barryjeve«. DROBIŽ IZ PARIZA Dva nemška patriota, ki sta 1914. demonstrirala po berlinskih ulicah in prepevala tisto »V Pariz, v Pariz!«, se srečata 19 let pozneje v tem mestu kot emigranta. Pogledata se, stisneta si roki ln izustita istočasno preprosto opazko; »Torej! Tu bi bili sedaj!« « Francozi so vljudni ljudje. V neki predju valnicd visi napis: »Kajenje ni prepovedano, a prosimo, da bi ne kadili!« * Na francoskih mejah delujejo v carinski službi tudi ženske, ki pregledujejo žensko prtljago. Moške roke se sploh ne dotaknejo ženskih reči. * V Parizu vidiš po izložbah kristalne ste-kleničice za parfem s srebrnimi zapirači, črne rokavice iz svetlikajočega se usnja kuščaric, rokavice iz žameta ali iz blaga z usnjem, k vsem pa primerne ročne torbice. Vse v temnih, Črnih ali rjavih barvah. Večerne obleke so spredaj visoko zapete, na hrbtu močno dekoltirane, kakor pri oblekah za plažo. Vidiš tudi že posamezne modele poletnih oblačil, obleke iz belega svilenega rikeja z zelenimi okrasi, angleške jopice iz istega blaga z zelenimi klobuki. Darujte za nesrečne poplavljence Rusko-mandžurska posvetovanja v Tokiu Zadnje dni so svetovni listi poročali o napetem položaju med Rusijo in Japonsko zaradi vzhodno-kitajske železnice. Medtem pa so se v Tokiu že zbrali predstavniki obeh prizadetih držav, ki skušajo konflikt omiliti s kompromisno rešitvijo Bela žena in njen zaščitnik Massie in njegova polovica se bosta ločila Med zakonci, ki se mimogrede mudijo v »ločitvenem raju« Renu z namenom, da bi vrgli zakonski jarem raz sebe, sta trenutno tudi znani ameriški mornariški poročnik Thomas Massie in njegova mlada žena. Bivanje dvojice je dalo ameriškim reporterjem povod, da so se začeli zanimati za vzrok njunega prihoda v Reno. Izvedeli so zanj: zakonca, ki sta še pred letom dni stala v središču senzacionalnega procesa na Honolulu, sta na poti, ki drži v ločitev. Slučaj Massie je bil po svoji naravi takšen, da se je zanj razvedelo daleč po širnem svetu. Gospo Massie so na nekem nočnem sprehodu na Honolulu napadli domačini v skupini, ki je štela pet oseb. Za-Tadi napada je klicala na pomoč in se ji je tudi posrečilo pognati napadalce v beg. Naslednje dni pa je bila mobilizirana vsa policija na otočju, da bi našla napadalce. Priieli so petorico otočanov. Pred sodiščem je petorlca odločno zanikala napad. Zaradi tega je bil proces odgoden. Toda medtem se je zgodilo neKaj strašnega. Glavni obtoženec je bil ugrabljen, odpeljan z avtomob;lom neznano kam in drugi dan so ga našli mrtvega s prestreljenim truplom. Umor je bil izvršen z vso grozo vi tost jo. Sum je takoj padel na poročnika Ma»-sieja, ki je po aretaciji priznal, da je storilec. Na vprašanje, čemu je umoril oto-čana, je odvrnil, da se je hotel maščevati za onečaščenje svoje žene. S tem pa se je zadeva samo kompliciraLa. Kajti čeprav je Amerika obsojala napad otočanov na Massiejevo belo ženo, umor krivca, ki mu še ni bilo dokazano posilstvo, jo je še bolj razburil, ker je zastrupil odnošaje med ameriško državo in Ha-vajci. In otočani so zahtevali najstrožjo kazen za morilca. Prišlo je celo do krvavih izgredov med Havajci in Američani, ki so jih morali miriti s posredovanjem policije. Ze-dinjene države so morale poslati na Havajsko otočje več vojnih ladij, da ni konflikt izzval zlih posledic. Poročnik Massie je moral stopiti pred sodnike in je bil obsojen na deset let ro-bije, obenem pa pomiloščen potem, ko je sedel samo eno uto v ječi. Ko so ga izpustili, je sedel na vojno ladjo, ki ga je odpeljala z njegovo taščo, go For-tescu, v Ameriko, kjer so ga sprejeli kot zmagovalca. In zdaj prihaja največja senzacija. Massiejeva žena zahteva ločitev od svojega moža zategadelj, ker noče, kakor sama pravi, živeti več pod eno streho z morilcem. Ko je bil še majhen • • • je bil kancelar Hitler takšen, kakor kaže ta slika Velik zdravnik pred 300 leti V Italiji so od 4. do 7. oktobra slavili 300 letnico velikega zdravnika Bernardina Ramazzinija, ki je za' svojega življenja spisal knjigo o boleznih rokodelcev in umetnikov. Njegovo delo je bilo tako pravilno zasnovano, da ima veljavo še danes. Ramazzini velja s polno piavico za utemeljitelja obrtniške patologije in socialne medicine ter ima poleg tega veliko zaslugo, da je uvedel v zdravilstvo direktno opazovanje. Ramazzinija so proslavljali v Milanu in v njegovem rojstnem kraju na Capriju. Sokol — povzročitelj kratkega stika 12. t m. se je ovila Niča nenadoma v črno temo. Električna razsvetljava je odpovedala in luči so ugasnile na ulicah in v hišah. Elektrotehniki so šli takoj na delo, da bi dognali vzrok teme in so slednjič prišli na to, da. je nastal kratek stik zaradi tega, ker je sddel orjaški sokol na električno žico visoke napetosti ter se je s svojim krilom dotaknil sosedne žice. Ptica je zoglenela in so jo našli mrtvo na cestnem tlaku. Prvič se je tudi zgodilo, da so na francoski Rivieri našli tako velikega sokola. S čolnom okoli sveta Kapitan Simon je te dni odrinil iz ham-buTŠke luke na potovanje okolu sveta v 8 m dolgem čolnu. S seboj je vzel samo enega mornarja. Najprej je vzel smer proti Južnemu morju. Simon se nadeja, da se bo v štirih letih vrnil k izhodišču svoje tvegane vožnje. Smrt zaradi pika po osah Te dni se je odpravilo nekaj siromašnih žensk iz bližine Berndorfa nabirat robidnice. Ena izmed nabiralk, 28 letna Tereza Herzog, je pri nabiranju naletela na osi-šče. Razdražene ose so se zakadile vanjo in jo opikale. Ženska, ki jo je mučila srčna napaka, se je tega tako prestrašila, da se je mrtva zgrudila na zemljo. ANEKDOTA Tristan Bernard je bil nekoč povabljen na večerjo. Poleg njega je sedela filmska zvezdnica, splošno znana po svoji lepoti. Naslednji dan so prijatelji spraševali Bernarda, kako je bila njegova soseda oblečena. »Tega ne morem povedati,« je dejal Bernard, »med jedjo namreč nimam navade gledati pod mizo.« VSAK DAN ENA V Tržiču (Monfalcone) so nedavno spustili v morje novo italijansko podmornico »Ga- latea«, ki ima 640 ton »Kdor hoče shujšati, naj povžije dnevno dve repi za zajtrk, tri datlje za večerjo, a nikoli ne mesa. Edino tako si privzgojimo nežnost in lepoto...« Šport Lahkoatletski miting Primorja ASK Primorje v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo, 4. in 5. novembra, na svojem igrišča, Tyrševa cesta, društveni propagandni miting s handicapom in društveni propagandni olimpijski petoboj. Prirec^tve prično v soboto 4. novembra ob 15.30, v nedeljo 5. novembra ob 14.30. Pis-znejae prijave s priloženo prijavnino Din 5 za točko in osebo ter Din 15 za moštvo je poslati na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica 1, m. nad., do 4. nov. ob 12. Pozneje dospele prijave se ne sprejemajo. Pravico starta imajo verificirani, neverifi-cirani in pod zabrano starta zaradi prehoda se nahajajoči atleti. Tekališče je pokrito z lešom, ima dva nedvignjena zavoja in je dolgo 397.30 m. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Nagrade: za prvo in drugo mesto v primeru nastopa pet tekmovalcev dve priznanlci, ako pa sodeluje več kakor pet tekmovalcev, za prvo drugo in tretje mesto priznanice. Program in vrstni red tekmovanja je naslednji: Sobota 4. novembra ob 15.30: met krogle s handicapom, tek 400 m s handicapom, skok ob palici s handicapom, tek 3000 m s handicapom, met kladiva s handicapom, .švedska štafeta s handicapom. Nedelja 5. novembra ob 14.30: skok v daljavo z zaletom za petoboj, skok v daljavo z zaletom s handicapom, tek 100 m s handicapom, met kopja s handicapom, met kopja za petoboj, tek 800 m s handicapom. skok v višino z zaletom s handicapom, tek 200 m za petoboj, tek 200 m s handicapom, troskok s handicapom, met diska za petoboj, met diska s handicapom, tek 1500 m s handicapom, tek 1500 m za petoboj, štafeta 4X100 m s handicapom. Ilirija : Hermes Kot nadaljevanje jesenskega podsavez-nega prvenstva se srečata zopet po dolgih treh letih v prvenstveni borbi gornja kluba. Ta tekma bo višek jesenske nogometne sezone v Ljubljani. Zanjo vlada posebno v Ljubljan^ že sedaj ogromno zanimanje, saj se srečata poleg Primorja dva brez dvoma, najmočnejša in najboljša kluba v Ljubljani. Tekma sama bo kot nekoč med Ilirijo in Primorjem jesenski der-by v Ljoibljani. Tako Ilirija kot Hermes se že sedaj mrzlično pripravljata za ta boj, tako da se obeta za nedeljo športni publiki res prvovrstni športni užitek. V predtekmi nastopita B moštvi obeh klubov. Službene obiave LHP. Redna seja uprav. odbora danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona. Točnost in sigurna udeležba je dolžnost za vse odbornike. Službeno iz LNP. Seja u. o. LNP bo jutri v četrtek ob 20. v prostorih podsaveza. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi trening-tekme med liginim in prvim moštvom morajo biti brezpogojno danes ob 15.30 v garderobi: Stare, Hvastja, Mrdjen, Hasl, Bertoncelj I in n, Jug n, Bervar, Zem)jak. Slamič, Boncelj, Baum, Legovič, Petrič, šlamberger, Erman, Jež I in n, Prijatelj, Peteiio, Terček, Svetic, Vrhovnik, B-oncelj n, ^JSien, Sovine. SK Ilirijrj (hazenska sekcija). Danes ob 16.30 redni trening za vse hazenašice ob 16.30 Važno zaradi nedeljske tekme proti Concordiji v Zagrebu. Istočasno trening za atletinje, istotako važno zaradi državnega prvenstva v soboto in nedeljo v Zagrebu. Nika. Ruša, Marta, Boža, Slapar sigurno in točno SK Celje : čakovečki SK. V nedeljo ob 15. se bo pričela na Glaziji v Celju prvorazredna prvenstvena nogometna tekma med Celjem in Cakovečkim SK. Ker sta oba kluba v zadniem času dosegla lepe uspehe, bo ta tekma gotovo zelo zanimiva in napeta. Smučarski klnb Ljubljana. Pod vodstvom g. prof. Dobovška se vrši v human, gimnaziji v Tomanovi ulici telovadba za tekmovalce vsak torek in četrtek ter za ostale člane vsak ponedeljek ob 13.30 do 20. Trenine ie za tekmovalce obvezen. Vabimo vse člane in tudi članice, naj se te koristne telovadbe udeležijo v čimvečjem številu. Iz živlieafa m dežel* Iz Kratka r— Nedeljske volitve. Nastopil je mir po skoraj mesečni borbi. Zmagala je kljub pritisku in snubljenju na vse strani nacionalna lista, katere nosilec je bil dosedanji župan g. Ciril Pire. V nedeljo je vladalo ~ -cd mestno h-so od jutra do večera veliko vrvenje množice, ki je z napetostjo r>oc'uša'a rezultate, oddajane po radiu. Okoli IS. se je zbralo nad 1000 ljudi. ki so priredili po razglasitvi rezultatov 2 Cirilu Pircu navdušene ovacije. Po za- ali g. župana se je formirala povorka. je krenila po mestu pred Narodni dom. -djeve skladbe — 22: Koncert ciganske kapele — 22.45: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka godba. — 20: Preno9 koncerta iz Beograda. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20.20: Prenos h Brna. — 22.30: Orkestralen koncert. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 20.10: Češkoslovaško - jugoslovenski kulturni odnošaji v preteklosti. — 21.25: Orkestralen koncert. _ 22.20: Fre-nos iz Prage. - VARŠAVA 18.20: Lahka codba. — 21.15: Simfoničen koncert. — 22.45: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.30: Arije in pesmi. _ 19: Lah- ka glasba. — 20.45: Iz nedokončanih skladb. — BERLIN 21.10: Mešan program. — Plesna glasba. — K0NIGSBERG 20.10: Prenos simfoničnega koncerta iz Kodanja. — 21: Brahmsova glasba. — 21.45: Koncert. — M0HLACKER 20.10: Virtuozni orkester. — 22.45: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkestralen koncert. — 2u.30: Sonate za čelo in klavir. — 21.30: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.15: Klavirske skladbe. — 20.45: Komedija. — 22: Klavirski koncert. — 22.15: Plesna glasba. J prodaja Gospodar. 11048 zveza, Ljubljana Neveste! Gospodinje! Najlep&i okra* VaSepa dom« i« perilo, iav«*e. posteljna pregrinja a. — Najfinejše io najtrprfnejfce irs okrnite i vezf-njeim od tvrdke Matek & Mikeš, LJubljana, poleg bolela Štrukelj I*d-erIu}emo gumhnioe. prebavimo Jablo&e, pred-ttokoj«no čisto ieo. roč. dela. imamo apecijelni eo-za obleke in volane. *4urira.mo in enilamo. Vaakdo te Te, da ;mamo najreij-o ic najm-oder-oejio vetiknioo. Ker eami del« sprejemam«, ga sami nabiramo, ta to Vse Midi nai^boljJe poetreft-mo. 79 SVETOVNO ZNANI RDECILI ZA OBRAZ Cendre de rose in rouge mandarine ln nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijans BOURJOIS PARFUMEUR-PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bourjois * Parf umeur izdelovalec modernih kreacij parlemov . SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ. MON PARFUM. FIANCfiE. Naznanjamo žalostno vest, da Je naš ljubljeni sin in brat, gospod Drago Ivaniševič brivski mojster v torek, dne 17. t. m. po kratki ln mučni bolezni boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 18. t. m. ob % 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu - na pokopališče k Sv. Križu. 11079 V Ljubljani, 17. oktobra 1933. ŽALUJOČI OSTALL Obilna Ljubljana MeM.ni pogretom zavod Sedaj me pa EJUB1 bol kakor kedaj poprej Halo! Zdravo! Pomisli, s Slavkom sem se sprla. Zakaj? — Glej, telefoniral mi je prejšnji teden trikrat, da ima mnogo dela in da se bo kasno vrnil iz urada, — zvedela pa sem, da je bil v kavarni »Nebotičnik« u družbi one lepe male plavolaske iz njegovega urada. Bila sem zaradi tega silno razburjena ... Te dni pa mi je moj frizer svetoval, naj poizkusim kremo Tokalon, ker se z njeno pomočjo lahko v treh dneh dobi nova bela koža. — Verjenr mi koncem tedna pa mi je Slavko že dejal, da nisem bila še nikdar tako mlada in tako zapeljiva od prvih dni najine poroke, a to je bilo že pred desetimi leti Prepričana sem. da me ljubi bolj. kakor kedai poprej in da je popolnoma pozabil na ono plavolasko. Zaradi tega se moram res zahvaliti same kremi Tokalon. Ce je še nisi preizkusila draga moja, potem jo kupi takoj. Krema Tokalon bele barbe (brez maščobel vsebuje svežo smetano in preparirano olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepčajo in raz-; stezajo kožo ter jo napravijo belo. Krema prodre v kožo takoj, razkroji zajedalce. da popolnoma izginejo, zožuje razširjene znoj-nice, najtemnejšo in najodpornejšo kožo pa napravi svetlo in nežno. V treh dneh da ta krema koži novo nepopisno lepoto, ki je ni mogoče doseči na noben drug način. Veliko industrijsko podjetje išče sposobno uradnico za zaračunavanje mezd, ki je zanesljiva in hitra v računanju, spretna strojepiska z znanjem hrvatskega in nemškega jezika™ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »T. P. T. P.«. 11044 Uživa več decenij zaupanje milijonov ljudi Dokazano razširjena po vsem svetu. NARODNI MAGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA S: Ljubljana, Mestni trg 17« Tudi za zimsko blago imamo najnižje cene, n. pr.: Vzorčaste flanele .... Barhend za obleke . . . štof za obleke 130 cm . Zefir za srajce . ., . . Flanelaste rjuhe Ia. , , Odeje iz klota, ročno delo Odeje iz rožastega brokata Kuhinjske brisače . . . Otroški marine plašči Din » > » » 8.50 10.— 29.— 7.75 35.— » 116.— » 200.— » 5.— » 160.— Volnen štof dvojne širine . Din 31.— Volnen krep moderne barve ' » 39.— Športno blago za dam. plašče » 52.— Voln. blago za dam. plašče » 80.— Najfin. blago za dam. plašče » 140.— Double za moške suknje . » 60.— češki kamgarn za moške obleke od Din 70. — do Din 190.— 11068 Kontenina 75 cm široka , šifon....... Sifon brez apreture . . Platno za rjuhe 150 cm Platno za kapne 180 cm Din 6.— 6.50 8.50 18.— 30.— Zakaj toliko trpi? Olajšanje bi bila lahko dosegla v 3 minutah, če bi bila Saltrat Rodell dodala vodi v toliki meri, da bi dobila voda videz mleka, potem pa ▼ tej kopeli okopala svoje bolne noge. Žulji bi se omehčali do korenin in ca vedno bi se lahko odstranili • korenino vred Odrgnjena mesta bi se zacelila in otekline bi splahnela. Lahko bi nosila čevlje za celo številko manjše, kakor pa poprej. Saltrat Rodell se dobiva v vseh drogerijah in strokovnih prodajalnah. P. H.: Življenje Roman »Ako je človek poneveril sto tisoč dinarjev zaupanega denarja, ne utegne biti praznoveren,- milostiva. Razumete?« Široko mu zastrma v obraz. Rahel trepet ji strese kotičke ust. A zbere se in odvrne: »Mislite, da se bo denar vrnil, če se — ubijete?« »Nikakor ne. Samo državi prihranim troške. Sodim se sam — in bolj poceni, kakor bi me sodil zakon.« Tako govoreč si oprhne prašek z rokava. »In hkratu utrnem življenje, ki je zapravilo svojo nravno upravičenost. Človek ima vendarle nekaj čuta za čast.« Tujka rahlo bobna s prsti po mizi. Njene usnjene rokavice so brezmadežno bele. »Zakaj ste posegli po tistem denarju?« Popolnoma samoumevno se mu zdi, da ona vprašuje, on pa odgovarja. Z vso resnobo ji odvrne: »Najbrže zato, ker sem bil preklet osel.« »Da — tudi meni se tako zdi,« de ona odkritosrčno, in rahel nasmeh ji izpreleti obraz. Nato pobesi glavo in vpraša: »Karte — ali — ljubezen?« Milkovič se ugrizne v ustnice, preden odgovori: »Ženska.« »Ali jo — ljubite?« »Saj pravim, da sem bil osel. Bebec. Moški, ki zapravijo za lepo žensko toliko denarja, meneč, da )o ljubijo, so bebci. Osmukani bedaki. In ženske, ki si dado podariti toliko denarja — za lisp, za cvetlice, za potovanja, kaj vem, za kaj! — take ženske ne ljubijo in niso vredne ljubezni.« »Skoda, da ste to tako pozno spoznali.« »To plačam s svojim življenjem.« Tujka vzdigne glavo. »Brez nabojev?« »Hm — saj si lahko kupim nove.« »N;, gospod doktor! Tega ne boste storili.« »Hvala vsekako za vaše sočutje in za ta poslednji razgovor z — lepo žensko, ki gotovo ni enaka onim, ki sem jih pravkar označil. Lepo je, če človek odnese s tega sveta čist in dehteč spomin.« Tuja dama pritajeno nasmehne. Nato pobrska po svoji torbici ■iz rdečegi lakastega usnja in izvleče čekovno knjižico. »Sto tisoč dinarjev potrebujete, doktor, kaj?« »Nikar se ne ša'ite, milostiva —« »In — sicer? Hotela sem reči: ali imate dovorj dohodka, da sami —:< »Moja pisarna je dobra, če vas more to pomiriti.« »Nevljudni ste. A razumem vas. Dam vam torej —« »To je blazno!« »Cek za sto tisoč denarjev. Jutri ga vnovčite pri Kreditnem zavodu Prosim — pero?« Sama seže po peresnik in izpolni obrazec. Dr. Milkovič bi se smejal, a grlo mu je kakor zadrgnjeno. Sanjam, misli sam pri sebi. Ne. v kinu sedim, pri trapastem nemškem tulečem filmu. Pero praska po papirju. Podpis! S svojega sedeža ne more prebrati imena. A pisava je krepka, osebna. »Prosim! Ali mi hočete dati potrdilo, gospod doktor? Posodim vam to vsoto za — recimo — tri leta. Velja?« Dvojica velikih temnovišnjevih oči, zasenčenih s temnimi vejicami, se upira vanj. »Saj to je — to je smešno, milostiva,« zajeclja odvetnik. »Prosim —« In porine ček predenj. »Dajte, potrdite. Danes čez tri leta — Zapišite tako.« Dr. Milkovič seže preko mize in ujame njeno ozko žensko roko. Pogled mu gori. Njegova usta so zverižena, pokia posmeha. »Norčujete se iz mene —« pravi s hripavim glasom. »Kaj hočete prav za orav?« »Samo še potrdilo, doktor!* »Vraga--« In tiho, zmedeno zamrmra: »Ne zamerite. Vse to je neumnost—« Tujka mu pomoli peresnik. Njene oči prosijo in ukazujejo. Milkovič piše, boreč se s samim seboj, in misli: »Vse to je prismojena igra. Morda sem že mrtev — ali se pa nisem dobro zadel? Ležim in vročica me kuha.« »Prosim —« Potrdilo o posojilu je spisano, odvetnik ga porine nazaj v ozko. nežno roko tuje ženske, ki mu tako čudno in tako tovariško gleda v oči. Ona zloži listek in ga spravi v torbico. »Oglasim se, kadar bo čas.« To rekši vstane. Obleka in plašč ji raklo zašumita, nežni parfum spet zaplava po sobi. Se enkrat poda drju Milkovčču roko. Resnična, živa roka je, misli ta, ko jo drči v desnici. Cene malim oglasom ženitve In dopisovanja: vsako beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Dm /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem«, »Posest*, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji*, »Vrednote*. »Informacije*, »Živali«, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača ra Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaiačuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za Hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjii znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Kdior išče mesto pot nika, plač* ca rs»k« besedo 50 par; za da janje naslov« ali za Šifro 3 Din. — Kdor sprejema potoike, p'a 6a besedo po 1 Din; i« dajani« »aelov* ali za Šifro pa 5 Din. (5) Trg. zastopnik (Srbin) zelo dobro vpeljan v Beogradu m po vsej Srbiji po lekarnah, parfume-riah io drogeriiflh. išče z«rti0>f«tvo dobrih predmeta proti proviziji. — Reference prvovrstnih Ijn.b-l:a nekih nrm. Fonudfte na osri- oddelek »Jutra, pod »Sposoban«. 39362-3 Učenca e primerno $olsko izobrazbi) sprejme v trg. mešanega blaga M. Briški, Bt-ži-*ad št. 16 — Ljubljana. 39331-44 Pridno vaienko (tudi z dežele) za damsko krojaštve sprejme Maiči Ravnikar, Gregorčičeva 5, dvorišče. 39315-44 (Jčenca šz boljši hiše, s srednješolsko izobrazbo. veščega slovenskega in nemškega jezika. sprejmem takoj v večjo trgovino mešanesa blaga na Sp. Štajerskem Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra, pivi »Učenec«. 39*244-44 Službo dobi Samostojno pletiljo sprejme Bernhaidt, Mestni trg št. 5/3. 39355-1 Postrežnico snažno in zanesljivo sprejmem za diopoldaneke ure. Nasiov v oglasnem oddelku »Ju trat. 39366-.1 Prvovrstne šivilje za pletenine išče Mela. Erjavčeva 9. 3£>377-»ni<< naslov« sli u Šifro p* S Din. (1) Dobra kuharica samostojna, s celoletnimi spričevali, »posebna vseh hišniih de!, ne nad 40 let swa. izve za službo v 5e-lenbu-rgovi ulioi štev. 7/1. 39347-1 Praktikanta- volon terja sprejme v orakso pooblaščen ing. ia visoke zgradbe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39330-1 Izurjeno pletiljo sprejmem. — Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 39333-1 Elektromonter zmožen samostojno izvršiti in izdelati proračune za '«1-š-alaotjsk« dela, dobi «!n4-tv>. Potrebna kavcija. Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sposoben monter«. 39332-1 Trg. pomočnika prvovrstnega — starejšega, »prejme takoj večja trgovina mešanega b'aga. Re-f ■ ktira se samo na v vsakem oz i rn neoporečne z d":goIetnimii spr-čevali. — Isotam se sprejme tudi trgovski vajenec zdrav in močan, absolvent tr ščanske Sol«. Ponudbe P d značko »Takojšen na-f«p« na oglasni oddelek ».Tu-tna«. 39318-1 Plačilno natakarico »••ie»>bno in priikinpljive zunanjosti, potrebuje bmljša kavarna. Ponudbe s sliko oglasni odde'ek Jut.ra p'»d značko »Nada«. Boljša služkinja »•inorana » kuhanje in v vodstvo (f»oodinj 1 Din besed«; t« da •»■nje naslov« ali u Šifro 5 Din. — Ogiaei ^ooialneg« tnačaja p« vsak« bt»ed* 50 par; t« dajanje naslova ali za Šifro p« 3 Di-n. (8) »Ljubljanski Zvon« nevezani letnik 1924 ze-io dooro ohranjen prodam ra 70 Din. N'.sU>* v oglas, oddelku »Jutra« 39216-8 Prodam Orla« H*. to«A«ja po 1 Din besed«; ia da janj« oaalova «li t* Šifre 5 Din. — Ogl«« »ociaioeg« mačaja v«s k« besed« 50 par- u dajanj« oaslov« ta šifro o» 3 Din. (6) Visoka omara omarica, električen lifta.l-niik, evetiljka in razne druge stTOrii naprodaj na Taboru št. 5/1, vrata št. 7. 39.38-6 Bukovo oglje suho, dvakrat vila ho. va gonske in detajlne količine dpbite pri f.vrdki fvar Sre-botnjak. Sv Peter v S« v dolini. 37S80-6 Avto, moto Vsaka beseda 1 Dim; z« dajanje oa^iov« ali i* Šifro pa 5 Din. (101 Vsaka beseda ] Din; za dajanje naslov« ali za Sitro pa 5 Di.n (30) m Parcelo pod Rožnikom, cesta X. 1350 m8 veliko. ugin1uo proda stavbenik Rožman, Beethovnova ulica. 0g'a siti se med 12. Id 18. uro. 39178-20 Motorno kolo F. N., 350 ccm, skoraj novo v brezhibnem stanju ugodno naprodaj. — Tutta Oskar, Sv. Petra nasip 7'1 I. nadstr. 393:36-10 Avto limuzino petsedežno — prodamo za hranilne knjižice ali zamenjamo za manjši avto. Poizve ee v trgovini na Borštnikovem trgu štev. 1 39328-10 Zadnji cilinder s stopalom za motorno kolo Indiian Skout, rabljen, stari tiip. kupim. Takojšnje ponudbe na naslov Ivan Lesjak, Divulja kot Splita. 39379-10 Elektro-motor 1.5 do 3 HP. 1450 obratov, krat-kostičen, 380 Volt. kupim. Ponudbe na og asni oddelek »Jutra« pod šifro Elektromotor«. 39:184-10 Ktiičsa za besedo. Oglasi se-eija-lnega tnačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslov« ali ».« šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (Ul) Tricikelj močan, pripraven za mesarja, trgovca aili peka — poceni proda T. Škafar. Ljubljana, Borštnikov t.rg. 39273-11 Kupim Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; t« dajanj« naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje nsslov* «1» za Šifro pa 3 Din. (7) Zapravljivček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Boilj lahek«. 39314-7 Kapital Vsaka beseda 1 Din, z« dajanje oaslov« aii z« Šifro ps (S Din. (16) Opekarna dobro vpel;ana — sprejme družabnika « 50.000 Din, aH se proda. Ponudibe na las. oddelek »Jutra« pod »Opekarna«. 39322-16 Enonadstrop. hiša z vpeljano pekarijo na prometnem kraju v mestu na Gorenjskem naprodaj Naslov v og asnem oddel ku »Jutra«. 36933 20 Vilo s 3 sobami in pritiklinami oddam v Kosezah št. 25 za 500 Din mesečno. Več se poizve ietota n pri oskrbniku. 38S34-20 Vrednote** ■«> oeseda 1 Din: iS dajanje naslov« ali za iifro pa 5 Din. f35) Zlatih turških lir vc-čjo količino prodam. — Najvišje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Feingold«. 39344-35 Srebrne krone staro zlato in srebro k o p o j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica Stev. 36 — vhod iz Vid )vdanske ceste — pri gostilni Možina. 70 Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali za šifro p® 5 Din. (12) Spalnica skoraj no"va, radi preme-ščenja poceni naprodaj. — Trnovski pristan štev. 4. 39279-12 Več pohištva dobro ohranjenega, po nizki ceni prodam radi selitve Naslov pove ogl oddelek Jutra«. 39233-12 Spalnice v imitaciji tičji javor, e psihami po ?000 Din proda mizarstvo Goljar, Gospo-svetska 13. 39371-12 Vsak« beseda 1 Dim; ta dajanj« oaslov« ali ia šifro p» 5 Din (19* Trgovski lokal se odda s 1. nov. v palači Dunav« v Beethovnovi ul. Vsa pojasnila pri Splošnem jugesl. bančnem društvu. podružnica, Ljubljana, v palači »Dunav«. 39337-19 Suhe gobe kupujem, razen lepih, tudi črne odbrane po najboljši ceni. Sporočite ln navedite količino! Peter Setlna, Radeče. 293-33 Kislo zelje repo, sarmo prvovrstno, v sodih, p'o najnižji cerl dobavlja: Homan, Sv. Petra c. 83. 39169-33 Pozor, angrosisti vina Originalni »JeruzaJemec«, leto 1932. oa 90 hI naprodaj franco klet vinograd Ilnvec št. 30, pošta Ormož, po dnevni ceni. Od 15. oktobra do 15. novembra t. 1. je vsakdašnji obisk rndi vinskega poskusa mogoč. Posestnik Frane Za vratnik. 3S935-33 Dvosob. stanovanje oddam v centru, stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39335-^1 Dvosob. stanovanje kuhinje in pnitiklin, blizu Mestnega doma oddam takoj mirni stranki ž—3 oseb Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Četrtletno 1500«. 39274-31 2 lepi stanovanji dvosobno in trisobno, z vsemi pritiklinami ter tudi prazno sobo takoj aii pozneje oddam na Mir ju, Langueova ulica št. 5/1. 39371-21 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali z« Šifro p« 5 Din. (16) Javor, črešnjo in parjen oreh (rezano) kupujem. Specificirane ponudbe na nasJov: R. Bukoivac, Zagreb, Samostansko 6 — te!. 28-33. 39-365-15 Mizarji pozor! Najcenejše vezane plo 4čt?:. jelševe bukove, >k'jme in .mots, v ve- Likosti 220M2Ž. 200/128. najnižjih eenah. Pvofoišt«' skladišče * Ljubljani. Du najska testa 31. 246 15 VsaJta besed« 50 par j za dajanj« naslov« a!i za šifro 3 Din. (22) Starši ki niso zadovoljni s stanovanjem ln uspehi sina nižješolca ter žele pravočasno zanesljivo pomoč pri študiju, vzorno nadzorstvo, lepo ln zdravo stanovanje ter fino oskrbo, naj vprašajo pismeno pod »Blizu realke« na ogl. odd. »Jutra«. 39024-22 Dijakinjo sprejmem s fino skrbo v komfortno stanovanje. Pismena rprašnn-a pod šifro »Tak«""« na oglasni oddelek »Jutra«. 39023 22 UIL 11 Vsaka beseda 1 DVn; za dajanj« nasjova «H »a šifro na 5 Din. (21) Novj sodi u vsako uporabo, od 100 do 500 litrov, ima 200 komadov naprodaj Franc Z o r e e, eodar. Breg pri Ptuju. 39917-45 Fotoaparat Voigtl&nder, — 4.5 format 0 X 9 cm. e kompletnim večevailtjiim aparatom te ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39168-6 Vlogo Ljubljanske kreditne banke 350.000 Din prodam. Po nudbe na oglasni oddolek »Jutra« pod »Vloge 1933«. 39323-16 Hranilne knjižice kupite prodaste. tombar ■tirate po*ojii« najku.am neje on: Poslovni m viki 4. d.. Zagreb Praška ul St. 6/n "ln odgovor prtlo žiti znamko ta 3 Din. 281 16 Hranilne knjižice Praštedione, Ljubi j. mestne hranilnice in Kmetske posojilnice. do vrednosti milijona dinarjev, iščemo. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Cimprejp«. 39373-16 Slaščičarno v centru Ljubljane prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutre» pod »L'peljana«. 38924-19 Trisob. stanovanje komfortno, z balkonom in 'vrtom oddam s 1. novembrom za 700 Din. Poizve se v gostilni »Pri zeleni trati«. Vodovodna cesta. 39345-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo (spalnica opremljena), ostalo prazno, pripravno za pisarno, odda Toma.n. Resljeva ce«-'« 30. 3S671-31 Vsak« Oeseda l Din t« (lajanje nasiov« »K *» Šifro p« B Din. (331 Štajerski krompir izboren. bel aii ro®a. kisa jabolka za prešo. čebulo, ze.ljnate glave, nudi najceneje vagonske pošiljke Vi.tomlr Dolinšek. vele-agentura, Oelje. 39306-33 Kislo zelje novo. prvovrstno rezano ln cele glavice za sarmo. v sodčlh. v vsaki množin) dobavila pc brezkonkurenčn) cen! Gustav Erklavec blub IJana Kodeljevo 10 telefon 25-91 236-33 Stanovanje na Bledu (za upokojenca) ž pri tiklin in vrta oddam z«i 165 Din mesečno S tem r vezju« »skrba vile kot prije'e«i postranski pose! >.a ii|«/kojenca. ki ima za nim-mje nt cveti«1,«- in wd no dre v j«. — Ponudbe na .»glas. »ddelek »Jutra« pjni šifro »Izredna ori.lika«. 38763 ž Stanovanje celo visoko pritličje vile pod Rožnikom, 2 sobi po 30 m!, predsoba, velika kuhVa, zaprta veranda, kopalnica, parket, elektrika. plin in telefon, oddam s 1. novembrom. Naslov in ceno pove oglasni oddelek »Jutra«. 89372-211 Lepo stanovanje manjše, 2 sob in kuhinje oddam v sredini mesta eni ali dmema osebama. Sa-lendrova ulica štev. 6/III. 39378-21 Stanovanja Enosob. stanovanje iščem v bližini Mirja ali Stan in doma. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Takoj 2«. 39320-21/a Gospodična išče s 1. novembrom stanovanje sobe in kuhanje. Ponudbe na og'as. oddeleik »Jutra« pod šifro »Točna plačnica 1933«. 39307-31,'a Stanovanje 1 sobe in kabineta do treh siob, s komfortom, z okolici in času iprimerno najemnino iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Do 750 Din«. 39359-21/a Sobe išče Vsaka beeeda 50 par: za dajanje na&lrrva aii » šifro 3 Din. (28-«) Preprosto sobico iščem — ali pa grem kot sostanovalka najraje v bližini Starega trga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soistanonraika«. 39340-23/a Sobo s posebnim • vhodom, išče gospodična. — Ponudbe na gostilno Kmet, Gosposvet-ska cesta 8. 39387-23/a Sobo odda Vsak« besed« 50 par; t« dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. (23) Dve prazni sobi veliki in lepi, oddam na Reslievi cesti štev. 30. 39352-23 Opremljeno sobo za 2 osebi, separirano. .v novi vili poleg sv. Krištofa cerkve oddam. Naslov pove ogla«, oddelek Jutra 39375-23 Kot sostanovalca snrejmom starejšega gospoda proti nizki najemnini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani. 39349-23 Sobico s kuhinjo ■oipremljeno ali piazno oddam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39350-23 2 opremljeni sobi skupno ali posamezno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39386-23 Opremljeno sobo « posebnim vhodom, oddam v centru mesta boljšemu gospodu. Naslov pove og.asni oddelek Jutra. 39389-23 Gospodično sprejme samostojna gospa kot sostanovalko v Fran-kopanski ulici št. 23/11 — v neposredni bližini gorenjskega kolodvora. 39388-23 wmmm Krznarski stroj kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«. 39358-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, po izvan-redno nizkr ceni proda Klavžer, Vošnjakova u!. 2 39369-29 Vsaka beseda 2 Din: za (Ujanje naslova ali Šifre pa 5 Dia. (35) Dynamo-magnet komb., za motor, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek. »Jutra« pod šifro »Dvna-mo magnet«. 39395-29 Razno Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali ra Šifro p« 5 Din. (37) Obrtnik vimo6tojen, boljše stroke, en-čn.h let. želj znanja z datuo t nekaj premoč« ni« v evTho zbližanja du& Dop.se pod »Aurora« ne •glasni oddelek »Jutra«. 39001 i" "Živali I Vsaka beseda 1 Din: i t« dajanj« naslov« al! i ta Šifro pa 5 Din. (27; Mlad jazbečar (doki) črno-rjava psica se je zatekla v sredo 10. okt. zvečer. Lastnik ga dobi v Gradišču štev. 2 — Božič. 39363-Č7 Dve lovski psici čistokrvni istrijanki, po 16 mesecev stari, izborni gi>-njačici, proda Leopold Sever, Male Ljipljene. p. Turjak. 39396-27 Vsaka beseda 1 Din: i* dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (30) Krasna izbira demsikih klobukov zadnje novosti. Preoblikovanj« 25 Din. — Salon »La Femme Chic«, Selenburgova ul. 6, I. nadstropje. 39354-30 Vsaka beseda 1 Din, za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (32) Na dražbi v Mali vasi bo 18. t. m. naprodaj d vooevni radi o -aipa ra t, sla -morezniica in 600 kg sena. — Pojasnila daje Bogataj, Kongresni trg štev. 19. 39346-32 Izgubljeno Vsaka beseda 50 por; ia dajanj« naslov« ali za šifro pa 8 Din. (28) Lepo, solnčno sobo z dvema posteljama, v centru mesta takoj oddam Naslov v oglasnem odd-lku »Jutra«. 99162-23 Opremljeno sobico solnčno in snažno, s prostim vhodom, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39360-23 Sobo oddam 1 ali .2 gospodoma na Mirju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 89353-23 V strogem centru mesta oddam solidnemu in stalnemu gospodu čisto, solnčno in zračno SK'bo ta koj aii pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39290-23 Kapo avto-kolesa sem zgubil od Zabnice— Škofja Loka—Črnuče—Ljub; ljana. Proti nagradi vrniti na naslov: Jug, Kranj. 39341-28 Stmji: Id krepi in zdravi ŽEL@BE€ edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana VT1. i Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clavšn« je maet Dobite t lekarnah, droge-rijab ali naravnost is tvor-nice in glavnega skladišč« Čuvajte se ponaredb! 15 [. Hrnjak lekarnar — Sisak kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik, kjer bo naSel kar išče. Spodaj navedene avtoplašče, izdelek 1931, prodam cassa po sledečih polovičnih cenah: 710 X 90 Din 395.— 765 X 105 » 530.— 880 X 120 » 780.— 895 X 13-5 » 850,— 4.50 — 19 > 495.—• 4.75 — 19 » 595.—, 4.75 — 20 » 600.— 5.50 — 18 > 760— 6.00 — 18 » 960.— 6.00 _ 19 > 980.— 7.00 — 20 > 1125.— J. ŽIROVNIK Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 6 Generalni zastopnik tovarne India Tyre & Rubber Companv, Inchinnan. Vsaka besed« 1 Din: «a dajanj« Da slov« ali m Šifro r» " Din. (29) Šivalni stroj »S i n g e r« — kakor tudi stroj za entlanje proda H.. Tovarniška ulica št. 27. 39356-29 Proda se v konkurzni sklad zapuščine po pokojnem Terdini Fr., trgovcu v Ljubljani, Stari trg št. 17, spadajoča zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga ter trgovski inventar v celoti. Ponudbe je staviti do 25. t. m. podpisanemu upravitelju konkurznega sklada, ki daje ponudnikom zaželjena pojasnila. Dr. Lovrenčič Ivats, odvetnik v LJUBLJANI, Tavčarjeva ulica 12. 11080 Univerzalna korza, dravske banovine »Jutrov« mali oglasnik. Poslužujte se ga! POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Urejuje Davonn Kavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoit Kibmkai. Za Naroono tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani