Ben Bella v hudi stiski
Predsednika Alžirije ne skrbi samo slab gospodarski položaj dežele, ampak tudi nered in politično nezadovoljstvo.
PARIZ, Fr. — Alžirski ministrski predsednik Ben Bella je v hudih stiskah, vse mu nagaja v zunanji in domači politiki, pa tudi v gospodarstvu. Ben Bella bi rad pregovoril De Gaulla, da pristane na spremembo znanega sporazuma s Francijo, sklenjenega pred 2 leti v Eviansu. De Gaulle je predlog gladko odbil, Ben Bella se pa ne more upirati, ker živi od francoske podpore. Tudi alžirsko gospodarstvo pada iz krize v krizo. Proizvodnja zastaja, cene rastejo, brezposelnost Se širi, proračun in plačilna bilanca imata stalne primanjkljaje. —
Novi grobovi
Frances Hočevar
Po kratki bolezni je premi-n u 1 a v Robinson Memorial bolnici v Ravenni, O., Frances Hočevar, roj. Tertnik, stara 80 let, stanujoča pri hčeri na 1280 E. 71 St. Bila je vdova, soprog Joseph je umrl pred par leti. Tukaj zapušča sina Josepha, hčere Augustino Perhavec, Louiso Rettger (v Mantua, O.), Roso Jeram, sedem vnukov, ter več drugih sorodnikov. Sin Frank je umrl pred 10 leti, brat Anthony pa leta 1962 v Chicagu, 111. Rojena je bila v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani, kjer zapušča
Nered in samovolja
V notranjosti dežele pa tudi ni nobenega pravega miru. To se vidi po tem, da so v proračunu največje postavke namenjene ravno vzdrževanju miru v deželi. Vlada ne more namreč zadovoljiti vsem zahtevam partizanov iz državljanske vojne, ti si pa na deželi kar sami iščejo pravice in živijo v glavnem od rekvizicij, pa tudi od ropov in tatvin. Vlada je morala naprositi Francijo, da ji je poslala nekaj izvežbanih policijskih uradnikov na pomoč. Vežbajo domačo alžirsko policijo.
Spor v stranki. Glavni tajnik odstavljen
Hudo so zapletene tudi domače politične razmere. Ben Bella je vpeljal diktaturo, edina dovoljena stranka je njegova Narodna osvobodilna fronta, ki jo vodi petčlanski politični odbor. Tajnik odbora je bil do teh dni Ben IKhider, ki je spadal med najožje Ben Bellove sotrudnike In prijatelje. Zadnje čase je pa Začel postopati na lastno roko in Ben Bella ga je moral odsloviti tajništva. Ima menda načrt sklicati naj prej e kongres Osvobodilne stranke, potem razpustiti sedanji parlament in razpisati volitve za novo ustavodajno skupščino. S tem se Ben Khider ^i strinjal.
Ben Bella ima za seboj armado
Ben Bella ima na svoji strani alžirsko armado, ki je trenutno Najmočnejši politični činitelj b°t Narodna osvobodilna fron-ta. Prave sloge tudi ni v vladi sami, v njej sedijo njegovi pri-staši) pa tudi prijatelji Ben Khi ■ erja. Ben Bella se sedaj prijavlja, da bo vlado rekonstruiral, to se pravi, postavil pristaše en Khider j a na cesto.
v pe-Glen-stara
Izgredi v Venezueli
. CARACAS, Venez. — Policija le Prijela v delu glavnega mesta, Jer je prišlo do izgredov, tekom aterih so bili trije policisti mr-
vi in dva ranjena, okoli 170
oseb.

Vremenski
prerok
pravi:
sestro Jožefino. Tukaj "je bivala 58 let. Bila je poznana kot kuharica za razne prireditvi in svatbe. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ ter kluba št. 16 WBA. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato v družinski grob na Kalvarijo.
Rozi Sumrada
Kot smo že poročali tek, je umrla v Euclid ville bolnišnici 68 let Rozi (Theresa) Sumrada, roj. Matecic, z 20321 Lindberg Ave. v Euclidu, doma iz Iva-njega sela pri Rakeku na Notranjskem. Zapušča moža •Filipa (Jakoba), doma iz Podcerkve pri JLožu, sina Filipa, dva vnuka in druge sorodnike. Pokojna je bila članica Društva Fr. Prešeren št. J 7 SDZ. Pogreb bo danes dopoldne ob desetih iz Želetovega pog. zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
Rose Hrovat
Danes zjutraj je umrla 78 let stara Rose Hrovat na domu svoje sestre Mrs. Jalovec na 704 E. 162 St. Pogreb ima v oskrbi Gr-dinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. Podrobnosti bodo objavljene jutri.
Mollie Pierce
Včeraj je nenadno umrla med sv. mašo v cerkvi Sv. Odrešenika 77 let stara Molile Pierce z 870 Alhambra Rd. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri.
Rose Morano
Po kratki bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici Rose Morano, rojena Eckart, stara 48 let, istanujoča na 21031 Westport Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča soproga Charlesa, sinove Charlesa ml., Richarda, Edwarda, Thomasa, hčer Darle-no Kuhar, mater Rose Eckart, 6 vnukov, brata Aloysa in Edwarda, sestre Josephino Spellman, Mildred Sabat, Dorothy Harransky in več drugih sorodnikov. Njen oče Louis Eckart je umrl I. 1961. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9.15 iz Jcis. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Holy Cross ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Robert Arnold
Ko se je vračal proti domu, je bil ubit v avtomobilski nesreči v Popular Bluff, Missouri, vojak Albert Arnold, star 22 let, stanujoč s soprogo Jeanette, roj. Oberstar, na 19706 Kil-deer Ave. Truplo bo dospelo v Cleveland v oslkrbo Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda.
Večinoma, jasno ih hladno. — aJvišja temperatura 57.
— Po vseim svetu je znanih skupno okoli 40,000 vrst rib.
Kennedy je zanikal vsako obljubo invazije
Predsednik Združenih držav je zanikal vsako obljubo invazije na Kubo ter v sedanjih okoliščinah odklonil tudi blokado otoka.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je v petek govoril Zvezi ameriških časopisnih urednikov, ki so tod zborovali. Dejal je med drugim, da “prav gotovo ni nihče od članov vlade Združenih držav nikdar informiral dr. M. Cardono ali koga drugega, da bomo mi izvedli invazijo”. Po njegovem bi bila blokada, še bolj pa invazija Kube v sedanjih okoliščinah napaka z nepreračunljivimi posledicami za ves svet.”
Predsednik je kljub temu prepričan, da bo “prišel čas, kc bo Kuba zopet svobodna”. Pozval je dr. J. M. Cardono in druge vodnike kubanskih,1 beguncev, naj sodelujejo z Združenimi državami za dosego tega cilja.
Dr. J. M. Cardona, do preteklega četrtka predsednik Kubanskega revolucionarnega odbora, ki je v imenu kubanskih beguncev sodeloval z vlado Združenih držav v naporih za osvoboditev Kube, je obdolžil predsednika Združenih držav, da je prelomil obljubo, da bodo Združene države s silo osvobodile Kubo izpod komunistične oblasti, in se odločil za politiko “mirnega sožitja” s Castrom.
-----—O-------
Sovjetski radio se obregnil @b iansshefa
WASHINGTON, D. C. Sen. Frank Lausche je ob 45-letnici ustanovitve samostojne Belorusije s pomočjo nemškega vojaštva ob koncu prve svetovne vojne, ko je v Rusiji že zmagovala komunistična revolucija, to proslavljal in obžaloval, da je bila strta in da je v Belorusiji zavladal komunizem. Njegov zadevni govor je bil vključen v zapisnik senatovih sej.
Ta govor sen. F. Lauscheta je izzval odgovor vodnikov Sovjetske socialistične tepublike Belorusije v Minsku. Preko radia, katerega oddaje so namenjene tujini, so Lauschetu povedali, da se na beloruske zadeve zelo slabo razume, ker da “so Belorusi srečni in navdušeno grade bodočnost v komunizmu.” Svetovali so mu, naj svoj trud posveti rajše kovinarjem in rudarjem v državi Ohio, kjer je vsak 20. od teh brez posla, Belorusi da bodo njegovo pomoč prav lahko- pogrešili!
Sovjeti se boje odločno nastopiti v Laosu
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je zaskrbljena zaradi razvoja v Laosu, tako sodijo v tukajšnjih diplomatskih krogih, ne mara pa odločno poseči v tamkajšnje razmere, da se ne bi zamerila komunističnemu Pathet Lao in za njim stoječi rdeči vladi v Sev. Vietnamu.
Združene države in Vel. Britanija pritiskata na sovjetsko vlado, ki je bila z Vel. Britanijo sonačelnica konference v Ženevi, ki je lani dosegla premirje v Laosu in ustanovitev nevtralne vlade, naj pripravi komunistični Pathet Lao' h ustavitvi bojev. Sovjeti nočejo nastopiti pre-odločno, da ne bi s pritiskom na Pathet Lao in vlado v Sev. Vietnamu ta dva potisnili na kitajsko stran, ki se zavzema za “odločen boj proti zahodnim imperialistom”.
POLOŽAJ V LAOSU V OČEH WASHIN0T0NA ZELO RESEN
Namestnik državnega tajnika A. Harriman odšel na posvete v London in Pariz, predsednik Kennedy se bo danes sestal z Narodnim varnostnim svetom k razpravi položaja v Laosu. Suvana Fuma je dosegel novo premirje.
WASHINGTON, D.C. — Komunistično napredovanje v Laosu je vzbudilo bojazen, da bo padel Laos v kratkem popolnoma v oblast komunistov in njihovih podpornikov. V zadnjih dneh se je predsednik Kennedy ponovno posvetoval o položaju v Laosu s svojimi ožjimi sodelavci in z Narodnim varnostnim svetom. Včeraj je odpotoval podtajnik A. Harriman v Pariz in London ter morda tudi dalje v Moskvo, da z diplomatskimi sredstvi reši Laos pred popolnim nadzorom komunistov. Poveljnik ameriških oboroženih sil na Pacifiku adm. Felt je med tem naglo odpotoval na Tajsko, da pripravi morebitne nujne vojaške ukrepe, če komunisti ne bodo ustavili svojih vojaških operacij proti nevtralcem gen. Konga Le.
ICeiisiedfjei1
disk ¥ ŽaMiti tae-!|s
BONN, Nem. — Obisk predsednika Kennedy] a v Zah. Nemčijo v prihodnjem juniju je bil po zadnjem dogovoru raztegnjen na najmanj tri dni. Njegov namen je pokazati javno trdno povezanost Zah. Nemčije z Združenimi državami v,.trsu, ko ie toliko govora o osi Pariz-Bonn.
Predsednik Kennedy bo predvidoma priletel 23. junija na letališče pri Duesseldbrfu in se cd tam skozi Koeln peljal v avtomobilu v Bonn, kjer bo ostal dva dni. Nato bo šel v Frankfurt, kjer bo imel govor v katedrali sv. Pavla, ki; je znana iz naporov za nemško zedinjenje v preteklem stoletju. Iz Frankfurta pojde v Mu en cine n in nato v Zahodni Berlin. Tam ga bodo sprejeli poleg župana Brandta, predvsem dr. K. Adenauer in člani zahodno-nemške vlade.
Ameriški predsednik hoče potovati v Zah. Berlin sam, brez nemškega spremstva, ker hoče s tem poudariti, da gre tja s polno pravico kot predsednik Združenih držav, ki imajo na temelju zmage v drugi svetovni vojni polno pravico navzočnosti v Zah. Berlinu, dokler ni sklenjena z Nemčijo mirovna pogodba.
De Gsolls odfečen Ifi le poslavljal®! eiljef
Predsednik Francoske republike Charles Ganile je v govoru -n«	po-
zval Francoze na trdo pot atomske oborožitve in neodvisnosti.
PARIZ, Fr. — V petek zvečer je predsednik republike Charles De Gaulle na televiziji govoril o potrebi francoske atomske o-aorcžitve, četudi je ta draga in bo treba premagati vrsto težav, predno bo1 dosežena. Francoze je pozval, naj mu slede po. poti do začrtanih ciljev.
“Sredi napetega in nevarnega sveta je naša prva dolžnost, da smo močni in sami svoji,” je dejal general. Nato je poudaril potrebo po nadaljnjem razvoju Evropske gospodarske skupnosti brez vsakega nepotrebnega odlašanja. Izrazil je upanje, da bo prišel čas, ko se ji bo lahko pridružila tudi Anglija, kadar se bo seveda odrekla drugim zvezam.
De Gaulle je priznal, da imajo Združene države močno atomsko orožje in da bodo storile vse, da rešijo' Evropo “živo1 ali mrtvo” pred rusko osvojitvijo, toda nihče ne ve, kje in kako bosta Amerika in Rusija svoje atomsko orožje uporabili- Prav zato je potrebno, da hna Francija lastno atomsko oboroženo silo, da bo lahko udarila po vsakem napadalcu in tako doprinesla tudi k obrambi svojih zaveznikov vključno — kdo ve— Ameriko,
Nigerija najela dragega lobista
WASHINGTON, D. C. — Afriška republika Nigerija čisto u-pravičeno misli, da jo v Ameriki le redko' kdo pozna. Zato je najela v Washingtonu neko znano firmo za svojega lobista. Pogodba je že podpisana, tako trdijo, in bo Nigerijo stala okoli $70,000 na leto.
Firma pogodbe ne taji, ie trdi, da bodo stroški dosti manjši. Firma bo izdajala tudi svoj mali Nigerijski vestnik, ki ga bodo dobivali časopisi, velika podjetja, politiki in ostali javni delavci.
Komunistične vojaške sile so potisnile nevtralne čete generala Konga Le skoraj v celoti s področja Plaine des Jarres v vzhodnem delu Laosa, ki obvladuje dejansko večji del severnega Laosa. Po neuspelih bojih zadnjih dni so se nevtralci pred komunistično premočjo umaknili iz svojega glavnega oporišča kake tri milje proti zahodu v Muong Pan. Za zvezo z glavnim mestom Vientianom jim je ostalo na razpolago le še neko zasilno letališče.
Rdeči v veliki premoči
Nevtralci trdijo, da podpirajo Komunistično ofenzivo proti njim čete iz komunističnega Severnega Vietnama, ki so jih vozili v zadnjih dveh tednih kar v tovornih avtomobilih preko, meje v Laos. Komunistične sile so bile že preje veliko močnejše od nevtralcev. Ti imajo na področju sedanjih bojev okoli 5000 mož proti preko 10,000 rdečih vojakov. Položaj nevtralcev poslabšuje še dejstvo, da imajo njihove čete za svoje orožje ruskega izdelka le sorazmerno malo streliva.
Novo premirje
VIENTIANE, Laos. — Predsednik koalicijske vlade nevtralec princ Suvana Fuma je včeraj dosegel od komunističnega Pathet Laos obljubo za novo premirje. Zadnjič je bilo tako premirje sklenjeno na Veliko nedeljo, obstalo je vsega skupaj le tri ure.
“Vse upanje še ni izgubljeno” je dejal princ Suvana Fuma, ko se je vrnil iz glavnega stana ko-
munističnih sil na Plaine des Jarres. Suvana je dejal, da j c njegov polbrat princ Sufanu-vong, ki je prvi podpredsednik Gade, obljubil ustaviti komunistični napad za nekaj dni, da bo Suvana lahko dosegel dokončno premirje.
Nevtralci zahtevajo, da se komunisti umaknejo na položaje, k! so jih imeli zasedene pred 14. aprilom, ko je bilo prvič sklenjeno premirje.
Suvano Fumo so spremljali v glavni stan Pathet Laos v Khang K'oay sovjetski poslanik S. Afa-nasjev, britanski poslanik D. Hopson in trije člani Mednarodne kontrolne komisije, ki jo sestavljajo zastopniki Indije, Kanade in Poljske. Tam so jih sprejeli princ Sufanuvong, gen. Sm-gapo, poveljnik komunističnih čet, in Nouhak Fonsavan, eden vodilnih članov centralnega ko-miteta Pathet Lao.
Rusko-britansko posredovanje
Sovjetska zveza in Vel. Britanija sta kot načelnici ženevske konference, ki je lani dosegla konec državljanske vojne v Laosu, na ameriški pritisk začeli posredovati za ustavitev sovražnosti že pred veliko nočjo, vendar brez posebnega uspeha. Tudi sedanje posredovanje je negotovo.
Komunistična Kitajska, ki stoji za komunističnim poskusom dobiti v oblast ves Laos, je včeraj zatrjevala, da je potrebno ohraniti ženevski dogovor o nevtralnem Laosu. Od njene dobre volje dejansko zavisi mir v tem delu sveta.
j Iz Clevelanda in okolice
Nevihta ni napravila posebne škode—
V petek je divjala preko Clevelanda ponovno huda nevihta, tekom katere sta udarila na del mesta dva manjša tornada. Nobeden od njiju ni napravil kake posebne škode. Hujše je bilo na področju Akrona, kjer je bil vihar dosti silnejši.
Čudni javni uslužbenci—
Pretekli petek je eden izmed uslužbencev v uradu okrajnega avditorja potrgal kopo žic iz. IBM stroja, nato pa odpovedal : službo. Okrajni avditor Perk je dejal, da bo omenjenega obtežil namernega poškodovanja javne imovine. Po izjavi nadzornika IBM strojev je s potrganjem žic uničeno delo nekako enega celega leta.
Pozdravi iz Arizone—
G. Lojze Galič, dopisnik AD iz Milwaukee, pošilja svojim prijateljem v Clevelandu pozdrave iz Phoenixa v Arizoni, kjer je na počitniškem potovanju. Je ves navdušen nad naravnimi lepotami o n e g a dela naše dežele.
Celebrezza so počastili—
Sinoči je bila v Sheraton-Cle-veland hotelu velika večerja ? plesom na čast zveznega tajnika za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo A. Celebrezze, bivšega župana Clevelanda, v priznanje za njegovo podporo prvemu Toys’ Townu v Italiji. Celebrez-zu je bila podeljena posebna pri-znanica in medalja mesta Rima.
Metropolitan opera nastopi—
Nocoj bo Metropolitan opera začela svoje letošnje gostovanje v Clevelandu s Cavallerio Rusti-cano in s Pagliacci-jem. Gostovanje je določeno za sedem dni. tekom katerih bo podanih devet oper.
Zadnje vesti
OTTAWA, Can. — Danes bo zaprisežena nova liberalna vlada predsednika L. Pearsona.
MIAMI, Fla. — Po izjavi Dono-vana bodo danes izpuščeni na Kubi zadnji zaprti ameriški državljani. Še danes bodo vsi pripeljani v Združene države. V nekaj dneh jim bo sledilo še okoli tisoč Kubancev, ki žele iz komunistične Kube.
BIRMINGHAM, Ala. — Danes bo moral pred sodišče rev. L. King, ki je bil izpuščen iz ječe, da s svobode zagovarja svojo nepokornost oblastem na Veliki petek, ko je vodil demonstrativni pohod v mesto kljub prepovedi.
AMAN, Jord. — Jordanska vlada je morala koncem tedna odstopiti, ko je dobila nezaupnico v parlamentu. Kralj Husein je razpustil parlament in imenoval novo vlado. Javnost in večina parlamenta se za’, ze-ma za pridružitev Jordanije novi arabski federaciji, ki so jo napovedali Egipt, Irak in Sirija.
MILAN, It. — Tukajšnji “II gior-no” je prinesel razgovor s predsednikom sovjetske vlade Nikito Hruščevim, v katerem ta trdi, da je treba vprašanju Nemčije in Zah. Berlina dati prednost pred vprašanjem razorožitve.
1HERIŠKA DOMOVINA, APRIL 22, 1963
Ameriška Domovina
h- vi ■	1 *- fli' o vs f


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
{Za Zedinjene države:
1:14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
JJnitsd States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 7'9 Mon., April 22, 1963
Krik iz Korotana
V Dobrli vesi na Koroškem je v šoli domači kaplan učil slovenske otroke verouk v njihovem domačem slovenskem jeziku. Na pritožbo nekaterih nacističnih ljudi v župniji na škofiji so kaplana odstavili od pouka verouka v tisti šoli. Ob tem dejstvu, ki ni osamljeno v celovški škofiji, je Narodni svet koroških Slovencev objavil svoje stališče v posebni izjavi, v kateri pravi med drugim:
“Vedno je bila največja nesreča za Cerkev, če je postala sužnja političnih struj ali žoga v rokah oblastiželjnih diktatur in ni mogla v miru in nepristransko brez razlike stanu in jezika učiti svoje vernike. Obdobje, v katerem zdaj živimo koroški Slovenci, je v cerkvenem pogledu morda najtežji preizkusni kamen v naši zgodovini.
Nikdar naši požrtvovalni, svojemu materinemu jeziku zvesti duhovniki pač niso bili tako kot danes brez vsake zaslombe in brez razumevanja cerkvene oblasti za naše življenjske pravice, popolnoma prepuščeni brezvestni gonji in napadom nahujskanih raznarodovalnih organizacij, ki se skrivajo pod svetohlinsko krinko navideznih verskih gibanj v spodnjem delu dežele. Na žalost ugotavljamo, da si gotovi, po svoji dvomljivi preteklosti sumljivi elementi svojijo celo ‘dano’ pravico, da nadzirajo naše duhovnike in kot edino zanesljivi poročevalci ugotavljajo ‘dejanske’ jezikovne razmere in potrebe po naših župnijah. Če jim postane kak duhovnik zaradi svoje doslednosti, ker pri vero-nauku upošteva družinski jezik otrok, neprijeten, ga zatožijo in posledica je prej ali slej ta, da mora brez zaslišanja in brez možnosti zagovarjanja in obrambe svojega stališča izginiti iz šole. Tako se bližamo vedno bolj kaotičnemu stanju, ko naše duhovnike ne bo več nastavljala in premešče-vala cerkvena oblast po danih objektivnih dušnopastirskih potrebah, temveč razna društva staršev in tisti narodni nestrpneži, ki se spretno skrivajo v ozadju.
Nek takšen nestrpnež ‘častnega’ formata, ki živi v veliki meri od našega slovenskega ljudstva, je na primer v Dobrli vesi ob priliki slovesnega evharističnega obhoda na praznik Rešnjega Telesa šel od ženske do ženske in jim naročil, naj za božjo voljo molijo vendar nemški rožni venec, ker bi se ob slovenski javni molitvi tujci lahko ‘zgražali’.
Vemo, da ima naš prevzvišeni nadpastir dobro, blago srce, odprto srce tudi za naše potrebe in da bi rad upošteval naše pravice, če bi drugi tega zavestno in sistematično ne preprečevali.
Pri tem pa le ostane odprto nadvse važno vprašanje: Kdo nosi danes pred Bogom odgovornost za usodepolna dejstva, da slovenski duhovniki ne smejo več postopati po svoji vesti, da se v šoli ne smejo več posluževati družinskega jezika, da ne smejo v šoli z otroki moliti v tistem jeziku, v katerem z njimi doma njih starši opravljajo običajne družinske molitve?
Kdo nosi zadnjo odgovornost pred Bogom, da se postavljajo naši duhovniki na zatožno klop in jih sodijo ljudje, ki zato nimajo legitimacije, ljudje, ki so vse drugo kot prakticirajoči katoličani? — Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom, da cela vrsta naših otrok po raznih farah kljub prijavi k dvojezičnemu pouku leto in dan ne sliši več slovenske besede? — Ali tu, g. generalni vikar, ne vidite krivice, — to, ko gre za naravno pravo našega slovenskega človeka in za od Vas tako poveličevano pravico staršev?
Kdo nosi končno zadnjo odgovornost pred Bogom za obstoječi manjšinjski šolski zakon v današnji obliki: država ali cerkvena oblast? — Država je širokogrudno predlagala pri formulaciji tega zakona materinščino za učni jezik krščanskega nauka, cerkveni zastopniki pa so to edino pravično rešitev preprečili in določili za manjšino krivično formulacijo, ki praktično izključuje materinščino pri ve-ronauku in poleg tega omogoča — kar je v nasprotju z vso cerkveno prakso — učiteljem-laikom ne glede na njih svetovni nazor, da ‘nadzirajo’ naše katehete pri poučevanju veronauka na dvojezičnem ozemlju.
Kdo nosi slednjič odgovornost pred Bogom y deželi za porazno dejstvo, da trpijo naši duhovniki na svojih postojankah dostikrat pravo mučeništvo? Na eni strani jim vest kot najvišji sodnik veleva dejanja, ki jih cerkvena oblast s svojimi odloki izrecno prepoveduje. Na drugi strani pa jih vsak lahko napada in toži na najvišjem mestu in le malo je slučajev, da bi vzelo cerkveno predstavništvo v določenih primerih naše duhovnike v zaščito in bi jim nudilo možnost obrambe! Tako ni čuda, da se je ob tem žalostnem stanju v zadnjih letih osem slovenskih bogoslovcev izneverilo svojemu poklicu. Mlad človek bi moral imeti živce in svetniško stanovitnost, da bi si še upal po teh poraznih spoznanjih vršiti duhovniško službo na dvojezičnem ozemlju.
gotovi, cerkveni oblasti znani ljudje. Spričo zadnjih dogodkov v Dobrli vesi, ki so verjetno samo začetek že dolgo vsestransko zasnovane večje akcije, pa ne moremo več molčati. Ako ni človeka v škofiji, ki bi imel pogum in bi čutil dolžnost, braniti naravne pravice manjšine, potem apeliramo na pravični čut vesoljne Cerkve, apeliramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele!”
Spominska ciril-metodij-ska papeževa sveča v Lpbijani
Clevelaind, O. — V 4. številki, t. j. v aprilski', “Blagovesti”, verskega (mesečnika, ki ga že 32 let izdaja nadškofijski ordinariat v Beogradu, stoji, da je sv. oče Janez XXIII. med drugim poklonil po eno lepo okrašeno spominsko^ svečo vsem jugoslovanskim škofijam. Te svie^-če je sv. oče dobil v dar na letošnjo svečnico od različnih rimskih cerkvenih zavodov in ustanov. Za nekaj od teh se je odločil, da jih pokloni katedralnim cerkvam tistih slovanskih narodov v srednji Evropi, kamor sta prinesla Gospodov evangelij sv. brata Ciril in Metodi j. Vse to je sv. oče napravil zato, ker obhajamo letos 1,100-letnico prihoda sv. bratov na Moravsko in v Panonijo.
V okrožnici 4-1963 nadškofijskega ordinariata v Ljubljani pa stoji, da je dne 1. marca tudi za ljubljansko stolnico prišla papeževa sveča, blagoslovljena po njem na letošnjo Svečnico. Okrožnica navaja tudi brzojavno zahvalo (v latinščini) ljubljanskega nadškofa sv. očetu za to pozornost kakor tudi brzojavni odgovor nanjo' od sv. stolice.
Med navodili, ki jih daje ljubljanski nadškofijski ordinariat glede obhajanja l,100Jet-nice sv. Cirila in Melodija v citirani okrožnici, stoji v tej zvezi tudi naslednje naročilo: “Papeževo svečo, simbol vere, bomo v stolnici slovesno prižgali za sfklep obnovitve misijona na cvetno nedeljo zvečer. Gorela bo- Boigu v zahvalo za sveto vero in v prošnjo, da nam Bog vero ohrani in utrdi. Prižigali jo bomo ob nedeljah in praznikih pri bolj obiskanih mašah. Vernikom, ki jo bodo gotovo radi hodili gledat, tudi z deže-isr priporočite (isic duhovniki), naj pred njo, simbolom vere, molijo apostolsko vero.”
Po fotografiji, ki smo jo ravnokar dobili iz domovine, pa moremo sporočiti, da je to papeževo spominsko svečo prvi priižgal na cvetno nedeljo zvečer pri večernem blagoslovu novo posvečeni pomožni škof dr. Jožef Pogačnik.
Prav bi bilo, da bi gornje na.-ročilo ljubljanskega nadškofijskega ordinariata skušali, kar se da, izpolniti tudi mi, ki živimo v zdomstvu. Vera in narodnost sta vendar naši dve osnovni življenjski dobrini!
J. S.
Homan je v Toronto
Cleveland, O. — Slovenski narod rad roma in najčešča in najslavnejša, so mu romanja v Marijina svetišča. Kot že počet-kom ustanovitve prve slovenske župnije “Marija Pomagaj” Torontu, nas Marija tudi letos vabi na romanje, ki bo 18. maja 1.1. Ta romanja so postala že tradicij onalna, saj sleherni želi odložiti svoja bremena na oltar Mariji, ki nam j;e vedno le dobra Mati. Toroneani vedno tekmujejo, kako bi nam napravili bivanje med njimi ugodnejše. Vsa čast jim!
Odpeljali se bomo v soboto, 18. maja, ob 6.30 izpred cerkve sv. Lovrenca, ob 7. uri izpred Baragovega doma, 6304 St. Clair Avenue, in ob 7.30 s križišča na Laike Shore in 185th Street. Oskrbljen je novi avto-j bus, ki nam bo nudil vse ugod-
čati pri priglasitvi. Vsakdo naj vzame s seboj državljanski izkaz za prestqp meje. Vožnja je po novi cesti krajša in ugodnejša.
V Toronto prispemo' okoli pete ure popoldne in vse slovesnosti in cerkvena opravila bodo kot sleherno leto. V nedeljo po kosilu ise odpeljemo v New Toronto, kjer bo v novi fari Brezmadežne s Čudodelno Svetinjo blagoslovitev novega župnišča in slavnostni banket. Res. občudovanja vredna je požrtvovalnost New Torončanov za svojo faro.
Po 8. uri zvečer nas bo naš konjiček popeljali nazaj v Cleveland, kamor prispemo predvidoma med 3. in 4. uro zjutraj.
Sleherno leto so 'bili romarji zadovoljni. Zato tudi letos pohitite: s prijavami in ne 'Odlašajte do zadnjega.
Prijave sprejemata Jakob Resnik, 3599 E. 81 St., Cleveland 5, Ohio, VU 3-1696, in Anton Jeglič, 1057 E. 68 St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-3084.
Anton Jeglič
žavo brodimo preko dnevnih izdatkov in popravil. Ljudje ne morejo, ker nimajo, prevelika je cerkev. Zato se ob tej iskreni zahvali za vse darove obračam do vseh rojakov svetokri-ške fare in 'do vsieh, ki bi nam hoteli pomagati, da se še kdaj spomnijo naše farne cerikve. Za dobrotnike vsak mesec darujemo sveto mašo. Višem, ki boste še priskočili na pomoč s svojimi posameznimi ali skupnimi darovi, naj velja v naprej iskrena zahvala. Bog povrni!
Sprejmite, dragi rojaki iz svetokriške župnije, iskrene pozdrave. Lep pozdrav naj velja vsem drugim dobrotnikom in končno naj velja pozdrav do vseh, ki boste še priskočili na pomoč in do vseh rojakov iz moje rojstne fare Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Vsem, prav vsem, pošiljata blagoslov in prosim za vse božje varstvo in materinsko zavetje Nje, ki se imenujta naša Mati — Marija!
Posebno se zahvaljujem g. Johnu Zakrajšku s 6617 Schaeffer Ave., Cleveland 3, Ohio, in g. Mihaelu Klemenčiču z 3831 Parkdale, Cleveland 11, Ohio, za njun trud pri nabiranju darov. Bog plačaj vsem!
JANKO KOCJANČIČ, župni upravtelj
IMIriss! ifedileiEk p®p|
m kiih®
Dolgo smo čakali, ponovno prosili, a vsa naša dokazo l vanja so bila na žalost zaman! Nikdar pa nismo grozili sjnosti. Vožnja stane $11.00 na štrajkom ali iz izstopom iz Cerkve, kot z uspehom grozijo obe strani, katere je treba pla-
Iispi tpawifeij m Sv. Urila dii Irti se zaliva-IjNe
Lep pozdrav vam in vsem in blagoslov Onega, v Ikaterem živimo, se gibljemo in smo. Prijetna dolžnost me veže, da se vsem, ki ste darovali za velike potrebe farne cerkve Sv. Križ ob Krki ori Kostanjevici, zahvalim za vse vaše velike; žrtve v obliki vaših prispevkov. Drugič že danes pišem, zahvalo, ker se je prva najhrže izgubila. V svoji veliki zahvali morem v svojem in v imenu vseh faranov izreči za vse iskreni: “Bog povrni!” Vse, kar ste poslali, o-ziroma dali nabiralcem g. Zakrajšku in g. Klemenčiču, sem v redu prejel brez težav in o-mejitev. Iskrena in hvaležna molitev pri oltarju naj bo izraz velike zahvale vam vsem za vaše darove. Vaši prispevki so se porabili, da smo poravnali vse obveznosti, ko smo lansko leto dobili iz Ljubljane oltar iz marmorja, ki bo sedaj stal v naši cerkvi kot glavni oltar, kot bivališče Boga samega. Posvečen je bil lansko leto 18. marca. Sedaj je, hvala Bogu, to poravnano.
Kar je ostalo, bomo porabili za veliko in nujno delo, da popravimo orgle v naši farni cerkvi. Pri nas so namreč orgle zelo primitivne in je sedaj velika nevarnost, da se ta primitivna napeljava pokvari in lahko bi bile orgle uničene, ker bi ee lahko ta naprava, ki sedaj goni motor in preko motorja orgle, vsa zrušila in škoda bi bila večja. Ker bo letos — 4. avgusta — v naši župniji sv. birma, bomo, če bo le mogoče, to popravili in uredili. Vendar bo to za razmere naše fare velika žrtev, skoro neuresničljiva. Fara je hribovita in revni so ljudje, da od faranov ne moremo veliko pričakovati, zato sem se obrnil do vas in vseh dobrih src za pomoč. Hvala Bogu, dobili smo od vas, kolikor ste mogli po svojih močeh dati. še in še se vam vsem in vsem dobrim srcem priporočam, ker bodo stroški popravila orgel veliki in farani tega ne bodo zmogli.
Kdor pozna našo farno cerkev, ve, kako je ogromna, mnogo prevelika za naše razmere, oskrbovanje te velike stavbe je zelo težavno, cerkev j;e potrebna nujnega beljenja, vendar na to ni misliti, Iker fara tega zmogla nikoli ne bo. Le z veliko te-
Cleveland, O. — “Dobra kuharica je lahko skoraj vsaka ženska,” pravi Mrs. Elaine Debevec, 2010 E. 226 Street, Euclid, “če le ima te tri lastnosti: ljubezen do kuhanja, malo domišljije, da pripravi vsako tudi najpriprostejšo jed kot nekaj posebnega in pa električni štedilnik, ki jamči dober uspeh.”
Mrs. Debevec, ki je bila izbrana od Illuminating Company za oglaševanje električnih peči v 'časopisu “Ameriška Domovina”, ima vse ta tri sposobnosti. Rada kuha, pripravlja navadna jedila, ki jih z lastnimi dodatki izboljša in ima električni štedilnik že pet let.
.Njena najljubša jed so piščanec in rezanci v omaki. Ona smatra, da široki rezanci napravijo jed bolj okusno, ker bolj vsrkajo piščancev okus.
Kadar Mrs. Debevec rabi že v zavitkih pripravljeno zmes, doda morda ščepec soli ali malo žličko vanilije, da ima pecivo še posebno dober okus. Vendar ona večinoma rabi svoje lastne recepte, ko peče piškote in torte za tri Debevčeve otroke, 13det-nega Karla, 10-letno Barbaro in 4-letno Diano.
Njen soprog Robert, pa kot večina moških ljubi bolj meso in krompir. Mrs. Debevec trdi, da pri električnem štedilniku enakomerna vročina v pečici pri pečenju na rešetki, napravi bolj okusno pečene zrezke, ki so njenemu možu najljubši.
Toda ravno tako važno kot vse dobre kuharske kakovosti njenega električnega, štedilnika, jo njegova čistoča. Mrs. Debevec je Ikot natančna gospodinja vesela, ker ji kuhinja ostane snažne j ša in električni štedilnik se kljub pogosti rabi v Debevčevem gospodinjstvu tako lahko čisti.	F. L.
VESTI

Nove letalske zveze
Jugoslovanska letalska družba bo v juniju odprla tri nove mednarodne proge.: Beograd-Zagrčb - Varšava - Kcpenhagen, Dubrovnik-Benetke in Dubrov-nik-Atene.
Jugoslavija vzdržuje stalno devet letalskih prog:	Beograd-
Zagreb - Muenchen - Pariz, Beo-grad-Zagreb - London, Beograd-Zagreb-Zuerich-Frankfurt a:.M., Beograd - Zagreb - Dunaj, B e o-grad-Zagreb-Rim, Beograd - Dubrovnik - Rim, Beograd - Atene -Kairo, Beograd-Atene-Bejrut in Beograd-Tirana. Na vseh teh progah bodo v bližnji bodočnosti uvedli v promet Caravelles jet-potniška letala, ki jih je Jugoslavija kupila v Franciji. Delovni teden od 48 na 42 ur
Nova ustava je načelno skrajšala delovni teden od 48 na 42 delovnih ur. Kardelj je to v razpravi utemeljeval s “pravilnejšo razporeditvijo delovne sile v proizvodnji” kot tudi z “uspešnejšim reševanjem problemov rezervne delovne sile”, to se pravi preprosto — za reševanje brezposelnosti.
Priprave za prve atomske elektrarne
Elektroindustrija in splošna montaža v Mariboru študira po naročilu zvezne komisije, za a-tomsko energijo način izvedbe montaže centralnega dela prve jugoslovanske atomske centrale, Iki bo imela zmogljivost 60,000 kilovatov.
Avstrijske vile v Jugoslaviji
Avstrijske ustanove grade vile v Jugoslaviji na osnovi novega zakona, ki omogoča tujcem nakup zemljišč za gradnjo hiš in turističnihi postaj. Avstrijski turisti si bodo gradili prve vile na obali, med Reko i r Opatijo, pa tudi na otoku Lošinju.
IZ NAŠIM VRST
'Cleveland, O. — Cenjeni!
Prilagam Vam ček za enoletno naročnino. Želim Vam vsem mnogo uspeha pri listu. Da bi Ameriška Domovina še dolgo vrsto let prihajala v naše domove. Želim tudi, da bi dobili čim več novih naročnikov. Vas lepo pozdravljam!
Frances Cotman
*
Toronto, Ont. — Spoštovani!
Moja naročnina je že potekla, zato je skrajni čas, da se oglasim in poravnam dolg za naslednje leto. Z listom sem vsesplošno zadovoljen, saj prinaša novice iz vseh krajev sveta.
Tudi novice iz starega kraja zelo rad eitam. Najlepše se Vam zahvaljujem za obvestilo. Prav j manjkanj e postelj,
lepo pozdravljam Vas in vse gova celotna oprema po pisa' čitatelje Ameriške Domovine. nju “Dela“ ni “že dolgo več kcS Mirko Magajna i potrebam časa”. Že dolgo Č£|33 poudarjajo ob vsaki priliki, &
— Naj bogatejša ležišča železne rude v Združenih državah so v severovzhodni Minnesoti.
Rock Springs, Wyo. — Dragi g. urednik:	Čestitam	Vam na
tako dobro urejevanem časopisu, kot je Vaša Ameriška Domovina. Iz nje človek lahko spozna pravo stran narodnega in mednarodnega političnega življenja. Prav zelo bi bilo priporočano, da bi vsaka slovenska hiša imela naročen ta list, iz katerega se lahko uči in spoznava resnico.
Naši slovenski naseljenci tukaj se kar umikajo v večnost; drug za drugim gredo. Trije možaki pa, s povprečno starostjo 90 let, se še kar dobro držijo. Bog jim daj dočakati 100 let! — Premogokopi so popolnoma opuščeni, vendar pa mesto napreduje gospodarsko, kulturno, versko in v vsakem drugem oziru.
Želim Vam in vsem bralcem Domovine vse dobro za dušo in telo!
Cyril Yenko
je treba postaviti gradnjo novik prostorov za ta zavod na pi'v;! mesto vseh zdravstvenih ust®' nov v Sloveniji, vendar se vprašanje ne premakne z mrtve točke. Pri tem je rak po števil11 umrljivosti v Sloveniji na djV' gem mestu, takoj za obcijeid1 srca in ožilja. Obolevnost se ie v zadnjih' 10 letih podvojil3' Zavod je nabavil precej sodci3' nih zdravstvenih aparatur 311 pripomočkov, ki zagotavljal0 visok odstotek lozdravljivosti v vseh primerih, ko ugotovijo raJ kasta obolenja pravočasno, 11 pa bilo storjenega v vseh ^ letih nič za povečanje števil3 postelj in povečavo prostor0^ za bolnike. V sobe stare v° jašnice, kjer je prostora za nal več 80 do 100 postelj, so jih trpali 150. Kljub temu leži. 36 po 30 bolnikov in več na tl6'1'
Pomanjkanje jamskega in celuloznega lesa
Letošnja huda in dolga zima je povzročila v (Sloveniji pomanjkanje jamskega in celuloznega lesa v taki meri, da je to resno ogrožalo proizvodnjo v rudnikih in v papirni industriji. Sedaj preudarjajo, kaj je potrebno storiti, da se kaj podobnega ne bo več dogodilo. Pri tem ugotavljajo, da so imeli na zalogi le 17% potrebnega lesa namesto po zakonu predvidenih 25% celotne letine porabe. Slovenska zdravilišča slabo opremljena
Slovenska zdravilišča so po pisanju 1 j u b 1 j a n s kega lista Delo” sorazmerno slabo pripravljena na sprejem tujih gostov, ki se za zdravljenje v njih zanimajo. Naprave in nastanitvene zmogljivosti so ali nezadostne ali pa zastarele in primitivne, povsem neustrezne za tistega tujega gosta, ki terja komfort na- nekoliko višji ravni. V nobenem zdravilišču ne morejo nuditi gostu sobe z lastno kopalnico', kar je drugod po svetu v navadi.
Kljub takemu stanju, so lani tuji gostje plačali v slovenskih zdraviliščih skupno 50,587 prenočnin, od tega preko 37,000 v Rogaški Slatini. Tej sledi Slatina Radenci, nato Dobrna, Dolenjske Toplice, Čateške Toplice in (šmarješke Toplice. Slovensko podjetje gradi mostove v Siriji Podjetje Teh n o gradnje iz Maribora bo gradilo v Siriji tri mostove preko reke Evfrat. Dva boista dolga okoli 500 metrov, tretji pa le okoli 150. Vsi trije bedo zgrajeni iz prednapetega betona s prostoležečimi nosilci. Rok gradnje je določen na dve leti, mostovi pa bodo stali predvidoma okoli 3 milijone dolarjev.
Kako priti do “Leva”
V Ljubljani gradijo velik hotel “Lev” na Celovški cesti. Pri tem so pozabili na ureditev prometa, ki omogoča dostop v novi hotel le od ene strani, ker od druge ni dovoljeno zaviti “na levo”. Vodniki prometa in n-pravniki bodočega hotela sedaj preudarjajo, kako bi se dalo vprašanje rešiti, da ne bi hotel ki bo stal preko poldrugo milijardo dinarjev, zaradi nje!ga trpel škode.
Zavod za zdravljenje rakastih obolenj v stiski
Ljubljansko “Delo” piše ll' marca letos o nemogočih razmerah na edinem zavodu za zdravljenje rakastih obolenj v Sloveniji. Ta zavod — imenujejo ga onkološki inštitut — Je nameščen v stari šentpetersk1 vojašnici, ki je že davno odslužila svojemu prvotnemu namenu. Posebno občutno je
pa tudi nje-
— Nad dve tretjini zemelj3‘'° površina pokrivajo morja.
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
XIII.
Jutro je minilo Carriganu kakor sanje. Živel je in dihal kakor človek, ki se nahaja v sredi z zlatom zarisanega začaranega kroga. Sedel je poleg Marie-Anne; bil je tako blizu nje, da je njena prisotnost dehtela kakor vonj vijolic iz gozda. Razmislil se je prav romantično kakor komaj odrasel deček.
Ona gotovo ni vedela, kakšne misli se mu pode po glavi. Mislil je, da v njegovem glasu ni ničesar, kar bi ga moglo izdati. Samo on je vedel za hudo borbo, ki jo je imel sam s seboj. Njej so se oči smehljale in prsti so se gibčno igrali z delom, ko se je z njim razgovarjala tako prijazno, kakor se le more s Pierrovim prijateljem. Pripovedovala mu je, kako je Pierre napravil ladjo, naj večjo izmed vseh, ki so kedaj brodile po tej reki, vso iz osušene cedrovine, tako da plava kakor list po plitvini, ki bi bila za malo večjo bar-kico komaj dovolj globoka. Povedala mu je, kako je Pierre prinesel načrt in vzorec sem iz Edmontona in kako ga je rešil na lastnih plečih, da se ni pogreznil v reko, ko so imeli nezgodo v nevarnem vrtincu pri brzicah. Pierre je jako močan človek, mu je ponosno rekla in pristavila:
“Včasi me tako hitro vzdigne v zrak, da se bojim za sapo.”
Njene besede so Carrigana zbadale v srce. Videl je živo to, vse časti vredno bitje v rokah Pierra, ki jo stiska, da še dihati ne more. Zdelo se mu je, da vidi ta prizor kar tam na plečetu ladje, Obrnil se je daleč k bregu in se zagledal v divje gozdove ceder, jelk in balzamovcev, vrhovi topolov in brez, ki so se mešale med njimi kakor srebrne pene na temnih valovih, daleč daleč tam pa v sončni meglici greben Trout Mountaina, Ki je za stražo nad vso pokrajino. Pred štirimi dnevi si je Carrigan toliko želel iti na pot proti neznani deželi v daljnem Wabiskawu. Skrivnost puščave, tišina krajine ga je mikala in zavest, da tja še nikoli ni stopila noga belega človeka. Zdelo se mu je sedaj, da mu gozdovi iz prostranih daljav pošiljajo pozdrave. Zdelo se mu je, da se je reka Zato zavila, da bi ga videla in niu pomignila, da so besede gozdov resnične. Počasi je tekla, široka pol milje, da bi si nabrala moči za čas, ko se bo morala boriti s čermi po bregovih med divjimi skalami. "V svoji lenobi je reka rahlo prepevala tiho melodijo večno se gibajoče vode. Iz tega petja je Carrigan ulovil vedno samo besedo: Norec! čar divjih bregov ga je napadel in se ga polastil kakor že prej. Gledal je veslače na obeh barkah, Potem pa so mu oči zdrknile fta krmo ladje in se ustavile na Pierrovi ženi.
Zamišljeno je bila z nogo PO tleh in gledala prostrano samoto. Zopet se mu je zazdela kakor ptica, ki bi rada zletela.
‘‘Rada bi šla na one hribe tam,” se je oglasila, ne da bi ga' pogledala. “Daleč, daleč!”
“In jaz bi rad šel z vami.”
“Imate radi divjo samoto, gospod?”
“Da, gospa.”
“Čemu ,gospa', ko sem vam pa dovolila, da mi rečete Marie-Anna?”
“Ker mi pravite .gospod'.’
“Vi, vi mi niste ničesar dovolili.”
“Pa vam sedaj,” je naglo
popravil.
“Hvala! Sem že mislila, zakaj mi vljudnosti niste vrnili,” se je nasmehnila. “Ni mi všeč reči ,gospod1. Za Davida vas som imela!”
Dvignila se je namah iz mreže ter odložila orodje in vezivo v kojšarico.
“Nekaj sem pozabila. Ne-caj, kar vam bo za obed, gospod — hotela sem reči David. Moram biti za kuharico. Tako mi pravi včasi Pierre, ker sem zelo rada v kuhinji. Pripravim pogačo.”
Temna vratca v kuhinjo so se zaprla za njo in Carrigan je šel izpod zaslona na sonce. Nobenega dvoma ni več. On je precej več kakor norec. Zavidal je Pierra in si želel njegove lasti. Vedel je pa tudi, da bi si prej postavil pištolo na sence, kakor bi jemal ono, kar ni njegovo. To je bilo zanj gotovo. Ali spotaknil se je in padel ter se mora sedaj čimprej pobrati iz luže, v katero je telebnil. Mora se vzdigniti ali pa za vedno zgubi spoštovanje do samega sebe.
Ni bil samo norec, tudi strahopetec je bil. Samo strahopetec bi trpel, da mu razne misli smodijo in žgejo možgane. Ona je Pierrova žena. . . in on si zdaj gorče želi povratka načelnika Boulainovcev. Po njegovem povratku bi se vse brzo rešilo. PIvalil je Boga za razsvetljenje glede stave. Po borbi, po zmagi bo on zopet stari Dave Carrigan, ki igra z odločilno karto v strastni igri.
Zavoljo glasov veslačev v barkah in klicev,. s katerimi je Bateese odgovarjal s krme, se je vzpel na most. Ladja je bila ob bregu in mestic je krc-tel dolgo krmilo na zadnjem delu, kakor da so njegove roke močni stroji. Obe barki sta skrajšali vrvi, ki vlačijo ladjo, še malo in ljudje so poskakali v vodo ter potegnili. Bili so do kolen v vodi. David je pogledal na uro. Deset je bila. Nikoli mu še ni čas tako minil kakor tisto jutro na ladji. Sedaj se po šestih ali osmih miljah zopet ustavljajo. Kdaj jih dohiti Pierre na svojem splavu?
Silno se ga je lotila želja po trdnih tleh pod nogami in, ne da bi počakal, da bi Bateese položil dolgo desko z ladje do kopnega, je skočil in se znašel na pesku. Pierrova žena mu je bila dovolila; obrnil se je, da bi opazoval učinek skoka. Bateesov obraz je bil kakor očrnela skala. Stisnjene ustnice niso izpustile glasu, ali iz oči mu je švigal močan ogenj. Besed ni bilo treba. Oči so že same pravile, kaj bo, če se ne vrne, ko bo čas. David mu je dal znamenje. Razumel je. Ali če Pierrova žena zaupa, Bateese ne zaupa. Carrigan je šel med veslači, ki so se obračali za njim. Tudi v njihovih mirnih očeh je videl isti izraz nezaupanja in grožnje in tih opomin, da naj nikar ne pozabi na Marie-Anni Boulain dano obljubo. Nikoli ni pri nobeni posadki videl tako lepih ljudi. Mršavi, visoki, z odločnimi potezami. Bili so pravi vzorci ladjarjev kakor pred sto leti. Sami mladi fantje. Vzrok je bil Carriganu znan. Vsak izmed te dvajseterice bi ga v teku proti gozdu potolkel. Vsi bi ga mogli prehiteti in prestreči, pa če bi imel tudi več ur prednosti.
Sredi med njimi se je ustavil in zagledal proti ladji.
(Dalje prihodnjič.)
------o------
APRIL
□DlpJi
m
MUS
ME
mm
516
m
rm
i
KOLEDAR
društvenih
prireditev
APRIL
28.-—Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne.
MAJ
4.	—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
5.	—Pevski zbor Triglav priredi v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
11.—Družabni klub BD priredi v Baragovem domu družabni večer.
11.	—Klub slov. upokojencev St. klairsko okrožje priredi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. večerjo.
12.	—Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
12.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo.
19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih popoldne banket ob 35-ietnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ i
?.—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.—Društvo sv. Jožefa štev. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd.
2.—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd.
9.—Slov- moška zveza priredi izlet v park Društva sv. Jožefa
■ T-'"''".T"	-.i.'7.7;-■ s -
št. 169 KSKJ na White Rd.
16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
16.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan.
21.—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.	—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
28.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
11.	—Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K. J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne.
25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik.
SEPTEMBER
22.	—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
29.	—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze priredb v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
12.	—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
19.	—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
20.	—Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zaba-
va s plesom.
27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave,
27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne.
NOVEMBER
10.—Prosveta Baragovega doma
priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
17.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
-o—
otoški senator napada ameriško zsmanjo politiko
SANTIAGO, Čile. — Še pred nekaj tedni ni čilenski senator Frey pomenil skoraj nič, danes pa ne pazi na njegove besede samo čilenska javnost, ampak tudi vsi tuji diplomatje, posebno ameriški. Frey vodi namreč krščansko-demokratsko stranko, ki je pri zadnjih občinskih volitvah postala najmočnejša po-edina stranka v deželi. Povrhu je Frey zelo zmeren, toda dober govornik, ki ne uganja demagogije. Njegova stranka je obenem tudi najuspešnejši in najnevarnejši nasprotnik levičarjev, posebno pa komunistov.
Senator Frey je ostro kritiziral politiko ameriške Zveze za napredek in trdil, da ne dosega svojega namena. V podrobnostih je navajal napake, ki jih je napravila. Kritiziral je tudi či-lensko agrarno reformo, ki ni niti senca prave reforme. Ravno tako je nemilo raztrgal davčno revizijo, ki nič ne zadene velikih davkoplačevalcev. Frey je tudi ostro obsodil poslovanje dveh ameriških kompanij, ki imata večino bakrenih rudnikov v svojih rokah in ki tako vedrita in oblačita v čilenski zunanji trgovini.
Poslaništvo ZDA v Santiago je hotelo odgovoriti na Freyeve obtožbe, toda moglo je navesti
NA SPREHODU — Horst Wiebach, čuvaj živalskega vrta v Zah. Berlinu, vodi na sprehod 7, let staro gorilo Knorke. Sprehod je seveda omejen na živalski vrt.
samo to, da Združene države podpirajo Čile skoraj ravno tako močno kot Brazilijo. Čilenska vlada je dobila od nas za leto 1962 $215,000,000 podpor, od tega je bilo dejansko izplačanih $133 milijonov. Tega Frey tudi ni tajil. Kritiziral je le način porabe teh in podobnih! ameriških podpor.
— o----------
Zvezna vlada naj na držav© Mississippi gospodarsko pritisne?
WASHINGTON, D. C. — Država Mississippi spada med najrevnejše, pa tudi najbolj zaostale iln reakcionarne države v naši deželi. Tam se vpliv boja za integracijo še nič ne čuti. Zato je Federalna komisija za civilne pravice predlagala predsedniku Kennedyju, naj te države zvezna vlada ne podpira več tako1 dolgo, dokler ne bo začela izvajati integracijo.
Take politike se je federalna administracija poslužila že nekajkrat, ko je odtegnila podporo šolam, ki so zavračale črne študente. Podobno je postopala tudi proti bolnicam, ki so prakticirale segregacijo. Enako taktiko ima federacija tudi pri oddaji javnih del in dodeljevanju naročil za narodno obrambo.
Tudi proti državi Mississippi je že enkrat nastopila v tej obliki. Sedanji predlog za omejitev podpiranja Mississippija je pa obsežnejši, zato je naletel na hud odpor pri vseh južnih konservativnih senatorjih in kongresnikih. Predsednik Kennedy je zahtevo komisije kot nepravično zavrnil. „
veda v rokah kraljeve stranke, s čemur niso zadovoljni ne desni ne levi politiki. Zahtevajo, da naj vlada odstopi in posle prevzame koalicija vseh strank, kajti samo v tem slučaju ne bo nobenega pritiska na volivce.
Ni nobenih znakov, da bi kralj nameraval ugoditi zahtevam o-pozicije.
------o-----
“Mesto kulture” v Jeruzalemu
V izraelskem glavnem mestu so položili temeljni kamen za poslopje velikega biblijskega in arheološkega muzeja, ki naj bi postal del bodočega jeruzalemskega “mesta kulture”.
Kasneje bodo zgradili vrsto poslopij, med drugim nacionalni muzej umetnosti, muzej dokumentov o Mrtvem morju itd.
Ženske dobijo delo
Stare 17 do 30 let
Dekleta ali ženske za pregibanje rjuh, prevlek in brisač. Izkušene, če ne, pa izučimo.
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (83)
MALI OGLASI ~
Gostilna naprodaj
Ima licence C-2, D-2, in D-3, v slovenski naselbini. Dober promet. EN 1-1213.
(22,24,26 apr.)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo na 390 E. 162 St., blizu Waterloo Rd, Kličite P^inesville telefon EL 2-3652.	(81)
Hov upor v UrgestiiRš?
BUENOS AIRES, Arg. — V argentinski prestoliei se širijo glasovi, da stoji dežela pred novim revolucionarnim poskusom. Kaj je resnice na sluhih, ne moremo presoditi, časopisje pa poroča o sledečih dejstvih:
Po mestu patrolirajo vojaške čete. Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo, da se ostanki ponesrečenega upora od 2. aprila zopet zbirajo in hočejo vprizoriti upor. V vsej Argentini je namreč 15,000 do 20,000 oboroženih nasprotnikovi režima, ki so večinoma sodelovali pri zadnjem ponesrečenem uporu. Notranje ministrstvo je aretiralo 12 pristašev bivšega predsednika Frondizija in jih dolži, da so “marksisti-leninisti”.
Glavni člani Guidove vlade in trije generali so imeli dolga posvetovanja, predsednika Gui-da pa ni bilo na sestanku, ker je “bolan”. Kaj mu manjka, njegova okolica noče povedati. Delavske unije so napovedale “teden protestov” in en dan štraj-ka.
Pri takih poročilih mora biti položaj res zapleten. Zato raste število tistih, ki trdijo, da do' volitev 23. junija ne bo prišlo. Predsednik Guido je namreč dovolil pristašem bivšega diktatorja Perona, da se volitev udeležijo, vojaki pa hočejo to na vsak način preprečiti.
------o-------
Maroški kralj razpisal volitve za 17. maj
RABAT, Maroko. — Maroški kralj Hasan II. hoče do jeseni ustvariti parlamentarno demokracijo v svoji deželi, tako namreč zahteva ustava, ki jo je lani objavil. Zato je za 17. maj razpisal parlamentarne volitve, kar je znatno poživilo maroško politično življenje. V Maroku vlada namreč že sedaj nekaj politične svobode.
Tam obstojajo tri politične skupine, desničarska, levičarska in kraljeva stranka, Vlada je se-
I ZDELUJ E IM O in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša s 3 spalnicami blizu Lake Shore Blvd. Za podrobnosti kličite IV 1-0653.	(88)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite sc do nas
JOS. GLDB0KAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
V najem
Oddamo 2 čedni sobi s souporabo kuhinje poštenim 1 fantom ali moškim na Lake Shore Blvd. WH 2-1723.
(79)
Klavirji m harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00
SMERDA S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, dvojna garaža, na E. 151 St., Blizu St. Jerome cerkve. Kličite KE 1-0659.	(82)
FrijafoFs Fharmaof
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
V najem—
Stanovanje 8 sob, kopalnica, plinski furnez, vse spodaj zidano poslopje.
Stanovanje 414 sobe, kopalnica v trejem nadstropju.
Stanovanje treh sob s prho v trejem nadstropju.
Kličite 361-4884
(17,19,22 apr)
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KRISTAVNIK	ut 1-4234
PAINTING & DECORATING
4
AMERIŠKA DOMOVINA,
9

HENRY BORDEAUX
I
SRCE IN KRI
ROMAN
“Mislil sem, da človeku ne morejo več do živega, če se je u-maknil čez mejo.”
“Zločin gre za zločincem.” Zločin gre za zločincem. Ubogi fant je dobro,yedel, da ga zločin spremlja. Vse ga je izdajalo: pogled, vedenje, nemirne roke, ki so mečkale mehki klobuk, in vpraševanje samo. Tale človek bi se prav gotovo ne mogel ustavljati preiskovalnemu sodniku. Bil je še vse preveč mlad, preveč iskren in preveč pošten, da bi mogel lagati. Hotel sem biti na jasnem in sem ga kar naravnost vprašal:
“Se vračaš iz Ceresole?” Stopil je za korak nazaj, kakor da sem ga užalil, in zajec*-Ijal, čeprav si je zastonj prizadeval, da bi govoril krepko:
“Kaj še! V planinah sem lovil kozoroge. In sem enega v resnici ubil, še prav čednega.” Usedel se jje, kakor da ga je: lov strašno utrudil. Najbolje se mi je zdelo, da vanj nič ne silim, bo že sam še kaj povedal, in res je povedal:
“In so te prekljarije zelo dolge, gospod odvetnik?”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP — WANTED
'ANMYTKir
CHEMIST
Permanent position, now open for Analytical Chemist to head department in research division. Responsibilities include the application of nonbiological and analytical methods for the company’s products in feeds and animal tissues, and for the clearance of analytical methods by accrediting agencies. Please forward resume and references to:
PERSONNEL MANAGER
All resumes processed rapidly and confidentially.
DR. SALSBURY’S LABORATORIES
Chardon City, Iowa
REAL ESTATE FOR SALE
MELROSE PARK — 5 Rm. Bungalow, 2 bedrm., bsmt., gas hit., Hi car gar., sump pump, overhead sewers. 1 Blk. shpg. transp. By owner. $13.500. PH. 344-9379.	(79)
ARGO — Old Roman Stone. 6 Rms. 3 bedrm. Ranch. 4 yrs. old. Gas ht. completely air cond., 3 baths, 2 car gar. Deluxe fireplace. Fenced 98 ft. lot. Full bsmt. Vz blk. W. of Harlem. Priced for quick sale by owner. — GL 8-0157	(80)'
GLEN ELLYN AREA — New 3 bdrm. Brick ranch. Full bsmt. 2 car att. garage, 2 baths, Gas heat. Built-ins. Large lot. Good neighborhood. Close to schools, shopping. Many extras. $23,500. Call HO 9-6277.	(81)
PALOS PARK — By Owner. 3 BEDRM. Frame Ranch. Carpeting, drapes, alum, storms and screens. 2 car gar. Close to everything. Under $20,000. GI 8-4639.	(30)
ADDISON AREA — OWNER MUST SELL — TRANSFERRED Large 4 Bedrm. Bi-Level. 1 year old on Vz acre lot. l!i bath, large liv. & din. rm., fin. rec. room. — $22,900. PH. 543-3170.	(80)
OAK PARK — BY OWNER, Cor. lot. Charming 4 bdrms. Calb. kit, 2 baths. Cent, air cond., 2 Nait. fireplaces, fenced yard, rec. rm. Close to everything. $42,000. — 383-5263.
(82)
LOMBARD — BY OWNER, 5 Rm. house. Gas heat. 2 car garage. Also 67 ft. lot ready for building. Sewer and water in. $15,500. MA 7-2771.
! (82)
Hotel sem, da se bolj jasno izrazi. Prekljarije so mu bili vsi posli, s katerimi ena država drugi pošilja tožbo zoper zločinca-
“Ne, le nekaj dni. Saj ni treba drugega ko akt od zunanjega ministrstva poslati ministrstvu pravde.”
“Nekaj dni, pravite? Dobro je.”
Kakor da ga je moj odgovor pomiril, je vstal in hotel oditi. In še takole se je opravičil: “Veste, gospod odvetnik, morda sem ranil kakega čuvaja, ko sem lovil kozoroga.”
“Potemtakem ti najbolj kaže, da čakaš.”
“Zdaj grem v Ecot in obiščem Jožico.”
“A potem?”
“Potem? Še sam ne vem-”
Ni se mi posrečilo, da bi spravil kaj več iz njega. Tudi večerjati ni maral pri meni. Hotel je še isti večer priti v Maurienne, kakor da mu je tema ljubša od dneva. Meni pa je bila vsa zadeva jasna: Mihael je šel v Ceresole in tam poiskal Emilia Mis-so, naj se oženi z njegovo sestro in pozakoni dete; ker pa zapeljivec tega ni maral, ga je Mihael ustrelil. Le zakaj meni ni vsega zaupal? Seveda ne bi odobraval strogosti njegove osvete. Bil je nekoč gojenec semenišča, zato je stvar še pretiraval. Jaz bi ga bil pozval, naj se sam javi oblastem in vse pove, kako je bilo. Naši kmečki porotniki, pošteni družinski očetje, niso trpeli takihle tujih sleparjev, ki so se vrivali v hiše kakor lisica v kurnico; na splošno ne dajejo kaj dosti na to, da bi steklo vse v redu, kajti fantje in dekleta se največkrat mirno pobotajo in, če se je zakon malo zakasnil, ga zato še ne gledajo postrani- Zato je Italijan zaslužil nauk, saj se je odtegoval svoji dolžnosti. Seveda je bil ta nauk precej nasilen in se je slabo končal. A vendar bi ga porotniki oprostili, o tem ni bilo dvoma.
Mihael Gallice mi je torej odvzel lepo priliko. Res ne pridem pogosto do tega, da bi nastopal kot zagovornik pri razpravah;
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Child Care — 4 school-age children — experienced — middle aged — live in — own room — Recent ref’s required. — AR 6-5615.	(82)
BUSINESS OPPORTUNITY
THIS IS AN
UNUSUAL OPPORTUNITY TAVERN - RESTAURANT IN FULTON MARKET $4,000.
Call SE 3-9758.
(79)
DRIVE-IN RESTAURANT FOR SALE
$1,800 fully equipped. Also truck stop. Call from 6 A.M. to 5 P.M. DA 6-9250.	(80)
ROOMING HOUSE—Excellent condition, 26 rooms. Nr. Illinois Masonic Hospital. Good transportation. Close to schools, churches. — Priced for quick sale to settle estate. DI 8-9761.
(80;
CAR FOR SALE
1960 White Simca Excellent condition — new tires. $435.00. — Phone 761-3066.	(30)
to je pač stvar govornikov, ki je ne cenim posebno visoko in jo rajši prepuščam tovarišem, ki so z malim zadovoljni. A kako lahek in ginljiv bi bil zagovor to pot, ko bi ga mogel nasloniti na same resnične podatke! Spomin na očeta, ki je žalostno preminul v Arveških pečeh in je kot vodnik slovel nič manj od Blanc Le Greffiera; smrt matere, bolj od sramote kot od žalosti za možem; prostaško ravnanje zapeljivca, ki so ga v hiši na Ecotu sprejeli kot prijatelja, pa je to naglo zlorabil; pogum zapuščenega dekleta; jeza bratova, ki je postal glavar družine in ga je izdal človek, katerega je sprejel kot tovariša: vse te sestavine obrambe so mi zagotavljale uspeh že vnaprej.
Poklicni odvetnik je že delal načrt- Moral bi bil svojega varovanca zadržati pri sebi tudi zoper njegovo voljg, ga prijeti na kratko in ga rešiti, četudi ne bi hotel in čeprav bi zlorabil njegovo zaupanje. Nisem ravnal prav, da sem mu dovolil oditi. Kdo pa more vedeti, kakšne neumnosti utegne započeti? Oblasti bodo tožbo kmalu dobile v roke. Takoj bodo imenovali preiskovalnega sodnika. Mojega u-bogega Mihaela bodo hitro začeli iskati, ga zasledovati, zgrabili ga bodo in zaprli. Izgubil bo u-godnost, da se je prostovoljno javil, in njegov rabeljski čin bodo gledali v vse drugačni luči. Mikalo me je, da bi šel za njim, če treba noter gor v Ecot, in ga pripeljal nazaj-
Takole sem modroval v svoji pisarni, potem ko je fant odšel. Ali pa morda nisem bil zgolj žrtev svoje domišljije? Saj navsezadnje mi sin Tomaža Gallice ni ničesar priznal. Dopovedoval sem si nekaj o zločinski osveti, a kje so bili dokazi? Pravil mi je samo o nekem ranjenem kraljevskem čuvaju. Morda je res le ranil italijanskega vojaka, ki je bil zapeljal njegovo sestro. Strel je bil morda zgolj lovska nezgoda. Naj je že bilo kakorkoli, eno je bilo gotovo: prekoračil bi svoje področje, če bi nastopil bolj naravnost, saj vendar niše mimel dokazov, am-
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 1264 E. 59 St., UT 1-3239; zapisnikar John Skrabec; blagajnik John J. Polž. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
OR. SV. LOVRENCA ŠT. S3 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Simončič, pod-predsed. Ant Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 .1; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-
pak le neutemeljen sum.
Moja ugibanja pa so žal bila še preveč utemeljena- Nekaj dni nato sem bil na sodniji. Svojega prijatelja državnega pravnika sem povprašal po seznamu bližnjih obravnav, ker je bil od njih odvisen tudi neki civilni proces. In ta uradnik mi je med drugim povedal, da je sodnija v Ivreji po svojem poslaniku poslala obtožnico zaradi umora, ki je bil izvršen v iCeresole nad Emiliom Misso, ostrim strelcem na dopustu, in sicer v jutru istega dne, ko bi se moral poročiti. Sum je padel na nekega savojskega krošnjarja, ki so ga tudi prej že videli v tem zdraviliškem mestecu in se je nekoč z žrtvijo prepiral.
“Ta stvar zadeva sodišče v S. Jean de Maurienne”, je rekel državni tajnik, “zato bomo spise poslali takoj tjakaj. Ljudje iz Arccve doline večkrat hodijo onstran gora- Krošnjar je mogel priti edino iz Modane. Našel pa ga ne bo nihče in zadeva se bo pozabila, kakor se je tista o Pie-montezu, ki je ubil delavca iz Lanslebourga.”
“Da, takale vprašanja, ki krožijo iz države v državo, so vedno zamotana”, sem odgovoril, kakor da stvar prvič slišim. “Ali mi dovolite, da nekoliko pogledam spise?”
“Seveda, žal pa so vsi v italijanščini.”
“Nič ne de, bom že razumel.”
Smel sem torej prebrati zapisnik o zločinu in izpovedi prič. Emilio Missa se je hotel oženiti s Carlotto Monti. V ta namen je prosil in dobil cd svojega polka dopust tridesetih dni. Na dan poroke je šel po svojo nevesto, bivajočo zunaj mesta, da jo popelje v cerkev in na občino; moral je po cesti, skoraj prazni in z živo mejo obdani. Spremljal ga je Vittorio Basili, njegov poročni drug. Naenkrat jima je nekdo po franposkb zaklical: Stoj! Basili je ostrmel in se ustavil. iMIissa pa je planil naprej, da bi se skril za neko drevo. Zagrmel je strel in Missa je s prestreljenimi senci padel na tla.
(Dalje prihodnjič)
-------O--------
n za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Ldravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo'vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Mary Schmoltz. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. Sejo se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo.
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV j
......................—	.	.	.	.-t
od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsed. Josephine Weiss, finančni
in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1129 Addison Road, Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzorniki:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Joseph Lach. — Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-1 jensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN 'Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesmk; predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki- John Bradač. Math Intiha, Helen Troha; poročevalka: Helen Troha. — Zdravnik: dr. Anthony Skur. — Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsed. Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 29006 Eddy Rd., Wick-liffe, O., tel. 944-6718; blag. Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, John. Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za! klub SND in delniških sej:	Ulrich Lube in Ray-
mond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrick Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornici: Amalia Novak in Mary Matoh; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Mary Okicki, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica
Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zv
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Angela Gregorčič. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo
v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel, podpredsednica Stella Koporc, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 St., tel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Molly Deželan. Nadz. odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. J. Celesnik,
predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odlbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. L SŽZ
Duhovni vodja Rpv. Matija Jager, predsednica Mary Debevec,
podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., cel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Mary Jenovic, Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baragu Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Nettie Bolden, in Stefania Mahnich, zastopnice za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic, Jennie Pugelj. Za SND v Maple
Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob. 2:00 uri pop v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Bivd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Matt Schneller ml., Ivan Babnik. Upravitelj: Frank Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 2J, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič,	zapisnikarica
Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja -se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; (blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Julia Julyla. Zastopniki za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin., Angela Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki. Frank Ahlin, John Pestotnik, Rudolph Pintar; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki:	vsi slovenski. Seje so
vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel,
tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT’ 1-4679: zapishikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak
drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DR. FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ
Predsednik Anton Žnidaršič; podpredsednik Anton Logar; tajnik in blagajnik John Centa, 13417 Kuhl-man Ave., Cleveland 10, Ohio, MU 1-0811; zapisnikar Mike Krainz; nadzorni odbor: predsednik Cj7ril Rovanšek, Anton Majcen, Karol Puc. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo ob 10. uri dop. v SND na St. Ciair Ave., soba št. 4, staro poslopje.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal, /estovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agr.es Žagar, pod-oredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl
1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettie Zarnick, pod-oredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel. tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: Henry Pervanja, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, pod-
nredsednik Martin Romih, tainik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. — Nadzorniki: Martin Valetich, Frank Dremel in John Majerle; zastopnik za Slovenski Dom na Holmes Avenue: Martin Valetich. Zastopniki za federacijo: Frank M. Perko, Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kier plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecih marec, junij, september in december v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, podpreds. Anton Arko, taj. ih blag. F. Drobnick, 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1,7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor:	Frank Jarc, za-
stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
I
i