Št. 662.
V Ljubljani, sobota dne 30. decembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ii praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništva mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. Za inozemstvo celoletno K 30*—.
:	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Gnila polililia.
Iz Trsta, 27. decembra 1911.
Politika političnega društva »Edinosti« odgovarja kakor nalašč gornjemu naslovu. Temu bo pritrdil vsaki tržaški Slovenec, ki še ni utonil v »Edinjaškem« strupu. Za mnenje v strupu se nahajajočega človeka mi ne vprašamo, ker dobro znamo, da nenormalni ljudje čestokrat tudi šibo gladijo ki jih tepe.
Čista resnica je, da je takih Slovencev ža-libog mnogo v Trstu. Na shodih političnega društva se producirajo. Tam se jih je napravilo tako neumne. Govorilo se jim je že od nekdaj take neumne stvari, ki bi sploh ne smele biti govorjene v Trstu, če pomislimo, da smo tržaški Slovenci v veliki nevarnosti, ker imamo dva huda nasprotnika — Nemca in Italijana. Nemci in Italijani nas hočejo Izpodriniti iz tukajšnjega ozemlja, zato napenjajo vse sile in moči da bi se zgodilo to čimprej. Za to pa je naravnost uničujoče za slovenski narod, če se na shodih govori o velikem slovenskem Trstu, o zavednosti tržaških Slovencev itd. S tem je povedano ravno toliko, kakor pa, ni potrebno se več boriti za narodne pravice, saj imamo že vso moč mi v rokah. Boljše bi bilo povedati pravično resnico, povedati da smo nezavedni in tlačani, a da so drugi krivi našega mučnega trpljenja in tako vžgati gorečo iskrico nvdušenosti, bodrečo k delu za odpravo tiranstva, za odpravo sužen-skega življenja. Ker pa ni tako si mislijo vsi, ki poslušajo »navdušene« besede govornika, ki s svojimi solznimi očmi proslavlja delo političnega društva »Edinosti«, da ni treba orati, ker je že vse zorano. In ne samo na shodih, tudi potom njihovega glasila se tišči slovensko ljudstvo, ki je itak preveč verno in patriotično, v temo. »Edinost« nikdar še ni prinesla kaj pametnega. »Edinost« se samo hvali, češ, poglejte! kaj smo mi že napravili za preljubi narod. Naprednjakom pravi, da so inferiorni, ker so naprednjaki. Klerikalce pa hvali in se na tihem strinja z njimi — ne javno. Pisava je zvita; hinavščina veje iz vsake črke. Potem pa začne zopet s svojo »dvatisočletno kulturo«, ki jo je že tolikokrat natisnila, da se nam list prav gnusi, kadar nosi to specijaliteto v sebi. Članek »Slovenci smo v Trstu doma«, ki je spravil vse »edinjaške« urednike v omotico, je »Edinost« debelo natisnila, čeravno že to otroci vedo, da so bili tu naseljeni naši predniki pred nami. Sicer pa nismo Slovenci samo v Trstu doma, kakor pravi Čok, temveč tudi drugje. — Vse to so čenčarije. Tu v Trstu bi se hotel list, ki ne bi bil boječ in mevžast, temveč bi z vso ostrostjo bičal naše nasprotnike, in četudi potreba razkrinkal vse hudobije, ki se gode med Slovenci samimi, kakor n. pr., afera Gorjup itd.
Da se nam tržaškim Slovencem gode velike, vnebovpijoče krivice, to nam pač ni treba naglašati. No, in čemu potem nobene ostrosti, energije in resnosti v politiki! Potem ni čuda, da je ^ Trstu toliko odpadnikov in izdajalcev svojega naroda, saj jih vendar »Edinost« sama vzgaja z njeno mlačnostjo. Vse to se mora temeljito izpremeniti. Tako ne sme iti več dalje naprej. Če nas drugi napadajo in tlačijo, kakor sužnje, čemu bi mi potem molčali in držali roke ponižno križem! Kakor oni tako mi. Mi imamo vendar več povoda, da rabimo oziroma se poslužujemo eneržije in ostrosti, ker nas je manj in ker se nas zadušiti hoče.
Kakor je razvidno iz teh par vrstic, je delovanje političnega društva »Edinosti« res gni-
lo.	Tako društvo pa za nas ni. Mi moramo iti vendar naprej, ne pa nazaj v nekdanjo hlapčevsko dobo. »Edinost« nas pa nazaj vleče s
svojimi, po patriotizmu in klerikalizmu dišečimi pridigami. Tako gremo s silovito hitrostjo navzdol, ne pa navzgor, kakor ona trdi. Da pa ne bomo popolnoma padli v brezno iz katerega ni izhoda, odprimo oči že sedaj, kajti treba paziti, da ne bo prepozno. Pred očmi moramo imeti, da se bo z osvoboditvijo tržaškega Slovenstva osvobodil celi slovenski narod. B.
VIT. FEOD. JELENC:
Gledališče, kritika, režija ter podobno.
II.
Zadnje dni se je tudi razpravljalo v slovenskih listih o režiji. V teh razpravah, ki so bile navadno brez vsakega za slovenski oder
v	sedanjih razmerah sprejemljivega jedra se je na dolgo in široko govorilo o režiji; govorilo se je pa seveda tako, kakor je že pri nas navada; oglašali so se ljudje, ki prenesli radi razmere največjega in najmodernejšega odra v naše siromašne okoliščine, ali so pa govorili ljudje ki poznajo ulogo režiserja le iz plakata, kjer stoji napisano; režiser ta in ta!
V	današnjem gledališču vrše troje vrste režiserji svoje naloge, manjša gledališča rekrutirajo svoje režiserje iz vrst igralcev, večja pa imajo stalnega režiserja, v novejšem Času je pa prišel do veljave na modernih odrih takozvan literarni režiser.
Naj najprej citiram mnenje strokovnjaka. Ravnatelj Jožefovega gledališča na Dunaju Jos, Jarno piše v razpravi ,Der moderne Regisseur’;
Vprašanje kako vodim režijo, je težko odgovoriti. Režijo vodi navadno trenotna inspiracija, utisi, ki sem jih dobil od ustvarjajočih igralcev in iz počasi se razvijajočega dela na odru. Umetnost režiserja ima veliko podobnost z ono slikarja; oba bodita pri svojem delu u-metnika a ne rokodelca. Danes moderni literarni režiser ki pusti vedno svojim mislim, idejam ter fantazijam prosto pot, ki doseže z rutiniranimi igralci večinoma velike, da prvoredne uspehe, je najboljši dokaz, da je umetniku lahko voditi režijo, ako ta tudi ni bil nikdar igralec. Dejstvo je, da literarni režiserji podajo najboljše predstave, ker njegovo delo animira sodelujoče igralce, ko vidijo da vodi režijo literat, ki pozna delo v najmanjše detajle, da jih vodi človek, ki mu umetnost režije še ni postalo rokodelstvo; seveda ima pa tudi taka literarna režija svoje slabe strani; le z rutiniranimi igralci more literarni režiser doseči svojih uspehov, a nikdar se mu ne posreči izobraziti naraščaj, ali najti novih talentov, zato govori tudi veliko pomanjkanje gledališkega naraščaja v večjih mestih. Naraščaj prihaja danes le iz province, kjer delujejo kot režiserji strejši igralci, ki mečejo na podlagi svoje gledališke praktike in igralske rutine po par skušnjah delo za delom na oder. Ubogi režiser provincijalnega gledališča, ki je zaposlen dan na dan v igri, navadno v glavnih ulogah, naj v svoji režiji ustvari nekaj velikega, kako naj vzgaja naraščaj in išče novih talentov. Tak režiser je vesel, ako hitro konča svojo nalogo, skušnjo konča brez velikih repeticij, ako se zvečer pri predstavi s pomočjo suflerja v splošnem plavanju ne potopi. Drugo jutro pa čita časopise, ki pravijo, da bi bila njegova vzorna režija v čast vsakemu velikomestnemu odru; ker take stvari čita velikokrat, nazadnje verjame temu celo sam! Danes prihajajo iz province večinoma mladi igralci, ki so se v svojem delovanju na manjših odrih popolnoma pokva-
LISTEK.
Nostradamus.
Ob šestih zjutraj je bil dauphinov komorni sluga pristopil k Francevi postelji; začuden, ker ga je našel proti navadi še^spečega, se je spoštljivo doteknil njegove rame, kajti bližala se je ura, ki jo je bil dauphin sam določil za odhod. Franc je odprl oči, zapazil, da je že dan, ter se nasmehnil.
»Kaj«, je zamrmral, »ali se je res že zdanilo? Kako sem mogel tako zaspati?«
»Šest je ura, monseigneur,« je dejal sluga veselo. »Monseigneur, spali ste neprekinjeno. Trikrat sem poslušal ponoči pri vratih, dvakrat sem stopil celo v sobo... in reči moram, da vas še nikdar nisem videl tako blaženo spati.«
»Srečna noč!« je dejal dauphin z vzrado-ščenim začudenjem. »Blagoslovljena noč, ki jo bom hranil dolgo v svojem spominu. Zdi se mi, kakor da je trajala samo pet minut. Daj, obleci me; rad bi bil prvi pripravljen k odhodu, kakor vedno.«
S	temi besedami se je dvignil Franc na svojem ležišču. Toda še tisti hip mu je padla glava kakor svinec nazaj na blazino. Dauphin je mislil, da je kaka trenotna omotica. Toda drugi poizkus je strl njegove moči popolnoma. Istočasno se mu je pokrilo čelo z ledenim znojem; in ko je videl prestrašeni Obraz svojega sluge, je zamrmral ;
»Slabo mi je... slabo...«
»Pomagajte!« je zaklical sluga in stekel iz sobe. »Monseigneurju dauphinu je slabo!«
Deset minut nato je stopil dauphinov zdravnik in gapreiskoval dolgo časa. Nato jeprispel tu-
di zdravnik princa Henrika. Celo uro sta govoričila učena možaka semintja, in njiju zaključek je bil nazadnje, da se je monseigneurja lotila bolezen, ki je ni mogoče določiti, a ki se bo gotovo dobro iztekla, sodeč po bolnikovem stanju. Kajti dokler je ležal Franc mirno, ni čutil nika-kega znamenja bolezni, toda kakor hitro je poizkusil dvigniti, se mu je zavrtelo v glavi, žila mu je začela burno utripati, in črna megla mu je legla na oči. Zdravnika sta sklepala, da je bolniku treba poležati vsaj do drugega dne, da pa ta čudna teža v glavi ne pomeni ničesar nevarnega.
Dauphin jima je pokimal ter zahteval, naj privedejo brata k njemu. Princa Henrika ni bilo. Trikrat so morali iti ponj. Naposled so ga zagledali, ko je šel skozi predsobo, tako bledega obraza iit tako drhtečih rok, da se je sleherni vprašal, ali ni skrivnostna bolezen udarila obeh bratov hkrati.
Od tiste strašne noči, ko je Marija v svoji temnici povila vpričo njiju otroka, sta se princa videla zelo redkokdaj, in še tistekrati sta pregovorila jedva par besed. Ko je Franc zagledal svojega brata, ga je pomeril z dolgim, globokim pogledom.
»Kaj!« se je zdrznil sam pri sebi. »Ali mu gre tako do srca? ... Torej me na tihem vendarle ljubi, in sem jaz edini tisti prokleti in nesrečni človek, ki mu je dana strašna usoda sovraštva?«
Izkusil se je nasmehniti, a se ni mogel. Ta hip je začutil, da je sovraštvo izdolblo v dnu njegove duše prepade, ki jih nikoli ne bo mogel zasuti... Henrik je stal nepremično tri korake od postelje in strmel z očmi trdovratno proti oknu. Mislil je samo na to, da če bi po nesreči Obrnil svoj pogled na Franca, bi se mu zmedla glava nopolnoma, tako da bi se zgrabil za senci
rili, s taki ne more niti najmodernejši, še tako izobražen in duhovit režiser doseči uspehov. Treba je navadno dolgoletnega dela, da se ti igralci odvadijo svojih igralskih razvad, začeti je treba pri njih tam, kjer so stali takrat, ko so se posvetili odru. Pred leti sem že predložil načrt, da bi provincijalna gledališča angažirala strokovne režiserje za večkratna gostovanja; kakor gostuje danes igralec iz večjega odra na manjšem tako bi naj gostoval režiser ter uprizoril par predstav. Na ta način bi imeli odri velik dobiček, ker bi dali lahko nekaj moderno režiranih del, naučili bi se pa veliko tudi mlajši talenti, ki bi mogoče dobili veselje, da se posvete samo režiji!
Tako trdi Jarmo; on govori sicer o nemškem odru, a njegove besede se dado popolnoma lokalizirati. Slovenci imamo sedaj več odrov, ki prirejajo stalne predstave. Ker je seveda upati, da se Slovenci otresemo že enkrat onih abderitskih nazorov o gledališču in igralcih, je pričakovati, da nastane dohod talentiranih mladih moči iz teh odrov v Ljubljano. In ravno za te moči, kakor tudi za naraščaj, ki prihaja iz dramatične šole, je treba režiserja, ki jim bo mogel posvetiti vse svoje moči.
Ali današnje razmere na slovenskem odru so take, da je institucija strokovnega ali literarnega režiserja iluzorna. Uprizoritev tega ali onega dela je odvisna od sceničnega in tehničnega aparata, ki razpolaga ž njimi oder. Pred-no sploh pride do prve skušnje, mora imeti režiser gotove že vse osnutke za inscenacijo, a pri nas je ta stran režije kaj enostavna. Teh par kulis, ki razpolaga z njim ljubljanski oder nesta-
vi	režiserju prav nič posebnih težkoč. Koliko je pa pri nas uprizoritev, ki se je za nje priredila nova, delu primerna inscenacija. Naši režiserji ne morejo razpolagati z nikakim sceničnim in tehničnim aparatom, zato so pa uprizoritve na ljubljanskem odru tako skromne. Ta stran režije je torej kmalu odpravljena, našim režiserjem ostane le še eno torišče in to pri skušnjah.
Tu začne šele njegovo delovanje, ali, ako pomislimo, da mora en in isti režiser voditi na dan po več skušenj, zvečer predstavo, kako naj torej posveti posameznemu delu svoje moči! Kako naj pazi na naraščaj, ko mora paziti kot igralec na sebe, na svoje soigralce, na ensem-ble?
Institucija strokovnega ali literarnega režiserja bi bila seveda velikega pomena za raz-vitek našega odra, a kje dobiti režiserja, ko nimamo niti kompletnega dramskega ensem-bla?
Kar^se pa tiče gostovanja režiserjev, bi se mogoče dalo uresničiti nasvet Jarna. V Zagrebu vodi režijo strokovni režiser Bach, v Pragi pa literarni Jaroslav Kvapil, no pa v sedanjih razmerah bi tudi ta gostovanja ostala brez uspeha, ker iz ničesar ne more tudi naj večji režiser ustanoviti kaj velikega.
Kar se tiče torej režije, ni upati, da bi se v doglednem času pri nas kaj spremenilo, zato je vsaka debata o ti zadevi brezpomembna in škoda izgubljati besed. Mnogo bi se odpomoči le na ta način, da bi se poverila več igralcem režija, a v siromaštvu našega ensembla bi bilnazad-nje vsak igralec tudi režiser, na čemur bi pa seveda dosti trpela disciplina.
  	(Dalje.)
Iz slovenskih krajev.
Iz Jesenic: Naš »Sokol« priredi 31. t. m., zvečer v hotelu »Triglav« Silvestrov večer z raznovrstnim sporedom, ki bo nudil vsem po-setnikom vsestranske zabave. Prijatelji »So-
A ^
1V 33
O senzacionalnem vlomu v grobnico igralke Lantelme
na pariškem pokopališču Pere Lachaise, ki se je izvršil dne 22. decembra zjutraj, smo v našem listu pisali že dne 27. decembra. Danes prinašamo z ozirom na ta senzacionalni vlom sliko igralke Lantelme z njenim najljubšim nakitom, dragoceno biserno ovratnico.
kola« ne zamudite te prireditve in pričakujte novega leta v sokolskem krogu. Zaključimo staro in pričnimo novo leto v znamenju sokolstva! Na zdar!
Gledališko društvo na Jesenicah uprizori na novega leta dan ob pol 8. uri zvečer znamenito Werkmannovo ljudsko dramo »Grehi ljubezni«. S tem se poda obiskovalcem našega gledališča zopet prilika ogledati si delo, ki je uživalo na vseh velikih odrih občno priznanje.
V	dunajskem Raimundovem gledališču se je ta drama igrala nad stokrat zaporedoma z velikim uspehom. Vloge so v najboljših rokah in bo uprizoritev izbrana. Nove dekoracije je napravila tvrdka J. Urbar na Jesenicah; igro je za gledališko društvo prestavil član našega društva.
Predavanje v Trstu. Danes predava na tržaškem »Ljudskem odru« v imenu »Akademije« g. Lenart Lotrič o predmetu »Boj katoliške cerkve za šolo v Avstriji.« Pričetek ob pol 8. uri zvečer. Ker pozna g. Lotrič jako dobro razmerje med cerkvijo in šolo, je pričakovati obilne udeležbe.
Položnice poštne hranilnice prilagamo današnji številki ,Jutra“ in prosimo naše cenjene naročnike, da podaljšajo čem prej naročnino. Glasovi o prenehanju .Jutra* so skromne želje nekaterih ljudi, ki se ne uresničijo, četudi se ne bo več tiskalo v sedanji tiskarni.
ter zakričal:
»Kajn! Jaz sem Kajn!«
»Gospod brat,« je dejal Franc zamolklo, »prevzeli boste poveljstvo ter marširali h kralju. Nočem, da bi se zaradi slabosti, ki me zadržuje na poti, zakesnile nameriane operacije. Ali me razumete?«
»Da.. Ukazujete mi, da naj marširam h kralju?«
»Ukazujem vam. Povejte kralju, da ga dohitim jutri ali najkasneje pojutrišnjim. Ali razumete?«
»Da. In če me kralj povpraša, zakaj sem pustil dauphina bolnega, namesto da bi ostal pri njem?«
»Odgovorite mu, da ste ubogali ukaz vrhovnega poveljnika. Idite in skrbite, da zaslišim kmalu signal k odhodu.«
Henrik je odšel. Bil je bled kakor smrt. Ko je dospel v svojo sobo, se je zgrudil kakor vol, ki ga ubijejo v klavnici. Katarina ga je pričakovala. Celi dve uri se je borila z omedlevico svojega soproga. In ko se mu naposled vrnila zavest, je zagledal sklonjeno nad sabo nje plameneče, razburjeno, srdito obličje, in Katarinin glas mu je sikal v uho:
»Torej ste takšen strahopetec? Ali ne pomislite, da boste pogubili vse, s iem, da -se vedete kakor mrzlična ženska? Pokoncu, ako je v vas kaj ponosa! Pokoncu, in naprej proti usodi! Drugače veste, da pade vaša glava pod krvnikovo sekiro!...«
Dan je minil bolniku brez težkih dogodkov. Včasih se mu je zazdelo, da se počuti popolnoma dobro; žal mu je še postalo, zakaj ni zjutraj premagal svoje slabosti. Kakor hitro pa se je hotel vzdigniti, mu je padia glava naaaj lika svinčena 'knagla, in dolg drhtljaj mu je stre-
sal vse telo, Okrog četrte ure popoldne pa je mahoma nastopila silna mrzlica in bljuvanje. Koža je postala vroča, jezik suh. V grlu ga je žgal peklenski ogenj; najstrašnejše znamenje pa je bilo, da se je trebuh napel kakor meh. Preden je minulo deset minut po tem nepričakovanem poslabšanju, je popadel bolnika delirij. Obraz se mu je spačil. Zdravnika, ki sta bila pri njem, sta se prestrašeno pogledovala: na prinčevem obrazu je bila zapisana neizogibna bližnja smrt...
Kriza je trajala štiri ure; iz^ vsega mesta tournonskega so se dvigale prošnje ljudstva za prinčevo rešitev, družeče se s turobnimi zvoki zvonov. Ob desetih zvečer se je bolniku vrnila zavest in razum. Zopet se je nehote poizkusil dvigniti in zopet je padel brez sape na zglavje. Toda zdaj se ni več potolažil; zakričal je s presunljivim glasom:
»Umrl bom!«
»Sin moj in dragi moj gospodar«, je izpre-govoril poleg njega solzen glas, »naj bj najvišji vladar vseh reči odvrnil od kralja in kraljestva to neizmerno nesrečo. Toda, če bi bilo res tako, da vam je udarila ura božja, ali nič ne mislite na to, da se pokrepčate za veliko popotovanje, na katerega se pripravlja vaša neumrljiva duša?«
Franc se je obrnil proti človeku, ki mu je govoril te besede, in spoznal svečenika.
»Torej moram umreti!« je ponovil.
Ta hip je nekdo planil v sobo, ne meneč se za plemiče, ki so klečali pri vratih, prjpravljaje se na to, da podeli duhovnik dauphinu svetotaj-8tvo poslednjega olja; zaklical je:
»Ne boste umrli, monseigneur, ako me hočete poslušati!«
»Kdo ste?« je vprašal kraljevič željno, in žarek upanja je obsijal njegovo čelo.
;;;’f
i
■vJj
DNEVNE VESTI.
Klerikalci pripravljajo novo sleparije za volitev v trgovsko in obrtno zbornico? Včerajšnji .Slov. Narod* piše: Vodstvo klerikalne stranke je poslalo na župnike in kaplane navodilo, kako naj postopajo za volitve v trgovsko in obrtno zbornico. V tem navodilu se naroča župnikom in kaplanom, naj gredo do vseh vo-lilcev in si dajo podpisati pooblastilo, da smejo na pošti dvigniti glasovnice. Dobivši tako glasovnice, naj jih dajo volilcem podpisati, potem pa naj jih jim zopet vzamejo.
Visok ekspenzar — oderuštvo. Nek mlad oficir je dobil po prizadevanju nekega odvetnika pri dveh oderuhih 16.000 K posojila za tri mesece. Od te vsote sta si oderuha vračunila na obrestih za navedeni čas 500 K. Advokat je zaračunal na ekspenzarju 1000 K, katere si je utrgal od gori navedenega zneska. Disciplinarni svet je obsodil odvetnika radi njegovega postopanja v denarno globo 1000 K- Odvetnik se je pritožil, toda disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je pritožbo zavrnil. V razlogih se naglaša, da bi bil moral odvetnik spoznati sum-ljivost zadeve že vsled njenega oderuškega značaja. Ako se zahteva za posojilo v znesku 16000 kron. za katero nudi zemljeknjižna vknjižba zadostno varnost, 500 K obresti za tri mesece, je gotovo preveč, jm mora brezdvomno zbuditi sum, da se hoče dotičnika oderuško' izrabiti. To je jasno tembolj, ako se premisli, da prosi za posojilo mlad oficir, ki se nedvomno nahaja v stiski. Razvidneje pa tudi, da je odvetnik, ki si je odtrgal od posojene vsote 1000 K na stroških brez vsake specifikacije in brez posebnega truda n zamude časa, sokriv oderuštva.
Odkupite se na korist sv. Cirila in Metoda! V sedanjem realnem času marsikdo pozabi na častitke svojim prijateljem in znancem o praznikih ali o godu, od katerih ima pošta največ dobička. Odkupite se rajši o novem letu s primernim zneskom v prid družbe sv. Cirila in Metoda 1 Potem se vam ni treba bati, da bi pozabili kako čestitko, ker vam ne bo treba čestitati.
Dvojna zaroka. Gosp. Anton Burger, gimn. suplent v Pazinu, se je zaročil z gdč. Anico Podbojevo iz Ribnice, gosp. Ivan Klun, posestnik v Ribnici pa z gdč. Maliko Podbojevo iz Ribnice. Zaročenca in zaročenki sta iz uglednih narodnih hiš. — Mnogo sreče.
Hud pasažir. Med vožnjo iz Vižmarij do Ljubljane se je sprl s sprevodnikom Ivanom Grilcem Josip Ovijač iz Vižmarja; psoval je sprevodnika z vsemi mogočimi imeni, protivil se službenim predpisom ter nazadnje sprevodniku iztrgal službeni blok ter vse rekvizite, in jih vrgel skozi okno. Na kolodvoru je še nadalje psoval z nesramnimi psokami sprevodnika. Za svoje početje se je moral včeraj zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo radi žalitve službenih organov na štirinajst dni strogega zapora.
Požar. Dne 22. t. m je nastal v podstrešju Gnezdove hiše v Jeličnem vrhu ogenj, ki je uničil streho hiše in šupo s krmo in gospodarskimi orodji, ki so bila tam ohranjena. Škoda znaša 800 K.
Gostilničarko je pretepaval. V sredo je popival neki 251etni dninar v neki gostilnici na Poljanski cesti. Ker je zmerjal gostilničarko in njenega sina, so ga postavili na cesto. V kratkem pa se je vrnil in začel gostilničarko prete pavati. Nasilnega gosta je slednjič stražnik aretiral.
Dva prsta na desni roki zmečkalo je kolo slamoreznice triletnemu posestnikovemu sinu Antonu Artaču v Plešivici; ko je namreč oče rezal slamo, je otrok vtaknil roko v kolo, in tako se je zgodila nesreča.
Pri tolčenju kamna na cesti v Metliki je padel oster drobec delavcu Ivanu Plutu v desno oko in ga je težko poškodoval.
Palec mu je odsekal. Šestletnemu kočarje-vemu sinu Jožefu Pintarju iz Hrastja pri Kranju je doma na dvorišču iz neprevidnosti odsekal brat s sekiro palec na desni roki. — Sekire in druge take reči niso za otroke.
Avstrijske in ogrske tvrdke v Rio de Ja-nelro. Avstrijsko-ogrski generalni konzulat v Rio
Krvava lisa.
Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevel Anton Melik.
»Da, tako...« ga je zbodla in zaskelela zopet misel. »Meni ni žal za življenje... boljšg smrt, kakor tako življenje... Ali zdaj pa tako življenje, in ne drugačno?... Kdo je imel pravico odreči mi tako življenje?... Kdo me je oropal takega, a ne oropal, temveč jednostavno: kdo mi ni dal takega življenja, da bi mi ga bilo žal?... Tudi to je resnica, — meni je žal tudi tega življenja, kakršnega imam! Naj bi bilo kakršnokoli, meni ga je žal... Žal, da so ga spačili, žal, da ga hočejo uničiti kot nekaj groznega, grdega, ko je samo nesrečno!.' . Inkako me sme kdo, kdorkolisibodi ubiti zato, ker sem trnel vse življenje, zato ker mi je bilo grdo, težko in polno muk?!... To... to... to...« je zamrmral Anisimov in se ustavil sredi sobe, nenavadno razširjene, bolne oči so se mu svetile v bolestnem blesku. Nenadoma je z vso silo planil k oknu, zgrabil za okvir in ga pričel trgati in lomiti, obrezovaje si roke s steklom.
Za oknom je že ugašal požar, in črnorjava tema se je polagoma bližala k oknu in se zgo-ščevala; v sobi pa je bilo tako temno, da je bilo videti zunaj svetlo kakor podnevi.
»Kam pa lezeš!« je kriknil vojak zavratno, s surovim glasom, in stekel s puško na desni rami k oknu. Anisimov je obstal kakor okame-nel, držeč se za okvir, in tudi vojak se je ustavil. Iz rnraka se je izločeval bledi obraz Anisi-mova z razširjenimi očmi in šopi razmršenih las; na Anisimova pa so gledali temni obrisi neznane, okrogle, brkate glave. En trenutek sta gledala drug na drugega z nedoumevanjem, in zopet ni nobeden izmed obeh vedel, kaj naj stori; kakor takrat, ko ga je lovil oni vojak. Bilo je v tem nekaj nesmiselnega, toda za oba jednako nerodnega in nevšečnega. Potem pa
de Janeiro je poslal trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani seznam avstrjjskih in ogrskih tvrd v Rio de Janeiro. Seznam je v zbornični pisarni interesentom na vpogled.
Silvestrov večer priredi slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* v nedeljo v Mestnem domu. Spored je zelo zanimiv in mnogovrsten, saj nastopi društeni moški in mešani zbor v lepih, modernih slov. kompozicijah, dalje se vrši komičen prizor, o polnoči alegorija in nato ples. »Ljubljanski Zvon* je ne samo naj-agilnejše društvo, ki se je splošno priljubilo med ljubljanskimi krogi, ampak tudi vsled svoje am-bicijoznošti v stremljenju po umetniško dovršenem petju zasluži splošno upoštevanje, katero mu ne morejo odreči niti tako strogi sodniki; kakor so .Novi Akordi*- naša muzikalna revija. Vstopnina na Zvonov Silvestrov večer znaša 1 K, podporni člani pa so vstopnine prosti. Naj bi se naše občinstvo s kar največjim obiskom %»Zvo-novega* Silvestrovega večera oddolžilo za nepo-volno udeležbo pri .Ipavčevem večeru*, ki je pokazal lepo pevsko kvaliteto pevskega društva .Ljubljanski Zvon*.
Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo, 31. decembra t. 1. pri pogrnjenih mizah Silvestrrov večer s prijaznim sodelovanjem .Salonskega orkestra* in I. slov. pevskega društva .Lire*. Začetek točno ob 7. zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Rodbina z več kot 3 osebami 2 K. K obilni udeležbi v ljudno vabi — odbor.
Čitalnica v Ribnici priredi, kakor običajno tudi letos svoj .Silvestrov večer*, kateri obeta biti po predpripravah in programu sodeč posebno zanimiv. Domači moški zbor in diletantje se prav pridno vadijo za različne nastope. Obljubili so pa tudi Ljubljančanje svojo pomoč, in sicer zapojejo kar dve opereti. Med odmori pa bode sviral tamburaški odsek R. S. Da je poskrbljeno v prvi vrsti za smeh — o tem ni dvoma. O polnoči je alegorija — po polnoči pa ples. Ker bo ta večer nekaj povsem novega, upati je, da ga počaste tudi okoličani v ;velikem številu. Kdor ljubi lepo in veselo zabavo, naj ne zamudi prilike ter pride na Silvestrov večer .Čitalnice*, da prebije zadnje ure leta v veselju.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg štev. 5. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Nizke cene, solidna postrežba.
.Ideal*. Danes, jutri in pojutrišnjem na popoldanskem sporedu: .Pariške mode. Zelo zanimivo. — .Kako si je Ivan pridobil mojstrstvo.* Jako komično. — .Igralska strast*. Dramatični prizor. — .Lekarnar Moric*. Jako komično, igra Prince. — Zvečer ob 7., 8 in 9 uri: .Pariške mode*. — .Morfinisti*. Prve vrste drama. Velika senzacija iz modernega življenja v dveh de lih, neprekosljivo lepo in zanimivo. — Od torka 2. jan. do četrtka 4. jan. 1912: .Ena izmed mnogih*. Velika senzacijska drama iz življenja kupčevalca z dekleit.
Književnost in umetnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto zvečer gostuje prva subreta slovenskega gledališča v Trstu gdč. Angela Janova kot Juliette v Leharjevi opereti »Grof Luksemburški« (za par-abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. se poje pri znižanih cenah zadnjič v sezoni Straussova opereta »Cigan baron« (za lože nepar). Zvečer ni predstave. — V ponedeljek, dne 1. januarja 1912 popoldne ob 3. se poje pri zelo znižanih cenah zadnjič v sezoni Gilbertova opereta »Sramežljiva Suzana« (lože za par). Zvečer se poje Bizetova opera »Carmen« (za par). —
V	torek, dne 2. jan. se igra prvič izvirna ljudska drama »Naša kri«, spisal Fr. S. Finžgar. — V četrtek, dne 4. jun. se igra drugič Shakespearova veseloigra »Vesele ženske windsorske.«
Knjige Matice Hrvatske za leto 1911. so izšle in jih ljubljanski člani dobe pri poverjeniku Dragotinu Hribarju (tiskarna, Dunajska cesta).
je Anisimov, kakor da se je zavedel, stresel okvir in zakričal z brezmejno besnostjo:
»Izpusti!«
»Ni zapovedano!« je kriknil vojak z isto-tako besno nenaravnim ■'lasom.
»Lažeš... Izpusti!... Pozovi sem polkovnika ...!
»Kakšnega polkovnika hočeš!... Nazaj in tiho!...«
Njuni nenaravno klasni in napeti glasovi so porazili oba, in za trenutek je zopet nastopil molk in mir, in spet je nekaj vstalo med njima. Bil je trenutek napete tišine, in zdelo se je, da se mora vsak hip izvršiti nekaj posebnega, novega. Ta čas pa so se začuli bližajoči se koraki in glasovi. In kakor v odgovor-ravno na te korake je pričel Anisimov molče in trdovratno stresati okvir. Z, žvenketanjem se je sesipalo steklo na tla. Vojdkje nenadoma stopil korak naprej in z vso silo, ravno tako molče in trdovratno, udaril Anisimova s kopitom puške v koščena prsa.
Vroč slan val je butnil v grlo in nos Anisi-movu; obrnil se je in kakor da ga hoče nekaj zadušiti, razprostrl roke, zavrtel se in se sesedel težko na tla.
»Kaj pa je tu, Jefimov?« je vpraševal nekdo za oknom.
»Ta jetnik je silil skozi okno...« je odgovoril vojak s trgajočim se in nekako neumeva-jočim glasom.
Nekaj črnih glav je pogledalo v sobo in dolgo nepremično strmelo v temo. Bilo je povsem tiho. Anisimovu se je zdelo, da je vse to le domišljija, v glavi se mu je vrtelo s strahovito naglico in vleklo v strašnem vrtincu s seboj tri črne, nepremične in čudnotajinstvene obrise v oknu. Potem so ti trije nenadoma izginili in ravno tisti glas je rekel močno in srdito:
»Ta bo zelo srbont, —- pali mu v glavo!...
Še enkrat o aferi obsojenega milijonarja Kornelija viteza Gorupa v Trstu.
Ker se o tem procesu še vedno povsod z zanimanjem komentira, in ker se ta zamotana zadeva različno in tudi popolnoma napačno tolmači, dobili smo iz Trsta od poročevalca, ki je prisostvoval celi razpravi, in ki se je tudi drugače za stvar zanimal, naslednje jedrnato poročilo, ki postavlja šele 43 let starega večkratnega milijonarja Kornelija viteza Gorupa, bankirja, srbskega konzula itd. itd. v kaj krasno luč. Poročilo se glasi:
Gospod Andrej Štolfa, stavbni podjetnik in bivši posestnik trinajst petnadstropnih hiš v Trstu, je dolgoval bratoma Gombač
40.000	K, ki sta jih morala plačati zanj spomladi 1906. neki tržaški tvrdki kot sožiranta, ker je prvi in glavni Štolfov žirant trgovec Zaccaria posta] insolventen še pred zapadlostjo teh menic. Štolfa, videč da sta prišla brata Gombač s tem v zadrego, ju je hotel kot dober Gombačev sosed denarno popolnoma odškodovati na ta način, da je naročil maja 1906. gosp. Korneliju vitezu Gorupu v Trstu, da izplača iz njegovega (Štolfovega), od Kornelija Gorupa dovoljenega, na gorenjih hišah intabuliranega kredita per 280.000 K, znesek 40.000 K bratoma Gombač v kritje meničnega dolga, ki sta ga omenjena brata za Štolfo poravnala. Gorup je v to privolil s pogojem, da mu Štolfa izda v večjo sigurnost še menice za 53.000 K (toliko je imel baje Štolfa, po Gorupovem računu, še dobiti iz intabuliranega kredita per 280.000 K), kar je Štolfa tudi podpisal in sicer 29. maja 1906. z izrecnim naročilom, da od tega zneska izplača takoj bratoma Gombač 40.000 K. Gorup pa, premotrivši dobro vso situvacijo, posebno bratov Gombač, je zahteval za izvršitev tega izplačila 16.000 K provizije. Ker mu je njegov takratni odvetnik, ki je vsa ta pogajanja vodil, pripomnil, da je to nečuvena zahteva tembolj, ker se gre v tem slučaju za pomoč dvema rojakoma, kKsta prišla pa naključju in po prijateljstvu kot Štolfova soseda v tak mučen položaj, je Gorup zahtevano provizijo znižal na 10.000 in konečno na 8.000 K, toda s pogojem, da mu brata Gombač to provizijo naprej plačata. Sukcesivno je potem zahteval še 5.000 K in sicer 3.000 K kot odpravnino Štolfi za cediranih 40.000 K, 275 K za ogled Štolfovih hiš v svrho izplačila tega zneska. 7% kvartalne antecipatne obresti (6% obresti in XU% provizijo vsako četrtletje od 53.000 K) ter odvetniške in druge stroške v skupnem znesku 1725 K. Teh 13.000 K sta morala brata Gombač izročiti Gorupu v gotovini, še preden je izvršil obljubljeno operacijo, kajti ker mu nista hotela in mogla takoj izročiti, je napravil zemljeknjižno zaznambo na Gombačevem posestvu v Trstu, da dokler mu ne plačata zahtevanih 13.000 K, ne smeta svojega posestva v Trstu ne obremeniti, ne prodati.
Kljub temu. da je imel Gorup že v rokah od Štolfe podpisane menice za 53.000 K in da je bil ta znesek intabuliran na Štolfovih hišah na jako sigurnem mestu Gorupu v dobro (pokritja je bilo baje takrat še čez 700.000 K) in kljub temu, da sta mu brata Gombač že izročila v gotovini goriimenovanih 13. 000 K, ni še hotel izplačati obveznih 40.000 K, marveč je čez nekaj časa izsilil še izjavo, glasom katere sta mu morala posebej še brata Gombač garantirati za pokritje vsake njegove (Gorupove) eventuvalne izgube pri eventuvalni dražbeni prodaji Štolfovih hiš. Temu sta brata Gombač ugodila, ker sta bila prepričana, da Gorup ne bo imel pri prodaji hiš nikake izgube, ter da vendar enkrat prideta v posest teh 40.000 K.
In tudi ko je imel še to izjavo v rokah, ni hotel izvršiti te operacije kakor prvotno domenjeno,, marveč je ta znesek čez več tednov naložil pri Tržaški posojilnici in pozneje pri Jadranski banki na ime Gorup-Gombač s klavzulo, da smeta brata Gombač razpolagati s temi 40.000 K šele po eventuvalni prodaji Stol-fovih hiš in če ne bo imel on (Gorup) pri tej
prodaji nikake izgube. Dotlej pa (čujte in strmite!) si je pustil plačevati 7% antecipatne obresti, k var talno 1050 K, in sicer od celega zneska per 53.000 K (40.000 in 13.000 K), toraj tudi od njemu posebej v gotovini izročene dvajsetodstotne provizije per 8.000 K, odnosno
13.000 K, čeravno ni izvršil dogovorjene operacije, in čeravno ni, glasom predomenjenlh izsiljenih izjav, tudi absolutno nič riskiral, ker je bil na vse strani zavarovan. Vsakemu se zdi to absolutno nemožno in neverjetno, toda resnično je le, ker je bilo vse z dokumenti dokazano in ker so tudi razne priče pod prisego vse to potrdile.
To je bila tudi ona kardinalna točka, ki je Gorupa tako obremenila, da je državno prav-dništvo moralo dvigniti proti njemu obtožbo radi oderuštva.
Da ni Gorup izplačal omenjenih 40.000 K tudi potem, ko je bil vsestransko zavarovan in ko je že tudi provizijo inkasiral, je bilo očivid-n°. da si je hotel vseh 53.000 K krivičnim in zvijačnim potom prilastiti. Brata Gombač sta pričela uvidevati,, da moreta priti mogočnemu in brezsrčnemu milijonarju le potom kazenske ovadbe do svojih pravic, ter sta Gorupu tudi o tem govorila, a vse zastonj, živel je v samozavesti, da njemu ne more priti nihče do živega. Ker ni Gorup pravočasno izplačal obljubljenih 40.000 K, sta morala brata Gombač najeti enako hipotekarno posojilo na svoje posestvo, da sta mogla poravnati menični dolg za Štolfo, ter tako po Gorupovi krivdi plače-' vati obresti na dveh straneh, kar je bilo Gorupu dobro znano.
Gorup je takoj naslednjega leta 1907. povzročil ter dosegel, da so šle Štolfove hiše na dražbo, in sicer vseh 13 kolosov na en dan; in ker ni bilo dovolj dobrih kupcev za vse hiše — kar se ni čuditi pri taki masi petnadstropnih hiš in pri taki svoti — je Gorup kupil zadnjih
6	hiš za tako nizko ceno, da ni bil z vsemi svojimi izdatki in terjatvami samo popolnoma pokrit, marveč da je pri tem napravil še prav izborno kupčijo, ker je že glasom uradne ceriitve profitiral čez 160.000 K, a faktično je baje pro-fitiral čez 300.000 K.
Pa tudi po tej prodaji ni hotel o izročitvi že večkrat omenjenih 40.000 K nič slišati. Nasprotno, namesto da bi izplačal ta znesek, je vložil po svojem novem odvetniku dr. A. civilno tožbo proti bratoma Gombač za plačilo
53.000 K z vsemi obrestmi vred do plačilnega dneva, kateri znesek da je on (toraj tudi onh
13.000 K, ki sta mu jih dala brata Gombač), izplačal meseca maja 1906. zakonskima Štolfa v dopolnilo svojih vknjižb na Štolfovih hišah. Potemtakem je Gorup vedoma še svojega odvetnika napačno informiral, kajti, prvič ni izročil ne Štolfi, ne bratoma Gombač ničesar, in drugič, je zahteval vrhu že enkrat plačanih mu
13.000 K provizije i. dr., še nadaljnih 13.000 K z obrestmi vred. Toraj je lingiral izplačilo
53.000 K, ni nič riskiral, je potegnil dvajsetodstotno provizijo, je inkasiral 7% obresti od obljubljenega pa neizplačanega zneska per 40.000 K ter od posebej izročene mu provizije in koncem vsega se je osmelil še tožiti za povračilo
53.000 K in vseh stroškov
Ce to ni oderuško postopanje, potem pa ne vemo, kaj bi še moral Kornelij vitez Gorup še učiniti, da bi smatral ljudski državni poslanec gospod dr. Rybar za oderuštvo. Pri razpravi je namreč slikal gospod dr. Rybar Kornelija viteza Gorupa kot nekakega angelja nezmožnega takih dejanj.
Na to skrajno predrzno in absurdno Goru-povo početje, sta brata Gombač potem, ko sta uvidela, da se z Gorupom ne da absolutno ničesar mirnim potom doseči, ter da ne misli vrniti niti zastonj inkasirane 20% provizije ter nepravično in protipostavno potegnjenih 7% obresti od 53.000 K, takoj vložila po svojem odvetniku gospodu dr. Brnčiču kazensko ovadbo radi oderuštva na državno pravdništvo v Trstu.
Več kot dve leti so razni sodniki vodili poizvedbe ter vso zadevo temeljito prerešetavali; in rezultat cele te preiskave je bil, da je državno pravdništvo moralo zoper Kornelija viteza Gorupa dvigniti obtožbo radi deruštva po s 1 in 2 z dne 28. V. 1881, štev. 47, ter da ga je mo-
Zelo jednostavno!«
In glasovi so utihnili.
Anisimov se je dvignil, pogledal z bre-umnimi očmi v okno in se splazil v stian. Zadnja beseda ga je strašno porazila:
»Zelo jednostavno!«
In razumel je, da je to v resnici tako, jednostavno; naj kriči kolikor hoče, naj razbija kolikor hoče, naj še tako ostro in mukotrpno spozna grozo smrti, trpljenje in to, da ima on, človek Anisimov, svoje lastno življenje, ima pravico ne umreti, ne trpeti, temveč živeti, — iz tega ne sledi ničesar. In mahoma se je zopet oglasila stara misel:
»Ustrele me!...«
Sledilo je nekoliko trenutkov praznote in mrtvega brezmislja, a potem se je vedno jar-keje in natančneje.obličilo v možganih:
»Ustrele me ... naj delam karkoli, naj prosim kolikorkoli, naj se krčim in krivim od strahu in groze, kakor tisti rokodelec,... povedejo me h kupu tračnic, prično meriti tako mirno, kakor da jaz ne vidim tega in ne umiram od strahu.«	, .	,
In začutil je, da mu pričenja spodnja čeljust tako nenavadno skakati, vedno silneje, silneje... Anisimov je napravil z nečloveškim naporom poskus, da bi jo udržal, a začel se je premikati ves, drgetati z ramami, rokami, glavo, kakor da ga trese nekakšna nevidna, daljna, močna sila. Zdelo se mu je, da to ne bo prenehalo nikoli; ko pa se je nenadoma zavedel in instinktivno razumel, da se z njim vrši dolga perioda popolnega brezumja, krča že ni bilo več a telo se mu je gibalo in drgetalo le še s komaj opaznim, neverjetno lahnim trepetom ... Zelo ga je potrlo, ker je za oknom noč že turobno bledela, kakor v pustem jesenskem jutru. V sobi se je že vse razločilo, bleda svetloba je slabo padala na stene, na tla in na njegove sivobele roke. En trenutek se mu je zazdelo, da je vse
prešlo in on da se je zbudil, nato pa je s strašno hitrostjo planila odnekod, od zunaj nekje, v dušo zavest neizogibne resničnosti in tega, da je že pozno, in zopet je zalilo dušo isto vrtajo-čemučeče nedoumevanje in ostra potreba, hitro, kar najbolj hitro premisliti nekaj in razjasniti... Naenkrat se je Anisimov spomnil ubitega ina-šinista, hitro kakor v luči bliska, in objednem odrivajoč podobo z mislimi: »ne to... ne to...;« nato še drugtti, ki so bili padali z barikad in se valjali in zvijali po okrvavljenem snegu, potem rokodelca, zatem črnega, krivonosega človeka in dveh kratkih strelov, spremljanih z lahkim, trpljenja polnim vzkrikom. In nenadoma je zagledal sredi bledega, bolečega kaosa črno gomilo obzmrznjenih tračnic in ostra kolena, lastna kolena, moleča iz kupa. »Ali čemu vendar vse to? ...«	.
In naposled mu je postalo vse skupaj .. šno. Anisimov se je resnično tiho in krce zasmejal, a je utihnil takoj, že isti hip	{
drgetajoči zvok njegovega smeha je za ene čudno in nenavadno tajinstveno v Prazni f?ieai predjutranji megli... Zopet se J®.	IJ"
joča burja misli: kolikokrat je b“ ?e snsai, aa kaznjujejo ljudi s smrtjo. Torej. 1° se pravi, da je to popolnoma mogoče, in tu m mcesai nerazumljivega. To je čisto jednostavno. Kaznujejo jih, a oni trpe v boli m grozi m strahu, a potem umrjejo, in trpljenja m groze m strahu J konec, kakor da ni bilo vse*a tega nikoli. O tem se je dalo razmišljati, toda le z zoprnim, neprijetnim čuvstvom, »n misel na to je neprijetno bredla po možganih Da, toda tam je vendar razumljivo: ti ljudje, katere so usmrtili, so bili posebni ljudje, zločinci. In kar je glavno, vsi ti ljudje niso bili — Anisimov.
»Ne, raje ne misliti!« je pomislil brezmočno. Naenkrat ga je zazeblo in zaželel je jesti. ■ • Tedaj se je prvikrat spomnil na ženo ini otro* in se začudil, da se do tega časa še ni bil sP^
ralo tržaško deželno sodišče, sestoječe iz petih priznano izbornih slovenskih in hrvaških sod-Jiikov, obsoditi dne 13. t. m. na en mesec strogega zapora z dvema postoma, na 800 K denarne globe, odnosno v slučaju neiztirljivosti v na-daljnih 40 dni zapora, ter v povrnitev stroškov. Pripomniti moramo še, da je razprava trajala cel dan do pozne noči, ter da se je razsodba razglasila šele naslednjega dne popoldne. Toraj je bilo vse z velikim prevdarkom izvršeno.
Cela razprava je podala jako čudno sliko « značaju in poslovanju večkratnega milijonarja Kornelija viteza Gorupa. Tako je n. pr. priča stavbni podjetnik gosp. A. Štolfa pod prisego izpovedal, da ga je Gorup pri giro 300.000 K, prikrajšal v prav kratki dobi za 130.000 K na ■obrestih in provizijah. Druge priče so povedale, ■da se je Gorup pri nekem pogajanju izjavil, da si zaračuna pri enakih poslih v gotovih slučajih tudi po 30—40% provizije, da sta brata Gombač skušala vso stvar do zadnjega trenotka mirnim potom poravnati ter da se je celo eden bratov osebno obrnil do njegovega očeta v Reki, naj on upliva na sina, da se, če mogoče, prepreči preteči škandal, da je pričel Kornelij Sele potem, ko je bila proti njemu kazenska Preiskava že v polnem tiru in ko je videl, da Pride na zatožno klop, pogajati se po svojem odvetniku gosp. dr. Abramu z bratoma Gombač in da je prišlo pred obravnavo med njimi tudi do gotove denarne poravnave, ki jo je takoj Gorup izplačal, na kar sta brata G. na prošnjo dr. Abrama izjavila, da odstopita od nadalj-nega kazenskega preganjanja, ter da se je v tem oziru tudi potem interveniralo pri državnem pravdništvu. Zadeva pa je bila preuma-zana in že občeznana, da se nadaljno preganjanje nikakor ni moglo več vstaviti in da je to-faj sodnija storila neglede na Gorupovo visoko ^ocijalno stališče in neglede na poravnavo pred razpravo, svojo sodnijsko dolžnost, kar ji je le v veliko čast, ker je s to obsodbo javno in vse-®u svetu pokazala, da tudi milijonarje in aristokrate zadene pravična kazen, ako prekoračijo 'gotove meje.
Zagovorništvo jc prevzel v zadnjem tre-notku gospod dr. Rybur, ker dr. Abram in drugi odvetniki baje niso hoteli nastopiti kot zagovorniki oderuštva. Di. Rybaru se šteje to v zlo, Posebno še, ker i lio-el vso krivdo, da je. prišel njegov »biser« klijent na zatožno klop, zvaliti na brata Gombač. Nezagovorniki oderuštva pa so mnenja, da je Gorup sam sebe spravil na zatožno klop in se tudi sam obsodil, kajti brata G. ■sta storila proti Gorupu le korake, kakršne bi gotovo vsak storil, tudi gospod dr. Rybar, ako bi se nahaja! v njihovem položaju. Ravno zato Pa smo hoteli to stvar še enkrat in kolikor mogoče natančno v javnost spraviti, da si more vsakdo napraviti svojo sodbo o celi aferi in pobližje spoznati Kornelija viteza Gorupa.
O tem zanimivem procesu se razni listi živahno razpravljali in razsodbo je splošno vsevprek odobravalo. Uplivni list »Indipendente« z dne 19. t. m. pripominja koncem svojega daljšega članka, da se o tej obsodbi pač ne more reči, da se je ista vršila iz narodne mržnje, kajti vsi, tudi sodniki, da so bili sami Slovenci, da se ie vse samo slovenski obravnavalo, ter da so *e tudi razsodba slovenski razglasila. Nadalje Pristavlja še, da se delajo od merodajne slovenske strani že vsi mogoči koraki, da ga kasacij-ski dvor na Dunaju oprosti. Občno mnenje je seveda kar se oprostitve tiče, drugačno. Sicer P? tudi ta eventuvalna oprostitev ali pomilošče-nie veliko ne bi pomagalo, ko baje že tečejo Proti njemu dve drugi slični obtožbi radi 60 tisoč in 30.000 K. Tukajšnji ilustrovani list »Coda del Diavolo« omenja v svojem poročilu o tem Procesu v št. 119 in 120 z dne 16. in 20. t. m. da ima Gorup že drugo enako ovadbo naprteno, ker si je pri hipotekarnem posojilu 30.000 K obdržal na proviziji in obrestih 10.000 K, in ker si je zaračunal za enkratno pot v zemljiško knjigo b00 K. Zato udriha ta list po njem, ter pozivlje vse dosedanje oškodovance, naj se sedaj zdramijo ter energično proti njemu in drugim enakim pijavkam v Trstu nastopijo. Seveda se sedaj Gorup žuri poravnati vse take imenitne za-
deve mirnim potom, daga ne doleti enaka, ali pa še hujša usoda od one z dne 13. t. m.
Govori se tudi, da se hoče sedaj Gorup s pomočjo nekaterih neznačajnežev na vse načine znositi nad krivci prizadejane mu sramote, da se zopet po možnosti rehabilitira. No take pret-nje pa mislimo, da prizadetim prav malo impo-nirajo. Pač pa vemo pozitivno, da se sedaj obrača ustno in pismeno na razne količkaj uplivne osebe z milimi prošnjami, naj mu pomagajo iz tega zanj sramotnega položaja. Če bo pa kje vslišan, je drugo vprašanje, ker vsakdo, ki Kornelija dobro pozna, ve, da obljubil bo veliko, dal pa ne bo nič.
Javno mnenje je, da vsak ugleden bogataš, posebno pa še aristokrat, ki bi zavzemal tako visoko socijalno stališče kakor ga je zavzemal dosedaj v vseh elitnih krogih večkratni milijonar, bankir in konzul gospod Kornelij vitez Gorup plem. Slavinsjd, bi rajši žrtvoval vse svoje premoženje, samo' da bi ne prišel radi tako sramotne nevitežke zadeve na klop, kamor se privede navadne vagabunde. Kornelij vitez Gorup pa se je izpostavil tej nečuveni sramoti za borih 40.000, ali pravzaprav za 13.000 K, ter s tem utisnil si večni pečat najostudnejšega človeškega posla, namreč oderuštva in si obenem za vedno omajal ono visoko družabno občevanje, ki ga je dosedaj povsod užival. Uničil je gmotno Štolfo, uničiti je hotel gmotno še druge, a je sedaj uničen — vsaj moralno — on sam. In to je ravno, kar karakterizuje Kornelija viteza Gorupa značaj in bankirja Kornelija denarna strast.
's'
Graf Albrecht Wickenberg.
Znani nemški avstrijski pesnik in pisatelj grof Wickenburg je nedavno v starosti 73 let na Dunaju umrl.
Najnovejsa telefonska in brzojavna poročila.
KHUEN V AVDIJENCI.
Dunaj, 29. decembra. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je bil sprejet danes od cesarja v posebni avdijenci Takoj nato je cesar sprejel v avdijenco tudi ogrskega finančnega ministra Lukacsa. Oba sta referi-rala o parlamentarni situaciji na Ogrskem.
DELEGACIJE.
Dunaj, 29. decembra. Delegacije so danes po dvadnevnem zasedanju sprejele proračun. V avstrijski delegaciji so med drugimi govorili delegati dr. Korošec, dr. Kramar, Bilinski, Klo-fač, Masaryk, Udržal in dr. Čingrija. Dr. Čin-grija je povdarjal, da bo glasoval proti proračunu in to radi tega, ker se vlada popolnoma nič ne briga za Dalmacijo. Dalmatinski volilci so popolnoma zadovoljni s taktiko svojih poslancev. Proti proračunu so glasovali socialni demokrati, prof. Masaryk, Klofač in dr. Čingrija, >(| dočim so slovenski klerikalci, mlado-čehi in češki agrarci glasovali za proračun.
™nil. In zazdelo se mu je, da je nemara to tisto, kar si je treba razjasniti, neobhodno razjasniti.
»Hitreje je treba misliti... hitreje je treba misliti...« se je pričel preganjati, in se ogledoval nemirno naokrog. Ni se še zavedel, da ga je tako bolestno mučilo to, ker je nebo postajalo vedno svetlejše in svetlejše in je vedno bistreje strmelo skozi okno.
»Treba je napisati ženi...« mu je prišlo v Slavo. 2e je bilo dovolj svetlo pri oknu, šele zdaj je opazil to svetlobo. Črnilnica je bila na mizi, toda črnilo je bilo pokrito z ledom. Ani-simov je skrbno dihal nanj in ga prebodel s peresom ter nesel črnilnico k oknu.
Na podoknik je že padala siva, mrzla svetloba, v kateri- je dobil tudi obraz Anisiinova ravno tako sivo, mrzlo barvo. Obraz je bil kakor brez življenja,.z razmršenimi šopi las in s črnimi sencami ob ustih in pod očmi. Pisati je bilo težko, pero mu je dvakrat padlo iz otrplih prstov, in to je budilo v Anisimovu ostro, globoko čuvstvo sočutja do samega sebe.
Spočetka se je bal, da bi ga mogli motiti in Prekiniti, a on mora nanisati veliko, zato se je treba požuriti. Od časa do časa se je ozrl z ostrim, bistrim pogledom skozi okno, kjer je stal zdaj nepremično visok, siv vojak s hrbtom Proti oknu, naslonivši se na puško. Na sivi hrbet njegovega plašča je že padala določna siva jutranja svetloba.
»Ljubljena Saša«, je zapisal Anisimov, le s težavo razlikovaje črke, dasi je bilo videti že svetlo; nato ni vedel, kaj bi pisal dalje. Ničesar mogel izraziti, zato ker je bilo treba izraziti to radostno čuvstvo, v katerem je preživel teh Oeset dni, in ta kaos, ognjen in krvav, smrt in trpljenje ljudij, in tisto nesmiselno in brezumno, *tar se ima zgoditi z njim, kup črnih tračnic in otrpla kolena, moleča iz snega... In to da ne o° videl nikoli več ne nje, ne otrok; grozo te Poslednje, samotne noči, svojo onemoglost in sočutje do sebe samega, in to bolestno tolažbo, s katero jo je želel utešiti in pomiriti, te solze, | ki so mu pričele polniti oči, polzeti po licih, u-• vlili Pš
padlih, in mrzlih, in padati na kosec njegovega poslednjega pisma.
Vse to pa je nemogoče, in zavest tega je izzvala v njem neznosno, neizrazno žalost in bolest.
»Moj Bog, moj Bog!... Le zakaj me tako mučijo? ... Da, zakaj? ...« je zašepetal, brodeč z rokami po razmršenih laseh, in zajokal. In dolgo je jokal, strmeč z nepremičnimi očmi skozi okno v belo, daljno, brezizrazno nebo.
Potem je še napisal: »Zbogom, ŠuroČka! Le kako se boste preživeli brez mene? Ne vem, ali ti izroče moje pismo. Poprosil jih bom. Zbogom torej! Ne jokaj, Šuročka, nič se ne da pomagati! Ne pozabi name in otrokom povej vse, zato da se bodo spominjali. Ne morem pisati več. Zbogom še enkrat.«
Zvrha od nekod se mu je spuščal na možgane nekakšen bel, gost oblak, in ustavljati se je moral z vsemi močmi, da bi ne zaspal.
K oknu je prišlo nekaj ljudij, ropotojoč s puškami. Odšli so takoj zopet; novi stražnik je šel dvakrat mimo okna, potrkavajoč s kopitom, in pogledoval od strani, nekako uradoma na Anisimova. Bledo je odsevala njegova siva postava s tankim, kvišku štrlečim bajonetom.
Anisimov je šel v drugo stran sobe, spravil pismo na prsa, legel na divan z obrazom k steni in krepko pritisnil k prsom ta košček papirja Zdelo se mu je, da ga to pismo še nekako veže z življenjem, s tem, kar bo jutri, pojutrišnjem in vedno, — ko njega samega že ne bo nikjer več, — z ženo, z otroci, z vsem tistim, sredi česar je preživel vse svoje dolgo življenje in od česar ga je zdaj razločila za vedno pusta, mrzla, mrtva meja. In ničesar mu že ni več ostalo razen tega pisma, zahotelo se mu je, da bi izlil na ta košček papirja vse življenje, ki je še njegovo ta trenutek, — to strašno žalost in muko in bolest, ki so ga edine še spominjale, da se življenje še ni končalo. Krepko je pritiskal pismo k prsom in jokal s trpkimi, 'neslišnimi, pred vsem svetom skritimi solzami.
Suno pravo s to znamko (ribičem' znakom Scottove procedure.
DEŽELNI ZBORI.
Dunaj, 29. decembra. Nižjeavstrijski deželni zbor je danes sprejel proračun.
Line, 29. decembra. Deželni zbor je sprejel proračun:
Opava, 29. decembra. Šleski deželni zbor je sprejel proračun. Dovolil je tudi učiteljem draginjsko doklado. Prihodnja seja se vrši dne 8. januarja.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 29. decembra. Skupščina je na predlog poslanca Gjuriča izrazila kralju Petru povodom vloma v grobnico njegovih starišev sožalje.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Predčasni porod.
Pri hranitvi dojenčkov, ki so se pred časom rodili jc treba posebne ih pazljive opreznosti. Tu se maščuje vsaka zamuda in vsaka napaka. Ravno za te otroke Scottova emulzija pravni blagoslov, ako se z njo hrani dojenčke v primerni množini. Raz-vitek takih dojenčkov podpira
Scottova ::
:: emulzija
v taki meri, da jih po kratkem času ni več razločevati od drugih otrok neglede na krepki telesni ali koščeni sestaV. Scottova emulzija je popolnoma lahko prebavljiva in tako okusna, da jo uživa vsak dojenček lahko in rad brez vsakega odpora.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scott o v o emulzijo. Znamka .Scott*, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.	2
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmavjil znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji iusereuti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nri zvečer.
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3.
Trgovski sotrudnik vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika želi službe. Naslov pove: »Prva anončna pisarna.«	812—3
Stanovanje s 3 sobami se išče za februarjev termin. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«._____________________________813-^3
Prodajalka špecerijske stroke išče službo za takoj. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
Trgovski pomočnik mešane stoke išče službo v Ljubljani, ali okolici. Cenjene ponudbe pod: A. B., Ljubljana, poštno ležeče. 817—2
Prostor za majo gostilno v Ljubljani se išče. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.
818—3
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 6.
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. — V zalogi vedno različno blago.	P	58
Trgovina
se odda takoj v najem.
Matija ŠafariC
Radeče pri Zidanem mostu. P 740
Kuc
v za slabokrvne in prebolele
Je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuf najbolje sredstvo 5 kg franko k 4’50
Br. Novakovič, Ljubljana.
H.
odprto
%
odprto
2 Preostale izvode romana
„ŽENA“ |
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v .Jutru*, prodaja uprav-ništvo .Jutra* mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
■j, -
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko.
Na naročila brez denarja se ne ozira,
združeni Čevljarji
V LJUBLJANI, Wolfova ulieašt.14 priporočajo slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo vsakovrstnih
obuval, usnja in drugih čevljarskih potrebščin.
Naročila po meri in popradlla se izvršuje]* točno.	P	733
Kavarna »CENTRAL*
sv. Petra nasip štev. 37.
danes in vsak dan
KONCERT
slovečega tamburaškega zbora „Javor“ iz Zagreba, obstoječega iz 4 dam in 2 gospodov.
Bogati spored sestoji iz narodnih slovanskih po-pevov in tamburaških glasbenih umotvorov. Posebnost: .Krasni ženski*, četverospev, ki je povsod vzbujal navdušeno priznanje.
HH Kavarna vso noč odprta.
Začetek ob 8. nri zvečer.	Vstop	prost.
K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem P 675	Štefan Miholič, kavarnar
^|44444444444444444444444444444444.44a^
Radi	inve
prodajam
ta teden	do n
blago	s cele
pod vsako ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana,	Mestni
r. z. z n. z.	/II	v	Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po M. tl brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni	zaklad:	nad	pol	milijona,
Spominjajte se prekoristne Naročajte in kupujte „Jutrou izvod samo 6 v, družbe sv. Cirila in Metoda.
Velika zaloga
FR. P. ZAJEC
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstne skrlvljenje hrbtinlce, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Gosposki ulici štev. 8, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam.
I Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
F: jVelika izbira vsakovrstnega pohištva ;a
spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto* mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo.
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.	Izdelki solidni
Varčne gospodinje!
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Cenik« potlljeni zastonj Ib poltaine prosto,
FR.SEVCIK
po S, 7, 9 In 12 K. — Barva za lase in brado „Neril‘ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke i. t. d. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo št. 1 (zraven čevljar, mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela.
^ Ljubljani*
Židovska ulica št. 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
  Ctsnovnild m MbtevBnJ« saatoal bi pUtnlM proste. ————
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
Zavanj« poaloff« le prttebtla« p«* požarni« Ntodaaa ft aajniijlb nad Zavaruj« proti tatvini, razbitju oglctei In okMaUh pMK.
Skoda c*n)*je tokaj In najkalantnat* Uživa na|boll« Uovoa, kadar ped*
Dovoft* h Ihtte dobitka totete* podporo v mite bi obiMkodblm
g.-:r'vzajemno zavarovalna banka v Pragi un i j.a
Reierve in fondi K 54,000.000. Izplačan« odškodnine in kapital ije K ieS,8S6.8dO*SS. P« velikosti drag« vzajemna zav«rov«hiiai Mie drtave « vseskozi slovaask« - naroda* aprovo.
............ i........■ ■■■— Voo pofaunllo Aaja: i i . —i i ' '	......
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici It 12.
m.-	Pitamo	oo v laatni butal kNU.	........im i n
ta izhaja vsak petek ter atana četertletno K 1’8Q. Zahtevajte ga povsod! Naročita ga in tnserirajte v njem)
Naslov: Ilnstrovani Tednik, Ljubljana.
■aaaaaaaBaaaaaaaBaaaiiaaaaaaaaaaaaiaaaai
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
  i1 r1 ■■g:va.r.'Bar,r—■■	rt gtadrovn ni	zadruga z omejenim jamatvem -—^ ..—
priporoča evap» bojita mtogo aajnovejših ttakovta za Sole, krajne Šolske svete, županstva ia druge urade — Tiskarna sprejema vsa v t rimmftm ta Vtagmtaka ataatas padajoča deta tet pb tevritaje točno, okusno in po sobdtdh cenah. — Tiskanj* šetekib knjig ta časopisen
XTxajtaUcBJUU©.	XAtogrxeL^ocL.
Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492.
Cena brošuri K 3 50.
Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni
Del. glavnica K 8,000.000.
Promese kreditnih srečk k K 26 —. Promese srečk za uravnavo Donave a K 16 Promese ljubljanskih srečk a K 10 — Promese zemljiških srečk II. em. a K 8*—
L. SCHWENTNER
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3,
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
1*1 il lili izgi t ■ -cillca. črtjmvr. 7 (aaampoDmtl gtami
Kupuje tal prodaja:	Vloga	na	knjižice	EskomptuJe
_	--- Btrltarrllr ■■mn«« atam	cd Aaeva tMUtc 4t¥ de temdvtfti	meriea,	derateata takta*-	»nn>« 7**^—tatafc
 >_—»— m VrnLatm. ta j.rlBi •	BmU« Aaaek atafante banka is vrntan.	paulijer	-paradi knrad tagntai “	tataaaji