Največji tlorentki dnemik
T Združenih dritvth Vetja za Tte leto • . . $6.00
Za pol leta . Za New York celo leto -Za inozemstro celo leto
• • • $6.00	S
. - . $3.00	g
$7.00	H
$7.00	1
GLAS
9 The largi
Lisf .slovenskih Jlelavcevy AmerifcL
The largest Slovenian Daily in the United States.
i Issued every daj except Sundays
Land legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: OHelsea 3—3878
Entered as Sscond Olass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870
NO. 171. — ŠTEV. 171
NEW YORK, MONDAY, JULY 24, 1933. — PONEDELJEK, 24. JULIJA 1933
TELEF0H: OHelies 8—3871 VOLUME TT.T — LETNIK XLL
V PREMOGOVNEM OKROŽJU SO POKALE BOMBE
spor med united mine workers in progressive miners je včeraj prik1pel do viška
Bombe so zd!o poškodovale hiše, v katerih prebivajo voditelji progresivcev. — Ko je skušal nočni čuvaj preprečiti atentat, je bil obstreljen. — V zadnjem letu je bilo vrženih vsega skupaj nad štirideset bomb. — Spor je dosedaj zahteval že dvajset človešk*Ji žrtev.
TAYLORV1LLE, 111., 23. julija. — V premo-govnem okrožju Christian okraja v Illinois je sinoči zopet pokalo.
Spor med organiziranimi premogarji, ki pripadajo dvema unijama, se je zopet razvnel.
Vsega skupaj je bilo vrženih pet bomb, Ki so povzročile precejšnjo škodo. Neki nočni čuvaj je bil ranjen.
Bombe so eksplodirale pred hišami treh uradnikov "Progressive Miners of America".
Članstvo te mlade in radikalne organizacije je v zadnjem času zelo naraslo, kajti pretežni večini večini majnerjev se zdi organizacija "United Mine Workers" preveč starokopitna in nazadnjaška.
Organizaciji se še več kot leto dni borita za prvenstvo. Boj je hud, ker noče nobena stranka niti za las popustiti.
Bombe so hiše precej poškodovale. Porči so porušeni, šipe pobite in temelji so zrahljani. Poškodovanih je tudi nekaj sosednih hiš.
Charles Drevers je stražil hiso predsednika 9. okraja "Progressive M iners of America."
Videl je, kako se je pripeljalo pet mož v avtomobilu, ki so vrgli pred hišo majhen zavoj. To se mu je zdelo sumljivo, vsled česar je oddal na avtomobil dva strela. Atentatorji so odgovorili z ognjem in ga precej nevarno ranili.
Tri bombe so vrgli proti hiši in garaži odvetnika Leala W. Reese-a, ki je pravni zastopnik progresivne majnerske organizacije.
Peto bombo so vrgli proti hiši Andy-a Newma-na, voditelja državne zveze "Progressive Miners of America".
Med obema organizacijama se bije že nad leto dni ljut boj. Vsega skupaj je bilo vrženih nad štirideset bomb.
Obstreljeni čuvaj Drevers pravi, da ni poznal nobenega izmed mož, ki so odbrzeli z avtomobilom.
Oblasti so uvedle obširno preiskavo, dvomljivo, da bi izsledile krivce.
Častniki illinoiške državne milice, ki je štacijo-nirana v Christian County, so mnenja, da je bil današnji bombni atentat vprizorjen iz maščevanja.
Prejšnji teden so bile namreč na nepojasnen način razstreljene cevi v Peabody premogovniku, v katerem so zaposleni skoro izključno le člani "United Mine Workers". Omenjeni premogovnik se nahaja pri malem mestu Kincait.
Spor med obema majnerskima organizacijama je zahteval v poldrugem letu že nad dvajset človeških žrtev. Nad sto oseb je bilo ranjenih. Zaradi večjih ali manjših pregreskov je bilo aretiranih nad tisoč majnerjev.
Napetost se je prav posebno povečala meseca marca lanskega leta, ko je bila odpravljena minimalna plača, ki je znašala $6.1 0 na dan.
Tekom viharnih pogajanj za določitev nove plačilne lestvice so se duhovi tako razvneli, da izza o-nega časa ni bilo nikdar več miru.
; Nezadovoljneži »o se odcepili od "United Mine AVorkers" ter se pridružili progresivcem.
Izza onega časa so umori in uboji v illinoiškem premogovnem okraju skoro na dnevnem redu.
pa je
Wiley Post je poletel okoli sveta
bojkot nemških izdelkov
kitajci proti amerikanci
Židovska gospodar ska konferenca je sklenila bojkot nemškega blaga. — Ustanovljena bo mednarodna židovs k a trgovska zbornica.
Amsterdam, Holandska, 23. ju-
Hja. — Prva židovska gospodarska konfierenca je potrdila, da je bojkot nemškega blaira edino sredstvo j>roti n azijski protiži-dov.sk i ponj i v Xerocriji.
Delegati, ki nastopajo sedem drža!V. .so .s/klenili. da ustanove mednarodno židovsko trgovsko zbornico, ki bo -vodila bojkot in preiskovala nove gojjpodiajsske možnosti za Žide po celem svetu.
Sprejeta je bila tudi resolucija za svetovno konferenco. Xa konferenci je bilo 30 delegatov iz Združenih držav, Anglije, Francija, Poljskje, Belgije. Ilolandske in Egipta.
japoncem
Kantonska vlada nabira j sklad za podporo gene-1 ~
so pomagali a. hitlerju
ralu Fengu v boju proti Ameriški industrijalci so
Japoncem. — Vrše se pogajanja med Nankin-gom in Kantonom.
podpirali Hitlerjev preobrat. — General Motors, Morgan, Ford in drugi so prispevali.
Šanghaj, Kitajska, 23. julija. X avzFic spopadom med armado osrtvlnje kitajske vlade
wai. vrhovni poveljnik kitajske vojske general (*ang Kaj-Sek in drugi odlični voditelji vlade v Xankingu.
Društvo "za pomoč prostovoljcev" v Kantonu je poslalo v Kal-gan 50,000 kutaijskih dolarjev v pomoč larmaidi generala Fenga. Berlin, Nemčija, 23. julija. — | Društvo je tudi čestitalo gonera-Ntarodavno mesto Xuerenberg j« l |u ^ -njegov patriotic«! nastop bilo pozorišče izvanrednih areta-' protr Japoncem, cij Židov, črtsiar pa časopisje ni j Voditelji kantonsk?' vlade so smelo oznaniti.	,tudi poslali Cang Kaj-Seku sva-
Xazijci so do devetih zjutraj rii0< d,a bodo vwliH 7iarod v aretirali skoro 300 Židov, po več i- ^ za pra^co> ako vJafl,a, v Nan_ ni trgovcev ter so jih v sprevodu kingu ne pneneha pošiljati
v in co
London, Anglija, 23. julija. — in arm a-' Mogočni ameriški industrijalci in do generala Feng Yu-lisianga juž-, bankirji. med katerimi so Henry novzhodno od Kalgana naznanja-' Ford. .John Pierpont Morgan in jo poročila iz Peipinga. da voja-J General Motors ter "odlična new-ski voditelji odlašajo s pošilja- vorška banka", katere predsednik njani nadaltjnih vaidnih čet proti! je mnogokrat potoval v Berlin, Kal ga nu. čakajoč na izid komfe-mnogo prispevali .na rijsk i stran renče vojaških voditeljev v Ku-'kii v letu, prodno je Hitler pre-ling v provinci Klarfgsi. Xa kon-|vzel vlado -nemške republike, ferenci so predsednik osrednje«ra«
iz vrževa 1-nega odbora Wang Čin g-1 ,T<1.	je r*^3?. otlkril. nek
izmi-
prejšnji rekord je znižal
za en0indvajset ur
Wiley Post je s svojim aeroplanom Winnie Mae v soboto pol minute pred polnočjo srečno pristal na Floyd Bennett letališču v New Yorku ter je dokončal svoj rekordni polet okoli sveta. Post je prvi, ki je sam obkrožil zemljo z aeroplanom. S svojim poletom pa je napravil tudi rekord, ker je do končal svojo pot v 7 dneh, 1 8 urah in 49 minutah ter je s tem pobil svoj lastni dosedanji rekord 8 dni, 1 5 ur in 5 1 minut iz leta 1931, ko je z Gattyjem napravil isto pot.
v pro-
peljali po glavnih ulicah mesta. | vLnco Cahair svojega vojaštva. S •Xaaijei so jih stražili spredaj t(Vm je viatla v Kantonu jasno po-in zadej ter ob*obeh straneh in so ; w<laIa> <la pripna;vl iena pod-
jih odpeljali v Baeronschans barake izven mestia.
Po Xuerenbcrgu se je raznesla vrst. da bodo nazijci na sličnii način postopali proti Židom tudi po drugiih mestih Nemčije.
London, Anglija, 23. julija. — V četrtek ije 50,000 Židov ralzgla-silo praznik. Ob -tej priliki so se zbrali v Whitechapel in okolici ter.so koraikali v Hyde park v pro-tesa proti preganjanju Židov v X-emčijL
Xa čelu sprevoda je korakalo skoro 3000 židovskih vojakov, nekateri z bergljami .in vsi so nosili vojna odlikovanja.
V spwvodu so nosili zastave z napisu, ki so sramotili Hitlerja.
Ta procesija je bila največja, . kar jih je videl London v deset-letjih. Dolga je bila poldrugo mil jo in v njej je bilo udeleženih okoli 25.000 ljudi.
parati generala Fenga v njego-vem boju proti Japonski.
Voditelji v Kantonu so tudi objavili okliic na vns kitajski na-(rod. 'katerega poživljajo, da se j dvigne v obrambo za svojo narodno čast.
I mladi nemški pisatelj pod šljenim imenom John S. Steel, ki je dobro poznan v ameriških finančnih in diplomatiičnih krogih, ki je bil zelo delatven Hitlerjev finančni svetovalec in katerega je dr. HijaLmar Schacht poslal v inozemst\a> v namenu, da poroča o nemških zastopnikih, kii zastopajo trgovlske in diplomatične zadeve nemške republiko.
Steel pravi v svoji "knjigi, ki jo jo pred kratkim objavil, da je prejel vse podatke o gospodarskem in finančnem položaju v Združenih državah v slojih misijah, ki jih je napravil po naročilu predsednika nemške državne bainke dr. Schaehta.
Hrtlieirizem, ki je najbolj dovršena, in najdražja politična stranka v zgodovini osrednje Evrope, je izdala za propagando 350 milijonov dolarjev in je plačeval sturm čete, prodno je prišel do vlade.
iSteel pravi, da je bil Hitler pro-
Winnie Ma>? je isti aeroplan. sj katerim je pred dvema letoma ' m—_ T1— ^ Post z Gattyjem letel okoli zem- MlJxxQI I nji Ije-
Leteč v temni noči in brez luči na aeroplanu. je bil Post že skoro nad letališčem, ko so ga ljudje katerih je bilo na letališču 75.000. opazili. Motor je že ustavil in bilo je veliko presenečenje, ko so kakih 800 čevljev v zraku zapa-aifli črno točko.
Celo upraiviteltji letališča so bili presenečeni, s kako hitrostjo je vozil zadnje dve uri, kajti pričakovali so ga šele po polnoči. Vsled itega tudi letališče ni bdlo dovolj razsvetljeno, kot je običajno. kadar pričakujejo ponoči prihokl kakega aeroplana.
bo združil vojno moč
Prevzel je mesto vojnega ministra. —Vojno, mornariško in zračno ministrstvo bo eno. — Balbo bo postal maršal.
Kalgan, Kitajska, 22. julija. — tlan am^rLškim denarnim mogot-
Zopet preti kitajska državljan-'^^ kot kak dcl ^mljišča.
ska voljna, ko se armada kitajske j" V svoji knjigi pravi Steel, da
narodne vl-ade nahaja skoro pred (80 <laJi Ck»neral Motors $200,000 z
vrata zgodovinskega mongolskega' nakupom Opel Auto tovarne v
mesia Kalgana.	I Xetmcrji. da bi s tem bila zlomlje-
Xarodna vojska, ki se ceni na na postava, katero so skušali vpe-.	... .	... .
• , • •	-i • •• i • j i 'spremili k avtomobilu, v katerem
50,000 vojakov, je pripravljeaia J.)ati nemški socijalm demokrati	, , ,.	„ , . _
spopasti se z -zi?lo slabo preskrb- »l katero straaiko je pred kratkim
Ijeno vojsko generala Fenga, ki Hitlerjeva vlada razpustila.
zahteva da kitajska vlada prokli-i _ Xa j važnejša Hitlerjeva tr-sk len j eno premirje z Japon- • ()V&ka ,zveza v Združenrih drža.
Xa zadnjem delu poleta je. Posta spremljala sreča, kajti nebo je bilo jasno in lahen veter je pihal v njegovi smeri.
Ko je pristal, je 600 policistov komaj zadržalo množico, da se ni zgrnila- okoli njega.
Kot prvi se je približal aeroplanu. da pozdravi Posta v imenu ne\vyorškega župana, nadomestni pol'idijski komisar Ph. D. Hovt. Segel imu je v roko in rekel šaljivo :
—	Kje si pa bil ves teden?
—	Xe morem ti povedati, — mu Post odvrne sintoje.
Ko je izstopil iz aeroplana, je izgledal utrujen un rekel, da jc žejen. Priinesli so ,mu velik vrč vode, katero je izpil v dušku.
Policisti so era skozi množico
Rim, Italija, 23. julija. — S . fcom. da je kralj Viktor Emanuel j sprejel resignacijo vojnega ministra generala Pietro Oaz z era. ki je bil 5 let vojni nvin»ister, in je za .njegovega naslednika, imenoval Mussolinija. je bil napravljen prvi korak za združenje vojnega, mornariškega in zračnega ministrstva v eno s>kupno vojno mini-
ce
, BOMBA V ČIKASKI PIVOVARNI
Chicago, IIL, 23. julija. -
Fengova armada ne dobiva pla-op, je slabo oblečena fn strada, toda je trdovratno narodna. Vojaki imajo na desnih rokavih
všit napis x--
— Predstavljamo resnično bojno silo kita.iwkega naroda. Borimo se za kitajsko neodvisnost od Japonske.
General Feng je rekel: — Zahtevam močno narodno vlad<o, ki strojnici Manhattan pivovarne so ®e bo borila za neodvisnost Ki-našli deset funtov težko nitrogli- j tajske in se ne bo ljubhnkovakfs ceninsko b<jttnbo. Položili so jo tujci, kajti hočeim zopet pridobiti
najbrž raketirji, iki bo skusaLi o-virati obratovanje pivovarne.
Bombo je našel neki kurjač, ki jo je takoj vrgel v kad vode.
MUDI ROOSEVELT
SEJE POROČIL
Burlington, Iowa, 23. julija. — S kratkim obredom, pri katerem so bili navzoči samo sorodniki, je bil poročen 22 Je<t stari sin predsednika iRooeevelta, Elliot Roosevelt « Ruth Googins iz Fort Worth, Texas. Roosevelt je eele v ponedeljek bil ločen od Elizabeth BrKrwnving Dormer, s katero se je ponoči! v januarju 1932,
Mandžurijo in Džehol.
VIRGINIA BO KMALU GLASOVALA
Tahon, Tavern, CaJ.,.23. julija. Governor države Virginije, John G. Pollard, ki se je dolgo časa Ferdinand in njegov
vali pa je bil Henry Ford/— piše Steel, ki popesuje, kako s-ta prišla Hitler in Ford v zvezo vsled tožbe zaradi t-azžaljenja ča-/?ti. .kar je (imelo za posledico, da je bil Fordov tednik "Dctarborn Independent", ki je pisal ostre članke proti Židom, ustavljen.
Steel navaja natančne dokaze, kako je Ford po sodnijska razsodbi priporočil Hiitlerju, da naj v nemški prestavi v obliki pamfleta objavi članek lista "Dearborn Independent", in je za to prispeval $40.000. Ta znesek je bila prva Fordova podpora za Hitlerjevo propagando.
Ko je leta 1929 v Fordovih tovarnah dobil zelo odgoa-orno mesto pruski princ Ludvik Ferdinand, je Ford njegovo delo tako zelo oenil, da mu je dal ček za $300,000, kateri znesek jo našel pot v n azijsko blagajno.
Tudi v Chica^fu sta Ludvik ■mlajši brat
je sedela rijegova žena. ki ga je objela in poljubila. V avtomobil je sedel tudi komisar Hoy t m vsi ( so se odpeljali v hotel Roosevelt.«
V hotelu je rekel Past, da bi sedanjo pot mogel dokončati v štirih dnevuh in pol. ka:r pomeni,1 da bo se enkrat poskusil.
Xa svojem potu je Post preletel 15,596 millj ter je letel povprečno 127 milj na uro. V zraku je bil 71 ur in 13 minut. Ves čas je spal samo 20 ur.
protivril -volitvam glede odprave prohibicJje, je rekel, da bo njegova držalva v kratkem glasovala o tej sporni zadevi.
Zakonodaja se »estarms dne 17. arvguista in ob oni priliki bo dolo-čein dan, ko se bodo vrši Le volitve.
Friderik Viljem delovala med "višjimi krogi", ki so mnogo prispevali ta nemško nazijsko revolucijo. Ves ta denar je sel skozi roke ravnatelja nemške banke, dr. Sohachta.
Razne banke v Združenih drža« vah so prispevale po $20,000 do
JIMMIE MATTERN V FAIRBANKS!]. ALASKA
Fairbanks, Alaska, 23. julija. — Danes je tukaj pristal ameriški letalec Jinrmie Maittern. kateremu se je izjalovil polet okrog svet«. Odtukaj bo odletel v Terrace, B. C., od t am pa v Xiew York.
strstvo.
Oznanilo združenja vseh vojnih ministrstev se je še z ozirom na generala Italo Balbo. ki je zrakopIoA-ni minister, odgodilo, ker vlada .noče. da bi padla nanj le senca rietzaupanja v stiku z njegovim poletom na razstavo v Chicago. Veiled tega je ministrski svet postavil urad zrakopiov-nega manša 1 a in bo general Balbo najbrže prejel naslov maršala, ko bo tudi zrakoplovno ministrstvo prevzel skupni vojni minister.
Mussolini je izmed vseh faši-stovskih voditeljev najsposobnejši mož za skupnega vojnega mi nistra. Obenem pa je tudi načelnik najviš.jega obrambnega sveta. Je t udri dobro poučen o vojaških zadevah, ker je že bil enkrat vojni minister, mornariški minister in zrakoplovni mmister. Zadnja kita je bil »arvzoč še pri vseh manevrih vojske, mornarice in zrakoplovov.
$30.000. Al organov a banka je da-
$85,000.
Steel je bil 8. februarja aretiran v Nemčiji samo -zato. kakor pravi sam, ker je preveč vedel. Pozneje je pobegnil iz zapora m je prišel -v Pariz.
V pnihfodnji knjign bo objavil še več ameriških •bankrrje'v, ki so prispevali za Hiitlerjevo revolucijo.
Zadnja leta je bila splošna zahteva po skupnem vojnem ministrstvu že zaradi gospbdarstva. pa tudi ^zaradi večje moči v skup-nofeti. Ker bo mesto treh uradov samo en urad, bodo stroški zelo zmanjšani. Svetovna vojna je pokazala, da morajo vse vojaške sile delovati skupno, da je moč tem večja.
Ko se vrne general Balbo. bn za nekaj časa zopet .prevzel mesto zrakoplovnega mmistra. ko bo pa tudi to ministrstvo združeno <z vojnim ministrstvom, bo dobil kako drugo važno mesto z naslovom zrakoplovne-ga maršala v priznanje njepovih zaslug za razvoj italijanskega vojnega zrako-plovstva.
' J* W V *
Karocite t« na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik «1 Združenih	'Tm'sL
V.y, it ii ji. . ' A
trnir

'Glas Naroda"
i
-
Owaad kad PnUtaM bjr POBliffitM (A OwparmtSo«)
of tkore officer«: New ¥«t Gttr. N. 1.
QLA8 NA ROD A (Vcie« W tke PM»le)
■my Du Except Saadays and Holidays
u Mlo lato T«ua m
► • • • •	• 4


(SjOO flJO
1m New York M Ot Km pol leta ..
celo leto

Za lnosemstvo n črto loto Za pol leta

rr.oo
lt.00 S8.9U
Sobacrlptloai Yearly 96.00
Advertisement on Agreement
**01aa Naroda" lstoaje vsaki dan lsvcemit nedelj In praaalkor.
podpisa ln osebnosti se ne prtoMnfeJo. Denar on] se blagovoli IsSUati po Money Order. Pri sprememb! kraja naroChlkor, proMttio, da' se nam tadl prsjtaje blraliKe n«rosni, da hitreje najdemo naslovnika.
■to
WKW YQ9M, MOWDAT, JULY 3*, 1933

TWB LARGEST SLOVKHX DAILY te V.
.—..................p 11 ..........
S. £

POLJSKA ČUVA SVOJfcHEJE
^ * *
VARŠAVA, 4. julija strani mnogo p»e o protinemški o-
-GLAS NARODA", Sit W. 18th Street. New York. N- i
CHelM 8—3818
ItALO BALBO
.4*
* I
Kmalu po nastopu kaneelarstva je spreje*- Adolf Hitler poljskega
poslanika in je v dolgotrajni konferenci ž njim zagotavljal, da nima nobenih agresivnih načrtov poljski državi, da hode spoštovati njene meje ter voditi napram njej miroljubno in prijateljsko polit i-ko. Takrat se je v mednarodnem časopisju naglašalo, da pomenja Kitlerjeva zunanjepolitična izjava novo orientacijo v Tazmerju oben sosednjih držav in izločitev ene naj bolj občutljivih točk v kompleksu vprašanj evropskega miru. Prerokovano (zmanjšanje napetosti med Poljsko in Nemčijo pa vkljub danim zagotovilom nemške lojalnosti ni nastopilo, in še danes stojita obe državi ob svojih mejah takore-koč s puško ob strani in motrita, vzajemno vsako kretnjo z nezaupanjem.
To razpoloženje je na poljski strani več kakor razumljivo. Od začetka svoiega nastopanja dalje jo nemški narodni socializem zavzemal najostrejše ofentivno sta-lišče napram nemškim vhodnim mejašem. Še v dobi Brueningove-ga kaneelarstva. pa tudi v Papen-govi dobi so se hitlerjevski SA od-delki zbirali in koncentrirali v vzhodnih pokrajinah in organizirali protipoljske izgrede. Tudi pro-
izviral v glavnem iz sovraštva pro ti "manjvrednemu" Poljaku. — Vprašanje poljskega koridorja je bilo stalna točka hitlerjev.skega a-gitacijskega programa na nemškem vzhodu. Prav posebno pa so se narodni socialisti od nekdaj zanimali >za Gdansk in ga stalno reklamirali za nemško državo. Poljakom je bilo torej prav težko verjeti, da bi se bil Hitler naenkrat pretvoril iz volka v jagnje in da bi danes
Danes ali jutri bq fjdletel proti Italiji italijanski minister za zrakoplovbo, general Italo Balbo.
2.Iožak je dosegel nekaj, o čemer si ljudje pred leti niso drznili niti sanjati. Iz Italije je poletel v Chicago 6 štiriindvajsetimi aeroplani, na katerih je bilo vsega skupaj šfcstindevetdeset mož.
Vse je slo gladko in skoro brez nesreče. Le na Holand-jsluli politični umor v Bvtomu je ekem se mu je neki letalec ubil, ko je njegovo letalo pristalo v blatu, ne pa na vodi.
Balbo in njegovi spremljevalci so bili deležni v Ame-£iki najvišjih časti in odlikovanj.
BiH so gostje najbolj ekskluzvnih newvorskih, či-Jiaških in washingtonskih klubov.
» Predsednik Roosevelt je Balba še posebej odlikoval
£ tem, da ga je povabil k sebi na kosilo.
blagoslavljal, kar je včeraj še pre-
% Italijani so se izkazali kot izborili letalci, in Balbo klinjal.
kot izkušen voditelj in povelinik.	> JBeSf,daJ0'Prijateljskem sožitju
r	tedaj med Poljaki ni našla odme-
^načilno pa je, da niso dospeli v Ameriko samo kot va in zlasti ni bila v stanu vzbudi-ii«nniri	„ ~	. .. , ,	.. „ ti zaupanja v nemško miroljub-
junaki zraka, pac pa v pni vrsti kot propagatorji fa- nost. ^ so pa tlldi 9krbe(/hit-
lerjevske udarne čete ob poljski _	.	'meji, ki so v dejanju pokazale, ka-
vsa Cast m vse priznanje Balbu kot letalcu. Kot fa- ko se imata pravilno razumevati
in tolmačiti nemška miroljubnost in nemško prijateljstvo. Izpadi S A oddelkov preko meje na poljsko ozemlje, zlonamerno poškodovanje državnih mejnih »znakov, (vmešavanje v poljske notranjepo-
, ♦ "Balbo je pomagal usmrtiti „a tisoče italijanskih de-
lavcev in intelektualcev ter je umoril Dona Minzonija, ki dan nova poročila, se to nemirno
je bil župnik v Argenti in tekom svetovne vojne vojaški ,obme•>•stan^ «p do danes
'	, sprfnnenilo. K temu prihaja še
Kaplan. ••■M®	'stalno besnenje hitlerjevskega ti-
"Balbo je morilec moških, žensk in otrok v italijan- in ?ik™ozno zasledovanje polj-'	" skega zivlja na nemških tleh. Pri-
fcki provinci Ferrara, kjer je na čelu fašističnih tolp pu- tožbe proti zatiranju poljske manj-
ptošil, mučil, požigal ill uničeval. /	|5ine v Prusiji so na dnevnem re-
'du, kar je toliko bolj značilno, ker
* <<y nejji razSodbi meseca novenfbra leta 1924 je o- ba« Hitler sam in po svojih ekspo-
fcnačilo rimsko sodišče Balba kot zločinca."	|nentih rad naglaša potrebo manjšin
j skega varstva in objektivnost na-
Kam ni znano, koliko so te trditve resnične. Podaja- rednega socializma, ki da načelo ino jih tako kot smo jih čitali.
fcizma. * /
cist pa ne zasluži posebne časti in posebnega občudovanja. * .mj**
Newyorski italijanski listi "La Stampa Libera" je pisal dne 21. julija o generalu Italu Balbii:
1 * Da niso prav brez podlage, nam kažejo izpričani rekordi mož, ki zavzemajo najvišja mesta v Italijanski fašistični stranki.
denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po
■dnevnem kurzu
tfcn
▼ lUGOdLAVllO
300......................4.40
300...........................* 6.50
Dto 400........................8.50
CMa 500...........................* 10.50
ttn 1000.................-.......$ 20.75
ttn 5000............................$101.—
Y ITALIJO
Lir 100 ...T........................ $ «.10
lir 200 ........................... $15.7$
Lir 300 ........................... $23 .50
Lir 400 .......-................... $31.—
Ur 500 ............................ $39.—
Lir 1000 ............................ $77^0
JtER S&CEWK 8 EVA J HITRO MENJAJO ČO NAVEDENE
. CENE POtfVRŽETTK SPREMEMBI GORI ALI DOLf
-L--------
(M itfcjjdUlo T^yth zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjlb
t
aH Uftth dovdjujemo fte bolje pogoje. nm i T»ii i ▼ mwiMi m dolakjih
Za iapU£Uo $BJM morate pOsbtl— | 8.tS »» " $10410 " ~ _____410M
n t* $15.00
»t »»
CM JO
n 99
421.
▼ laram tea)« tevrftujemo 90 COto Letter m prtaCOJttbO |L-
SLOVENIC PUBLISHING COM&/$NY< ^Gla« N
\ TORE, jr. X.
-
rna odklanja A'sako nasilno raznarodovanje.
Posebno poglavje v kompleksu nemško-poljskih obmejnih težav je Gdansk. To mesto sicer ni del Nem-t-ije. marveč tvori samostojni državno edinico. toda narodni socialisti ga smatra.io za integrujoČ del svoje oblastne sfere in po svoje ignorirajo mednarodne konvencije. Afera na We«terplatte. ki je bila predmet precej razburljivih razprav pri Društvu narodov, je bila prav značilna za hitlerjevski način ilegalne ofenzive pod krinko samoobrambe. Takrat m bili sicer narodni «ocialisti primorani "razpustiti koncentrirane ''obrani-bovce'' iz Nemčije, niso pa popustili ^V>je propagande' in pri občinskih volitvah se jim je s pomočjo finančne in agitaftorske podpore iz Nemčije posrečilo doseči večino in prevzeti upravo. Danes se vrli v Odansku Vsenemaka agitacija z oficielne strani m treba je poudarjenega gospodarskega vpli* Va poljslrega'zaledja, da se dt^i im-perialtetično gibanje v mejah, ki so jih določile mirovne pogodbe, Ka tem ni prav ničesar izpremenil obisk mestnega načelnika, narodno socialisti&negs vodje Ranschnitiga v Varfisvi, ki se je ipcvrsil ravno te dni. Bile so zopet samo besede, for. main a zagotovila korektnosti, ki pa niso na obojestranskem mesatrpa-cju ničesar ispremeinHe.
^eMUkb Časopisje je idej ko prej polno JiipSfcV na' poljsko' diftvu lin zadnjem času se na nemški
fenzivi. ki jo baje pripravlja poljska republika. Gre pri tem za načrt. ki so ga izdelali poljski vojaški strokovnjaki za utrjeno obrambno črto v poljskem Pomorju. — Nemčija bi rada preprečila zavarovanje poljske meje in skuša na merodajnih internacionalnih mestih lansirati mnenje, da Poljakom ne gre |Za obrambo lastne dežele, marveč za eks*panživne in osvajalne tendence. .Kakor izhaja iz Nemškega tiska, se pripravlja celo ofiV cielna pritožba na Društvo narodov, ki naj zaibrani izvedbo poljskega načrta.
Poljska odgovarja povsem korektno, da gre tli le za vprašanje obrambe lastne zemlje, ki je izpostavljena ponavljajočim se ilegalnim izpadom, torej iza vprašanje notranjepolitičnega in vojaško-obrambnega značaja, ki se tiče le Poljakov samih, ter odklanja vsako vmešavanje z nemške ali katerekoli inozemske strani. V odgovor na nemške obdolžitve agresiv-nepa ravnanja pa poziva poljska javnost mednarodne faktorje, cla po posebni internacionalni komi-riji objektivno preiščejo stanje poljsko - nemških obmejnih sporov, kažoč na stalno vznemirjanje, ki ga povzročajo nemške šovinistične borbene čete.
Poljska republika je trno odločena. da s svoje strani ne popusti v obrambi svojih mej. Vkljub temu da je teritorialna reviziia danes odstranjena z dnevnega reda. še ni utihnila diskusija o poljskem Po-niorju. tako zvanem koridorju. To vprašanje je ostalo še vedno aktualno in dokler ne bodo dana izadostna mednarodna jamstva za nedotakljivost poljskega teritorija, ne bo mogla nobena država in nobena mednarodna instanca zabraniti bramnih' ukrepov, poljska republika na svoji za potrebne.
Patriotska požrtvovalnost poljskega naroda je znana, ravno tako pa.je znana njegova solidarnost v vseh vprašanjih integritete poljske zemlje. Politično strankarstvo je pri Poljjtkih sicer zelo rarsvito in zaostreno, toda kdor bi se dotikal državnih mej. bi našel v njihovi obrambi ramo ob rami združene tudi skrajne politične antilope. V tem pogledu je notranja sila Poljske večja in neizprosnejša. nego marsikatere druge nacionalne države. Dostop do morja pa je za poljsko republiko življenjskega pomena. Minule dni se je vršil v vsej državi "praznik morja", kot velika vsenarodna in vsedržavna manifestacija. Ob tej priliki je predsednik republike Mošcieki ob splošnem navdušenem soglasju- poudaril, da ni stvaa*i. ki bi za njo poljska srca bolj gorela, kakor za poljsko morje.
Te besede niso bile retorična krilatica, nego pomembna izjava na naslov vsega inozemstva, posebno onega, ki si utvarja. da bo »z diplomatskimi intrigami ali z oboroženo sil* iztrgalo osvobojenemu narodu, kar je njegovega in ponovilo komaj popravljeno krivico in sramoto poljske rezdelitve.
Brooklyn, N.
V soboto, 29. julija bo trne Mladinski odsek pev. in dram. društva "Domovrina" prosti izlet k jezeru Ronkonkoma na Long Island-u. 'Kdor se želi z mladino udeležiti tega. izleta, ki bo zelo zabaven, naj se oglasf .pismeno, t;e-letfbnično ali pa naj po komu naroči na natftov spodaj, da se pravočasno .pripravi avtobus. Prevoz tja in nazaj bo .stal samo 95c za odrasle, to je natančno toliko kolikor računa prevozna družba za special bus. Člani Mladinskega zbora pa imajo prosto vožnjo tja in nazaj, kakor tudi kabine in kopališče. Zato naj vzamejo s seboj kopalno obleko.
Zbrali se bomo v soboto, dne 29. julija ob 9. uri zjutraj pri Slovenskem Domu. 253 Irving Ave.. Brooklyn, kjer bo čakal avtobus in odpeljal vedelo družbo. Vrnili se bomo okrog 7. ure zvečer. Stariši. sorodniki in prijatelji mladine, pridružite se!
Kdor misli iti z nami. naj se priglasi najkasneje do 27. julija zvečer pri:
Anton Šubelj. 6936—67th Plate. Glendale. L. I.
Telephone: Hegeman 3—9027.
Sheboygan, Wis.
Delavske razmere se prav počasi izboljšujejo v našem mestu. Nekatere tovarne so obratovale nekaj časa kar po 12 in še več ur in to prav za nesramno nizke plače. Treba bo pravega Roasevelt-
Y. |skemu klubu in vsem, ki so pri-^spevali za ječmenovca. potice in druge sladkosti, posebno pa za krasen stol, ki je bil nama podarjen v spomin.
Misleč, da smo trtvar' zaključili v ,pevski dvorani, se pa dva dni pozneje usuje zopet druga skupina naših starih prijateljev in znancev na tako skrivnosten način v najin dom. da sva se res čutila kot brez glavtv Prinesli in pripeljali so toliko potic, kekov in raznih dobrot, da sem bil že v stirahu, da se bo naša že dvajset let stara miza podrla. Tudi peneče Rooseveltove pijače so pri-valiM kar cel «od. Ravno tako tudi rdečejra miehig-anea ni manjkalo za vinske bratce. Cukali in žaj-fali smo <ra do nedelje zjutraj. Celo pori plate smo briusili ob zvokih hreščeče harmonike, in se ko-nečno razšli prav židane in dobre volje.
Bili so sledeči udelerženci: Mr. in (Mrs. Stubl-er. Mr. in Mre. Sta-rich. Mr. in Mrs. Zupančič; Mr. in Mr«. KJainer. Mr. in Mrs. Lin-dieh, Mr. in Mrs. Joe liindich. Mr. in Mr. Sida. Mr. .loe Fran čič, Mr. Augue St 11 bier, Mr. Fr. Klamar. Mr. Lvle -Lemkuhl. Miss Anne Stubler, Miss Luoile Stub-ler. Miss Angeline Vrsaj, Miss Ainmift Zupancich, Miss Angela Klamer. Miss Mary Malctich. Miss Lueile Lindich, Miss Hedwipr Majcen. Mr. Leo in Roman Majcen.
Se enkrat se .prvim kakor drugim za vse najprisrčnejše zahvaljujeva. Ako bo kdaj -prilika na-
peter zgag
a
KAKO PlAEJO ŽEN8K3.
Johnsonovega korobača, da bo te j nesla, pripravljena sva vsem do suženjske bose .poučil kaj se sme brovoljno povrniti.
o-
TRETJI BEG ZLOGLASNEGA ZLOČINCA
in kaj ne.
Doba piknikov je nastopila, ampak naša nekdaj slavna Zelena ki iih smatra	«pada samo mrtvim roja-
zemlji I k'om letošnje leto. Modri živeči rojaki ugibajo, kaj naj bi to pomenilo. Izvedelo se je od gotove strani, da je to .menda samo za letošnje leto. Kljub temu pa vese-Ijakfi in dobrovoljneži niso pozabili na domače in privatne zaba ve.
Prav presenečen sem bil na eni izmed naš-ih pevskih vaj, ko je ves naš pevski zbor navalil na mene in ženo. Kričali in hrumeli so: "Suprise"! Prvi hip »e res nisem zavedal, komu vse to gre. Ko so pa nama začeli tresti in polego-vati roke in čestitati k najini dvajsetletnici zakonskega življenja. sem se zavedel, da je že res dvajset let. odkar *va z ženo skočila v zakonski jarem. Pomišljal sem in zazdelo se mi je. da je nama dvajset let v zakonu minulo kakor kratkih dvajset dni. Res je sicer, da nama ni bi'k> z rožicami postlano, kakor je malo komu, ki se mora od zore. do mraka boriti za vsakdanji kruh in življenjski obtrtanek. Okusila sva tudi grenke in skrbi polne dneve, in t<i so bili v večkratni bolezni. Z dobro voljo in zaupanjem v onega, ki nas vse ohranjuje in vlada, se je pa vse obrnilo tako, da sem vesel da je tako. kakor je.
Domišljal sem se včasih, da sem morda brez prijateljev. Pravijo pa, da se človek včasih moti, in v tem slučaju sem se motil tudi jaz.	;
'Prisrčno se zahvaljujeva pev-
Leo in Mary Majcen.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
18. julija popoldne ob 4. uri je preminil v Clevelandu po dolgi bolezni Joseph Bencin v starosti 55 let. Tukaj zapušča soprogo in tri ličea-e .Josephine^ Mary in Frances ter veliko sorodnikov. Pokojni je bil 'rojeai v vasi Veliko Mra-ševo. fara Cerklje na Dolenjskem, kjer zapušča sestro.
—	19. julija zjutraj ob 1.20 uri je umrla v Mt. Simw bolnici Mrs. Marv Turek, -rojena Arko. soproga poznanejra groeerista na 985 Addison Road. Pokojuica je bila stara komaj 2-7 let. Poleg soproga zapušča hčerko Marie, staro tri leta in sinčka Frank, slarega mesec dni ter stari.še in več sorodnikov.
—	Na Ely. Minn je vlak povozil in usmrtil .Johna Mohorčrča, še mladega fanta, ki je bil doma iz Dolenjskega.
DR. RIHARD KARBA UMRL
Iz kaznilnice v Požarevcu je že tretjič na uprav gangstersko drzen način pobegnil "venčni kazne-nec", zloglasni razbojnik in ubijalec Jbsip Si-rnrain. Razorožil je tri ječarje, razbil železne okoVe in pobegnil bogve kam. Z njim »o pobegnili «e trije jetniki. Zasledovanja skrajno opaSsnih zločincev se vrfiijo na vse irtrssd.
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
"GRUNT"
kar jiK je izšlo po svetov* ni	ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA Gena
M'
$l.so
11. julija je po daljši bolezni umrl v Kamniku dr. Rihand Kar-ba. lekarnar in bivši župan.
T
D NAMERAVATI PMRIWTI
veselice, zabave
.	• -	1
oglašujte

"GLAS NARQ»A" «m čiU lamo Danslvo, pač pit *sf STovwief f vfcŠF okoHtC


CHB fit OGLASI SO ZMERNE
Dnagi mož:
K«j je ,pa to za ena reč ? Vso noe •sem jokala, ko sem dobila tvoje pismo, v katerem mi sporočal, da ti je neka oseba pisala, da jaz nisem tako kot se spodobi.
Xajprej tii povem, da se kaj takega. mi spodobi pisati niti tebi, niti tista <vsebi.
Sploh bom pa tisti osebi oči izpraskala. da ho gmah.
Jaz Ijisto oesebo dobro poznam. »Je bol j neumna na dedce kot jaz. Pred svojim pragom naj pomete, sram jo bodi. da gre kaj takega praivit.
Da ne boš kaj mishil, ti povem, kako je bilo. Tukaj je na vakej-šnu 'Mr. Želati. JSkoro bi rekla, da ja Talijan, tako lepe oči ima.
Z menoj se je hotel nekaj fuH-ti. jaz sem ga pa odločno prijela za roko in rekla: — Kaj pa mislite. Mr. Žela ti, jaz imam vendar moža ! Pa še dobrega in fajn moža imam. V New Yorku je in dobro zaslnži, kadar dela.
Tako s«m mu rekla, tedaj je pa prišla mimo dotična <*»eba in videla, kako sem ga odločno za roko prijela in mu rekla : — Xo fooling here around, Mr. Želati! Xak, le čakaj, kako sem mu že rekla, da ti prav popravici povem. Aha. že vem! — Porka ! — sem mu rekla in fra udarila po rokn. ko je prišla mimo dotična oseba, ki ti ja morala takoj nesti to reč na nos.
Sploh je pa Mr. Želati jako ol-rajt človek. Saj je oženjen — in oženjeni ljudje, — saj veš. se radi fulajo.
Le merkaj. da boš ti olrajt. če ne — ^.alament — jaz ne poznam špasa.
In pozneje sem izvedela, da je dotična oseba, ki ti je pisala, žena Mr. Žela t i ja.
• Pa da taki ženski kaj verjameš? Saj veš. da ne more biti kaj prida, ker Laha pobere.
C'e Kraraji-a ni mogla dobiti. — gud baj !
Tudi tukaj je dosti komarjev. Jaz zvečer kar overalls oblečem. Overalls niso kaj posebno komod, toda kdo se bo zmeraj praskal. Skoda, da tebe ni tukaj. — bi imeli velik fun. no, pa ga je tudi brez tebe dosti.
Zvečer sedimo na porču in kaj j>ojeino in se pogovarjamo in v luno gledamo.
Moški so jako strahopetni, jih je jako strah. Ponoči jih brez spremstva nikamor ne spraviš. In tako se t išče človeka, da je že od sile.
Xo. pa je olrajt zvečer na porču.
Človeku je tako pri srcu, da kar romantičen podane.
"Xa rpebu sveti mesec, v daljavi reglajo žabe in duh goveje živino plava po ozračju. Gospodiga lupi krompir in previja otroke. Dekla trebi solato in pere perilo in sploh ima vsak svoje delo — le dedci — ti ne dajo gmaha.
O. je že olrajt na kontri!
Škoda, da se bova morala že drugi teden videti.
Da. 23. avgusta pridem v Xew York.
'Do tedaj imam plačano. Niti en dan več ne ostanem. Košta ni kaj prida. Sama jajca in jajca. Jajca in makaroni. Za čikno že ne vem, kakšna je.
Torej 23. avgusta ob pol treh na Grand Central.
Tkrtega dn»et ima Mr. Želati brez ženine vednosti neki opravek v m€Ntu in me je prosil, če hočem spremljati.
Jaz sem rekla: Za kaj pa ne, saj smo v Ameriki!
Ti počakaj pri trenil — tu-dor-tifajf. Jaz bom že odd a leč z roko mahala. Mr. Želati bo pa zra« ven mene šel. Je bo/l j majhen m malo krive noge <ipa< aicer je pa olrajt peršona.
Lepo »e mu odkrij in mu reči: Halo. Mr. Želatri! Hanrdjudu T Mo« ja žena mi je o vas že toliko lepega pisala.
Tako mu moraš reči, da ne bo mislil, da »m o Kranjca brez m sni F.
Meni daj roko, kušniti me pa ne smeš.
Če bi me kušnil. bi še ajfral nate (ta vraaji Taljan.
Te pozdravlja - Tvoja žena.
-o L ATT !TA-*t>tr **
HEW T(
TH» LiiOttT ILOVPI DIILT is Ht ft *
MUST HE:
Bila je nekoč žena. živela je v atari hiši na robu velikega gozda, visoko gori na severu. Ta*ž«na je imela krotkega medveda, ki ga je ljubila. Našli so ga v gneadu tako f>est rada nega. majhnega in nebogljenega. da sta ga žena iu stara kuharica vzredili s steklenico. To se je zgodilo pred leti in >edaj je bil velik, dorastel medved, tako velik in močan, da bi lahko pobil kravo in jo v svojih šapah 'idnesel, ko bi hotel. Toda ni hotel, bil je telo s|Kxloben m eni ved, ki še v sanjah ni mislil komu kaj jčaiega storiti, ne človeku, ne žival?- Navadno je sedel preti svojo kočo in z malimi zvitimi očmi prav priiazuo škilil na živino, ki se je pa*ia v bližini. Trije rnršavi gorski konjiči v j vami. Na vsak način je bilo tako pred svojo kočo, očitno potrt radi hlevu so ga dobro poznali in se ni-j varnejše. Tudi ni bil dober potniR svojega položaja. Gospa je bila še so zmenili za to, če je včasih pri- na iezeru : nekoč ga je pri nenad- vedno zelo huda. stopila je k nje-capljal za svojo gospmlinjo v hlev. |nem sunku vetra popade! tak strah, mu in ga osorno karala češ, da ne Otroci so jezdili na njegovem brb-Jda je prevrnil čoln in sta morala dobi jabolka in tudi večerje ne, pa tu in več ko enkrat mu je kateri z gospodinjo plavati na breg. S< v bajti med tacami <za«pal. Trije |daj je dobro vedel, kaj pomeni, če
MEDVED
dano, vendar je imel male oči ši-1 Razen tega je bil zelo nespodoben roko odprte in pazil, kdaj bo kak- J in neubogljiv, ker se je odtrgal od 5no jabolko padl*> na tla. Bile so verige. Z najostrejšim glasom mu tudi težave jrlede panjev; tedaj so je velela, naj se takoj vrne in nui ga s krvavečim nosom za dva dni grozil« z dežnikom. Malo je osup-priklenili in nikoli več ni tega sto- nil, jo {»ogledal s svojimi zvitimi ril Navadno ni bil nikdar prikle- jočmi, pa ni bil voljan oditi in jo njen razen ponoči, kar je tudi prav j je naprej ovohaval. Ko je opazila, ker medvedje kakor psi postanejo j da jp izgubil celo novo ovratnico, radi izlobni. če so trajno privezani, j je bila mera polna in lopnila ga je kar ni čuda. Tudi ob nedeljah so , z dežnikom po nosu, tako močno, ga priklenili. Tedaj je šla gospodi- da se je dežnik prelomil. Spet je o-nja k svoji poročeni sestri, stanu-' supnil. stresal glavo in večkrat o<l joči v samotni hiši na drugi strani pri veliko žrelo, ko da hoče kaj pohorskega jezera, in je z njo prebila vedati. Nato se je obrnil in se gu-
popoldan. Bilo je uro hoda po velikem gozdu. Ni se jim zdelo pametno. da bi ga jemali s seboj v gozd z vsemi njegovimi skušnji;•
«ral nareaj, odkoder je jvrišel. Tu in tam se je ustavil in se oziral za gospo. dokler ga ni izgubila iz vida. Zvečer, ko se je vrnila, je sedel
da bo dva dni priklenjen. Stara kuharica, ki ga je ljubila kakor si-
laponski j »si mu marsikatero ga gospodinja v nedeljo priklene, na. je ogorčena pridrvela iz ku-
do-
liinje.
"Zakaj ga kregate, gospa," zaklicala. 4'saj je bi} ves dan ber kakor kruh, Bog ga blagoslovi! Čisto mirno je sedel, krotek ko pngelj in venomer gledal na vrata, skozi katera se vrnete."
Srečala veda.
je bila drugega med-
n&predli. vlekli so ga za uhlje ali g« prijazno potaplja j»o glavi in repek in mu nagajali kar so mogli, j mu obljubi tudi jabolko, ko se vr-pa je vse voljno prenesel. Nikoli ni ( ne — če bo priden. Bil je sicer ža-posku-sil mesa. Dobival je enako j lasten, toda vdan kakor dober pes, hrano s psi in Testo iz iste sklede :\v mu je gospodinja rekla, da ne kruh. ovseno kašo. krompir in pe- more z njo na sprehod. ko. Imel je izvrsten tek in njego- \eke nedelje, ko ga je gospa kava prijateljica kuharica je skrbe- % kor navadno privezala in že pre-la. da je prišel na svoj račun. — hodila pol pota po gozdu, se ji je Medvedje so rastlinojedi, dokler zazdelo, da čuje na stezi za seboj jim je možno, najraje jedo sadje, pokanje suhih vej. Ozrla se je in Jfseni je sedel v sadovnjaku in prestrašena zagledala lomastiti za hrepeneče glqdal zoreča jabolka; Keboi medveda. Na videz se med-vfasih se ni mogel ustavljati sku- Ved le počasi pomiče dalje, v res-šnjavi. da ne bi splezal na drevo nicj pa je v svojem capi j an ju hi-in se oskrbel s pregiačem sadežev, trejši od dirjajočega konja. V hi» Medved je na videz okoren in ne- pil io je došel, .sopeč in vohajoč |	dan^T dr^vnemu""pod-
„i____.__ a i. ____ i:	.„	•	.	________1	1
Jt
"glas naroda
zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali t prijatelje, to lahko stori. Naročnina
za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
ZASTRUPLJENO KRI BODO "OPRALI"
TURŠKI ŠTUDENTJE V AMERIKI
Washington, D. C., 21. julija. Turški poslanik Ahmet Mulvtar je
okreten. A le pusti ga, naj se po-	kakor pes je zavzel s-voje mesto za
ekusi na jablani, in videl boš da se	njenimi ]»etami. Gospa je bila o-
pri tem športu lahko meri z vsa-	p0rčena. Saj bo itak Zamudila ju-
kim šolarjem.	i'mo. ni bilo časa, da bi ga odvedla
Saj se je naučil, da je prepove-	domov in s seboj ga ni marala. —
tajniku Phrilipsu. da bo Turčija poslala letos na razne ameriške univerze dvajset študentov. Študente bo spremljal turški generalni inšpektor za javni pouk.
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje )
Slorenftkl Rofetazftit. trd. ves.
Stric Tomova koč« ..........
ftneftki invalid .........1___
Skoti Urno Indij« ___________
Sanjaka knjiga, m«ln ............
Sanjska knjiga, velika _ Sanjska knjiga. (Arabska)
▼ex.
.......JW
.......JM
.........J5
~......M
.........M
______
.......1M
ilnl Jugoslovanakega dobre-TOlJca, 1911—1918 .....................1.28
Sredezimel, trd. broš.............
Mraaate vojne ..
Stlrt smrti, 4. rs.......................38
Smrt pred bU« _________________________«5
Stanley v Afriki ..............................S8
Spomin znanega potoralra ------------1M
Stritarjeva Antholofija. broš ........M
Mata Šeste, povest Iz Ahracer _______.SI
Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ....____________ ____,...,.._____________aa
6t. 8. Akt Mer. 118 ________________78
Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne aoflje. 34? strani. broS._______7«
St. 10. i Ivan Albreht). ..Andrej Tentoue. reiljefna karikatura tu mlnuloatl, 55 str., brofi..........28
fit. 11. (Pavel (»olla> Petertfcove poslednje sanje, boiična povest
Št. 14. (Dr. Kari Eofflig) Denar, narodnogospodarski apta. poslovenil dr. Albin Ogris. 236 str., broS...........................................M
fit. 15 Edmond in Jutts de Gen-court. Reuee Maupenn ................40
St. 16. (Janka 8a.b?c) Življenje, pesmi. 112 str., IrroS. _______
48
Student naj Sveta Netburga ..... Mik. male poveatl
SteaaalMiee nHjBvnirurc
Sveta ne«.........
Svetlobe in aeoee Slike (Metko) ...
—M
.UM
trda ves.
SHAKESPEAROVA DELA t
MacMbet, trdo ves. j, broti rano ___—
..M .JBt>
Sen
noti
Splošna Knjižnica:
St 1. (Ivan Albreefat) grada, Isvirna potest i britUaao
10»
St. 17. (Prosper Mariraee) Verne duše v vieab. povest, prevei Mlr-Ko Pretnar, 80 stra. ..............
fit. 19. (Gerhart Hauotmrn) P#> topljeni zvsn, dram. hajka v potih dejanjih, poslovenil Anton Fantek. 124 strani, broft.-------
fit. 20. (Jul. Zeyer) Gompatl In Kounrmaaki, japonski roman, Is teSOne prevei dr. Fran Bradač, 184 strani, broš*------
St. 21. (FriloUa Žolna) Dvanajst krstkotaanfli sgMbie, IL, 73 str.
fit. 22. (Toistoj) K rentier jeva
..M
.JU
fit. 23. (8ophokies) Antigone, lal na Igra, poslov. G. Golar, 60 str.
broKlrano _________1—.....
fit. 24. (■. L. BnHvor) dnevi Peopejev, L del. 888 str^
brnlt _________________________________________u^M
fit. 28. Poslednji dnevi Pomptja, II. del........................M
fit 26. (L. Andrejev) Črne Mask«; poslov. -Toslp Vidmar, 82 str.
r*
fit. 27.
(Fran Erjavec)
in problemi skrbstva ba
80 str., broi.____
Tanumsin sple. ti^cvw..
Bates roka ---------f__
ttsetf
—____i.
fit 29. flfc. tti
fit 32/
fit 88. (Gaj Sainstlj Erisp) Vojna a Jogurte, poslov. Ant Doktor, 123 s*7anL, broi, fit M. (Kanver fdto) 144
.litO
fit 37. Dom ste živali ................It
St. 38. Tarzan in avet...............1.—
Stev. 30. La Boheme .....................9%
fit. 47. NisteriJ dnfte _______________1.—
Stev. 48. Tarzanov« . tivaH ............^t
ftter. 40. Tarzanov si«, trd ve* ... lit
Št. 50. Srika De Graye ...............1.20
St. 51. Slov. balade in romance.....66
fit. 54. V meteiu ............................1.—
fit. 55. Namišljeni bolnik ................JM
St. 5A. To In onkraj Sot le...............30
Št 58. Gisd (Hamsun l .................^90
fit. 50. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma. L dei....................1,—
Št. 60. (Dostojevski) Zapiski ix mrtvega doma, II. del_______________1.—
fit. 01. (Golar) Bratje In ssstrs.....75
Št. 62. Idijot L del (Dostojevkl .98
St. 62. Idijot, II del _________________Jt
St- 64. Idijot III. del ________________.9t
fit. OS. Idijot IV. del ....................J9
Vsi 4 deli -----------------------8.25
fit. 06. Kamela, skozi aSm
ke, veseloigra ——
Skupina moskovskih znanstvenikov je objavila presenetljive p<nlatke o lis pesnil) posledicah precejšnja krvi. ki prepreči delovanje strupa ali p<»K-zroiritel j-ev nalezljivih bolezni. Ta postopek r^ši življenje .sicer brezupnih bolnikov. Xjegov izumitelj, prof. Miliajh>\7>ki na univerzi v Tašken-tu, je objavil .svoje prvo poročilo že leta 1924. Operiral je takrati mačke in pse. ki jim je vbrizjrnil smrtne doze morfija. Strup kroži nekoliko ča.sa po la.snicah. preden <ra v.seva sta niče v je. Znanstvenik je .sklenil izkoristiti to kratko "nevtralno dobo" za črpa nje in precej-anje krvi.
SkLepal je. da bo živali reiil življenje, če bo pravočasno očistil njeno kri. Praksa je takoj potrdila njejrovo pogumno domnevo. Operirane živali so ozdravele, dočim s<» poginile vse. ki so dobile isto količino strupa, a niso bile naknadno operirane. Toda precejanje zahtevalo po 23 do 3 dni -za vsakega psa. ker je odvajal opazovalec zastrupljeno kri postopno v manjših količinah. Radi tejra je sklenil MihajJovski. da bo odvzel takoj in popolnoma vso kri stari opici "Jaki", ki mu jo je dal zoološki vrt. Tudi ta operacija je uspela. "Jaka" je sicer ležal skoraj eno uro kakor mrtev in je bil navezan na umetno dihanje. A ko so mu zopet najrnetli v žile kemično očiščeno kri. je hitro oživel. Od tedaj je poprej stara in nadležna opica vesela, naravnost pomlajena.
Po smrti prof. Mibajlovskega je nadaljeval njegovo delo Zavod za eksperimentalno medicino v Moskvi. Sovjetski tisk poroča, da bo zdaj postalo na temelju njegovih uspehov precejanje krvi nalezljivih boleznih, zastruplje-nju z ogljikovimi plini, sečno kislino itd. Operacija traja samo dve uri, ker vzamejo bolniku poprej samo polovico krvi in potem, erro uro pozueje. dru«ro plolovieo. Odvzeto kri začasno nadomešča u-metno redilna tekočina. Kemiki očistijo kri s pomočjo fiziološke (solne) raztopine ali primernih profcixtrupov. 'Oprana kri' (kakor govorijo v Moskvi) se takoj zopet nagnete v bolnikovo krvno ožilje.
UMOR IZ SOČUTJA
Slovenski pisatelji n. «.:
Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Porka, Cr-tiee ----------------------------
Tigrov! t obje
Tik ta irtntd .....................................79
Tati«, (Bevk), trd. ves. --------------75
Tri Indijanske povesti _______________-3d
Tunel, soc. roman ......--------—...—lit
Trene tki oddiha ________________________....59
Torki pred Dunajem-----——89
Tri legendo* o razpelu, trd. ves. .....65
Tisot in ena not (Rape)
ven. mats Izdaja------------L—
Lgr&bljenl milijonar ---------
V	kreaspljib Inkvizicije--
V	rsbetm (Mntitlt)_______
V	gorskem zakotju
V	oklopnjakn okrog tfetk:
1.29 ..L39 ..125
L del
2. del -----------------
OBA SKUPAJ
Jt
.1.60
V novembru lanskega leta je pra Ska zdravnica dr. Pavla KIafterma iz sočutja ustrelila svojega nečaka. X4 letnega srwinjeaolea, ki «e je pri eksperiroentiranjn s kemikalijami tako težko poškodoval levo roko, da s«» rau jo morali odrezati; tudi »v tfbraz je dobil tako težke poškodbe, da mu je pretila popolna oslepit«-. Klafterova je izvršila svoje dejanje na pobudo svoje sestre in dečkove matere Ide Poohobradfike. Obe ženski so aretirali, a po končani preiskavi je državni tožile« predlagal, naj se nadaljnje postopanje proti njima ustavi, ker sta dva zdravnika izvedenca podala izjavo, da sta ob-teženki delovali pod vplivom trenutne duševne (zmedenosti.
O tem predlogu se je na pobudo pravosodnega ministrstva vršil te dni ponoven posvet zdraviliških izvedencev, da se ugotovi, ali niso dajii pogoji za obnovitev kazenskega postopanja. Na tem posvetu šo ugotovili soglasno, da sta obe
Velil* ink visitor........................... 1—
Verir tWaldova),. broš. ...... 35J
Vojska na Sattasm, s Minami____28
Vrtnar, (HaMndrsnatb Tagors). _ VM. L w J .
trlTn Tfiao	^Hsenski bdi ob enau dejanja v res-
'	*	f| niči duševno Zmedeni in da sta ded-
Vk psihopahsko obremenjeni. Na »bdlagi te izjave se je ta afera s Vtfrili mhr ali pngiattTA JL,_ii. ^.JS.Bo^e strani dokončno likvidirala.
, 16
Kmalu se je pa voz tako močno stresel, da je naglo odprl oči.
—	No, kaj pa je? Zakaj ste ustavili, postal jon f	v
—	Vražja strela, na strmem klancu smo, poleg tega je pa cesta že močuo izvožena... (treba je prizanašati našim konjem; bom pa potem -bolj pognal.
—	Pa naj bo! Toda počakajte, da izstopim. Rad bi se malo izprehodil in osvežil.
In gredoč za poštnim vozom je zaklical.
—	Lafleun ! LafleurJ... Eh, mrha lena... Menda spi... Ah, k sreči si se izvolil ^buditi. Daj mi moj solnenik!
—	Izvolite, gospod. Ne potrebuje gos})od nič drugega f
—	Ne.
Markiz se je obrnil in opazil, da u-stavlja tudi poštaljou drugega voza. Po stari navadi je odprl vratca in pozval potnike, naj izstopijo.
—	Koliko sreče! — je vzklikuil markiz, — zopet jo bom videl.
In res, lepo dekle se je zopet prikazalo in odpirajoč se na vratca je hotelo previdno izstopiti iz prednjega dela poštnega voza. -Nežni, nam že dobro znan glas ji je dejal:
—	Ne ostani predolgo zunaj, sestra.
—	Samo malo bi se rada izprehodila, — Luiza.
—	Le pazi, da se ti kaj ne zgoui-
—	Izstopim zadaj, tam pojde lažje, ta stopnica je previsoka.
In ko se je pripogibala, da bi dosegla prvo stopnico, je markiz hitro pristopil in ji ponudil roko, rekoč:
—	Naslonite se name, gospodična, in nič se ne bojte, vso odgovornost prevzamem jaz.
Henrika, ki je mislila, da ima opraviti s sopotnikom, ki ga je videla že na postaji ali v prenočišču, je hvaležno sprejela ta dokaz družabne uglajenosti; lahko si pa mislimo njeno presenečenje, ko je zagledala pred seboj mladega, lepega, gospoda, tistega, ki ga je videla malo prej v elegantnem poštnem vozu.
—	Oprostile, — je dejala v zadregi, — oprostite, gospod, in hvala za trud, ki ste ga imeli z menoj.
—	Jaz se vam moram zahvaliti, gospodična, ker sem presrečen, da sem mogel držati nekaj trenutkov v svoji roki tako razkošno ročico.
Henrika se je zelo prijazno poklonila in zavila za voz.
—	Hm, to je vse, — je zamrmral markiz razočarano. — Kaj!... Zagledal sem to lepo-(tieo zopet samo zato, da bi izpregovoril z njo nekaj besed in ostal tu, kjer sem!... Lepa je, da bi jo kar ugriznil... Kako nežno
jiiožico zakriva ta nogavica... Iu oči!... oči, ki bi njih pogled zažgal smodnik!... Bog-me. priložnost je prelepa, ne spustimo je iz rok! Bom že našel pretvezo, da znova nave-žem pogovor z njo. E, glej, baš to sem hotel.
Zagledal je robec, ki je bil obvisel na stopnici. Prnbral ga je in dohitel Henriko,
—	Gospodična!.^, oprostite, če se ne mo-itam« ste izgubili robec.
—	Moj robec f — se je začudila.
—	In prinašam vam ga.
—	Hvala lepa tudi za to, gospod.
—	Ti stari Vozovi so kaj malo udobni, že izstopiti je velika umetnost, a ko si v njem, sediš tako nerodno, da te vse kosti bole.
—	Kaj še, zagotavljam vas, da se počutiva v vozu zelo dobro, jaz in moja sestra.
—	Ali, po pravici rečeno, če sta samo dva človeka v vozu, še gre, tretji bi pa bil že zelo stisnjen.
—	K sreči sva sami.
—	Bravo! — je zašepetal markiz sam pri sebi.
—	ToTej imate še srečo, — je nadaljeval na glas. — Pot iz Dreuxa do Pariza nam bo gotovo zelo dolga. Do Pariza, pravim... saj se tudi vi peljete v Pariz, kaj ne?
—	Da, gospod, v Pariz sva namenjeni.
—	Gotovo imate ft«am sorodnike, prijatelje.
—	Prijatlje naše rodbine, staro gospo in njenega moža, k njima sva namenjeni.
—	Imenitno, kajti dve dekleti sami v tem ogromnem mestu... Oho, šele »daj sem o-pazil, da hodiva por šelneu. Ali bi vam smel ponuditi svoj solnenik t
ves.
OIi, saj se ne bojim solnca, gospod. Pa hodite vsaj po senci teh starih dr-
—	Saj res, na to sem pa čisto pozabila,— je odgovorila smeje. In krenila je na kraj ceste v nad i, da bo konec tega pogovora, ki jo je bil spravil v hudo zadrego. Toda markiz se ni dal kar tako odpraviti.
—	Priznajte, gospodična, da j** ta kraj zelo lep.
—	Kes, zelo lep je, — je pritrdi1« Henrika.
—	Ti zeleni gozdovi in te livade, polne pestrega cvetja... aK ljubite rože?
—	Zelo.
—	Tu je treba izbrati si jih; toda na polju ne najdemo vedno najlepših in najza-peljivejših, pač pa poznam eno...
Henrika ga ni pustila izgovariti fraze do konca. Bila je su-er naivna in otročja, raa-limela pa je le, kam merijo njegove besede, pa se ni hotela izdati; molče se je pri-pogiiila, da bi natrgala ob potoku zvončkov in marjetic.
Markiz je stal nepremično in jo gledal s plamtečimi očmi, kako dela svoj šopek.
—	Božanska je. — je pomislil, — in zdi se mi, da se bom do ušes zaljubil v njo!
—	Telo vile, noži če, ročice vojvodinje... in koliko mikavnosti v vsaki njeni kretnji! Povrhu pa še premetena kot prava Nonnan-ka. Videl sem namreč dobro na rdečici njenih lic, da je uganila, kam sem meril. Eh, kaj bi dolgo razmišljal, svoj cilj dosežem, pa naj me stane karkoli. Toda kako? S kakšnimi sredstvi L ..Tim bo v Parizu, mi uide! . ..Oli. srečna misel!
Henrika se je bila baš vzravnala, da bi nadaljevala izprehod. držeč v roki velik šopek cvetja; bila je tako zaverovana v cvetje. da skoraj ni opazila, da jo markiz spremlja.
—	Gospodična! — je vzkliknil naenkrat, — srečna misel mi je šinila v glavo. Tako lepih deklet, kakor sta ve dve s sestro, človek ne sreča v življenju, da bi se vsaj malo ne zanimal za nje... Trdil bi eelo. da je to zanimanje zelo veliko... Mislil sem na rajni prihod v Pariz in se vpraševal, aH ne bosta v veliki zadregi sredi tolikega vrvenja in množice, ko pa nimata nikogar, ki bi vama mogel pomagati.
Henrika je pa mirno in molče nadaljevala pot, zroč nepremično na svoje cvetje. Toda markiz se ni dal odgnati, sladko se je nasmehnil in nadaljeval prijazno:
—	In prišlo mi je na misel ponuditi vam ... ne svoje lastne usluge, tako predrzen nisem, -temveč zanesljivga človeka, recimo mojega komoraika. zelo poštenega fanta, ki bi vama prihranil velike sitnosti, združene s prevozom prtljage, z iskanjem voza, in ki bi vaju lahko spremil po potrebi k vajinim prijateljem.
Henrika je spoznala, da ni mogoče pustiti vsiljevega gospoda brez odgovora; poleg tega se ji je pa zdela .ta prilika najboljša, da se ga odkriža.
—	Zelo sem vam hvaležna za vse vaše dobre namere, gospod, toda s sestro ne bova imeli nobenih sitnosti, ki se jih vi bojite... Mož gospe, ki naju sprejme pod gostoljubno streho, se je ponudil, da naju pride čakat.
(Dalje prihodnjič)	■ ■

• ■)
leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo le* pik romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, Id ms bo zanimala. Cene to selo zmerne.
Ui
LA* I A B O O i"
NEW YORK, MONDAY; JULY 24, 1933

THE LARGEST SLOVENE DAILY tat U. 0. A.
DEDŠCINA
SOMAN
JZ
ŽIVLJENJA
ZA M O L A 8 NAHODA" PRIREDIL I. H.
Iz Slovenije.
I 79
—	Veliko dobro delo bi 'bilo, -ako bi mogla to plazečo golazen z rabi t i <z& vrat. Tako pa je vedno 'boj z bitjem, ki ga ni mogoče prijeti.
Ralf se pogladi po glavi.
—	Pogum, Henrik! Tudi to ho minilo in mogoče prej, kot si luislig.
Henrik zvedavo pogleda Haifa.
—	Ralf, zdi se mi, kot da mi hočeš nekaj prekriti.
Ralf jra prime za roko in ga resno pogleda.
—	Takoj občutiš to, Henrik, ako nisem enkrat popolnoma odkrit protii tebi. Toda veš, če ti kdaj kaj skrivam, je samo za tebe nai-boljše. Zaupaj mi, kot ši mi doslej in verjemi mi, ne da bi dalje vprašal, <*a bosta ti in Eva Marija v nekaj dneh rešena vseh skrbi in bojazni. Pomagaj mi .s podvojeno pazljivostjo, da boš prenesel še teh par dni. Potem boš rešen vseh nevarnosti.
Henrik se prime za oelo. kot bi mu bilo vroče« Toda tesno stisne Ralfu roko.
—	Ko bi bilo le res, Ralf? Že zaradi Eve 'Marije, kajti vidim, kako se boji in kako jo vedno navdajajo skrbi. Pa tudi ti. Ralf: oba si mislita \>e bolj težavno kot jaz. četudi za mene ni posebno prijetno, ko se zavedam, da ima-m tega zločinskega zasledovalca vedno za petami. Samo ddma med štirimi steinami imam občutek, da sem varen. Strašno je to!	.
—	Samo «e nekaj dni potrpljenja, Henrik. Potrpljenje in previdnost.
—	To ti obljubim!
Isti večer sedi Ralf v temi ob oknu svoje sobe in strmi preko tovarne. Še nikdar poprej mu ni bilo srce zaradi Henrika tako težko kot sedaj. Te dneve se je čutil zanj bolj odgovornega kot kdaj poprej. Razmišlja o vsem. kaj se je včeraj in danes zjrodilo. Imel je navado, da je vedno .sedel v temi, kadar je imel kaj važnega razmejevati. Tedaj so mu bile misli vedno bolj ostre, in čiste. Vedno premišljuje, kaj namerava Mortens za četrtok. Toda zavzel se je. da bo posvaril šoferja, da bo vozil posebno počasi in previdno, kajti, da bi dot*egel svoj cilj, se Mertens tudi ne bi ustrašil, ako bi postavil v nevarnost še drugo življenje. Ako je bil tako, kot si je mislil, da hoče Mertens povzročiti avtomobilsko nesrečo, potenn bi bil v nevarnosti tudi šofer. Kajti Henrik ne bi bil v avtomobilu, temveč samo oofer. Ko bi mogel samo slutiti, kaj je Mertens nameraval! Ralf premišljuje vse mogoče in si slednjič reče, ako hoče Mertens v resnici povzročiti kako avtomobilsko nesrečo, bi prišla v po-štev samo cesta od stranskih vrat v tovarno do glavne ceste. Xa Klavni ee.sti je bil promet tudi ponoči; vozila je poulična železnica do enajstih in tudi uradniki so se včasih -z avtomobili vračali iz me-sta. Na prometni cesti tedaj Mertens ne bo ničesar poskušal; zgo- f diti bi se moglo samo na poti med tovarno in glavno cesto, kajti tukaj je ob večerih vozil samo avtomobil, ki je bil naročen -za Henrika.
Toda. kaj jrt mogel Mertens tukaj storiti?
Ved nr> bi.streje premišljuje"in pri tem sirme njegove oči skozi okno, kot bi hotel predreti temo, ki je ležala nad tovarnami. Bila je noč brez zvewl: nebo je bilo oblačno in lune ni bilo videti.
Naenkrat pa Ralf. ki je bil tako zatopljen v svoj* misli, nekaj zapazi. V tovarniški shrambi, kjer so bile spravljene razliene'stva-ri, zapazi medlo luč. Samo najrlo je švignila svetloba svetilke skozi zuprašeno okno shrambe. Ralf se zgane in se dvisrnc Kako je prišla v tej pozni uri luč v shrambo, ko nikdo ni imel tam ničesar iskati ? Ali se je zmotil? Toda ne — svetloba se zopet prika*- — mo-Koče se je kaj vnelo — ali pa so bili rmogoče tatovi na delu?
Se da bi doVgo premišljal. Ralf vstane, vzame revolver in gre iz -sobe. Neslišno gre po stopnicah in previdno odpre vrata inžinir-fcke hiše ter vrata zopet tiho zapre za seboj. Nato pa hiti. skrivajoč se "za grmovjem, proti slrrambi. Splazi se do okna, skozi katero je prihajala •svrtloba ter pogleda skozi napol slepe šipe. Skoro isti trenutek se luč zopet zasveti in žarki stikajo vse okoli po shrambi. Ralf opazi neko posta.vo. ki je najbrže z žepno svetilko nekaj iska-Irf. Videl je, da je bila postava zagrnjena v veliko suknjo in da je imela wa -glavi širokokrajen klobuk, potusnjen globoko na oči, da obraza ni bilo mogoče videti. Ralf vidi. kako je svetloba vedno švigala, sem in tja slednjič obstala na ovritku žične vrvi. Videl je dve roki, kako sta skušali odviti žico iz enega kolobarja. 'Nato zapazi v eni roki klešče, ki so od&eipniVe vrv. Pri tenn tudi op»zi na prstu ene roko prstan z velikim dragim kamnom. Torej ni bila roka kakega delavca. Ako je Ralf prej mislil, da gre tukaj za kako tatvino žične vrvi. mu je bila sedaj ta misel pregnana. Mož z belimi, skrbno negovanimi rokami, na katerih se je bliščal dragocen prstan, pac ni bilo treba v tomni noči vkrasti žične vrvi, razun, če jo je potreboval za kake skrivne naimene. 'Bile so bele, mesnate roe, ki jih jc videl.
Postava v shrambi se zravna in skrije žico pod široko suknjo. Nato pa ugasn" svetilko.
Raltfa obide nek čuden občutek. Kdo je bil ta mož in v kak namen je ukradel kos vrvi — po njegovem mnenju je je moglo biti komaj petindvajset imetrov.
Moral je ifcmajti, moral je! vedeti, kaj hoče ta mož početi z vrvjo in kdo je bil. Predstavlja si postavo in mesnate roke z dragocenim prstanom in takoj je moral misliti na Arturja Mertensa. Mer-ten.. je imel take roke in ravno on je nosil tak prstan na svoji roki. Podaril »mu ga je njeyov pokojni tast.
Ralfovi živci so bili vsi napeti. V temi se splazi na drugo stran shrambe, kjer »o bila vrata in se skrije »za nek štor. Od tega mesta je magel videti Vrata. "Nemirno čaka. Konečno se vrata tiho in previdno odpro in iz shrambe ste oprezno splazi moška postava. Tiho aa-pre vrata in se skrbno ozre na vse strani.
Ralf zadržuje sapo, da se ne bi izdal. Tedaj vidi moža. ki plazečih korakov odhaja. Luna pogleda izza oblakov in Ralf spozna plazeči se averinski korak — da. moral je biti Mertens, ki se je sedaj v senci grmovja plazil proti stranskim vratom tovarne.
Kaj naj vse to pomeni? Zakaj je prišel Mertens ponoči iz svoje »vile k tovarni, da si kot tat vzame kos vrvi? Zakaj ni to storil podnevi in javno? Kaj je nameraval s to žico? Za tem je mogel biti samo kak vražji naklep.
Ne da bi dolgo pomišljal. sledi Ralf Mertensu. Počasi se plazi za njim in «e tudi skriva za grmovje. Vidi, kako je šel Mertens mimo stranskih -vrat; ključ do vrat je imel pri sebi ir. je tudi moral priti to pot. Tudi Ralf je imel ključ, kot vati inžinirji. Nekaj časa počaka, da Mertens odide skozi vrat«, katera zaklenil za seboj. Ralf vrata zopet tiho odklene in se tiho splazi na cesto. Niti zeblo ga ni v mrzli noči, čettudi je imel na sebi samo suknjič. Razburjenje ga je razgrevalo. Zadržujoč mapo posluša in zasliši oddaljujoče ae korake. Ralf sledi v isti aroeri in kmalu zapahi Mertensa med drevjem. Ralf »e čudi, eakaj ni odšel naravnost proti vili Melaniji. Na za^nejeai poti je bilo .mogoče videti temno postavo" v Široki suknji, Ralf *ledi brez vsakega -SiTma in se skriva za drevesa.
Kovnica srebrnikov v ljubljanski okolici.
\
Partrulji vevške orožniške postaje se je te dni posrečilo priti na sled tajni kovnici desetdinar-.skih srebrnikov. V Sneberju je patrulja vršila preiskavo pri neki hiši zaradi druge zadeve. Naletela pa je na čuden model. Ko je patrulja svar natančneje ogledala. je ujrOtovila. da model u-streza za falzificvranje 10-dinar-skih srebrnikov. Orožniki so naj-prej trdo prijeli nekega mladega fawta, ki je zadevo pojasnil, zatrjujoč. da on ni ponarejal srebrnikov, pač pa neki njegov znanec, ki se mu je baje posrečilo prav dobro izdelan falzifikat spraviti v promet. Orožniki so aretirali fanta, njegovo mater in pra-vejra pn rare je val ca ter so vsa tri •■zračiIti ljubljanskemu okrožnemu sodišču.
Vlom na Studencu pri Vevčah.
Pri gradnji aerodroma v Polju je zaposlenih več delavcev, ki stanujejo po bližnjih vaseh v barakah ali pa pri kmetih. Delavec Tijudevit Škrbec stanuje na Studencu pri Vevčah. Ko je prejel v soboto mezdo, je denar shranil v
J kovčeg.V nedejjo je pa presenečen opazil, da je kovčeg odprt in da mu je neznan vlomilec po- \ bral vseh i)0 Din. Javil j« vlom! vevškim orožnikom. Ti so kmalu j izsledili dva krepka Bosanca, ki sta tam okropr postopala in živela na tuje stroške. Aretirala so ju in natanko preiskali. Pri njih so našli še sktjro ves denar. V ljubljanskih zaporih čakata zdaj plačila.
Tragična smrt hlapca.
Te dni se je peljal s svojim tovornim avtomobilom po banovin-skri cesti .iz St. llja domov v Selnico ob Muri posestnik Alojzij Gornik iz Selnice. 'Ko je bil že bFizu doma. .H1 nenadoma stopil iz teme pred vozilo hlapec Alojzij Plemenitaš iz Selnice in hotel v zadnjem hipu prekoračiti cesto. Gornik je sicer skušal vozilo list a vit i, toda bilo je že prepolno. Avtomobil je podrl hlapca na tla tako nesrečno, da je Plemenitaš kmalu izdihnil. Na pomoč je bil poklican zdrajvnik iz St. llja. ki pa je mogel ugotoviti le še smrt. Plemenitaš je bil baje precej vinjen in jel tako sain zakrivil svojo smrt. Prepeljan je bil v mrtvašnico selniškega pokopališča.
LEPE PRILIKE
Naprodaj imam tukaj v. Greensburgu tik betonske ceste 7 hiš, vsake cene od $1000 pa do $10,000. Tukaj je devet tovarn in po nekoliko se vedno dela, posebno dekleta dobe vedno delo. — V Pitts-burghu imam pa tudi 7 hiš po ceni od deset do 25 tisoč dolarjev. Prodam radi starosti. Kdor se zanima naj pride, da si o-gleda te lepe prilike: eno miljo južno od Greens-burga.
JOSEPH KEBE Box 629, Greensburg, Pa.
mninnniiiiiiiimiiiHiimiHi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW TOBK, N. I.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LIBTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
iumnainnimnniHimiiinFimmKiiniiiiitiMiiimm«^
riiimimiHi
VISOKA ZAVAROVALNINA ZA DELEGATE
^ Ženeva, Švica, 21. julija. — liani komisije Lige narodov, ki bodo odpotovali v CJran Chaco. daj uravnajo spor med Bolivijo in Pa- L
J	" ' 5. avgusta:
ragvajem. so se visoko zavarovali proti bolezni in smrti. Vsak član je zavarovan za 55 tisoč dolarjev.
26.	julija:
.Hamburg v Cherbourg I're8. Rousevelt v Huvre
27.	julija:
Bremen v Bremra
28.	Julija:
Vtendam v Boulogne He de Kranee v Havre
29.	Julija:
V u le* n ta ▼ Trat Aquitania v Cherbourg
2. avgusta:
Washington v ITavre Deutschland v Hamburg
4. avgusta:
Olympic v Cherbourg
TRAGEDIJA VIKINGOV
DANAŠNJE PREBIVALSTVO ZDRUŽENIH DRŽAV
Xa Orenlandskem. blizu rta	trgovsko pogodbo. Evropski jreo-
Gerjolfnasa so nalili lani okostja	«rrafi od tedaj redno omenjajo
belih ljudi. ki so nekoč stanovali	prenlandske kolonije pod imenom
na daljnem ameriškcmi severu.	"Tečajne Skandinavske". Deželi-
Dan.ski antropolog Soren Hansen	ca se je kmalu pokrist janila in je skrbno proučil kosti in ugoto- imela svoje škofe. T<nla zadnja
vil žalostno usodo skandinavskih	poročila o "novi deželi' izvirajo vikingov. ki so dospeli v Ameriko rz leta 1410. Od toda.j je izginila
kot prvi belokožci vsaj 5()0 let	iz zgodovine. »Nobena ladja ni pri-pred Kolumbom. Isladski posest- šla več odtod v Evropo. Stara do-
nik Erik Rdeči je v obrambi leta	1 mo.vina je pozabila na potomce vi-980 ubil nekega nasprotnika in je kirtgov v Severni Ameriki. .Šele bil obsojen na smrt. Ker se nika- leta 1872 so slučajno vrgli neki
kor ni čutil krivega, je sklenil	danski kitolovei sidro v zalivu.
Chnmplain v Havre Cnnt* di Savoia v Genoa UereiiRaria v Cherbourg
8.	avausta:
Leviathan v Cherbourg Europa v Bremen
9.	avgusta:
New York v Hamhurg
11.	avgusta: Paris v Havre Majr-slic v Cherbourg Rotterdam v Boulogne
12.	avgusta: Saturnla v Tr»»t Aquitai.ia v Cherbourg
Uradna cenitev prebivalstva Združenih držav dne 1. julija 1D:*:{ je bila 125,693.000 prebivalcev, j To hi bilo 2.917.000 več kot prt
pobegniti. V navadnem ribiškem čolnu je z maloštevilnimi spremljevalci zapustil rojstni otok, čudežno prepotoval ocean in dospel v kraj. ki mu je nadel ime Zeleno dežele-GrenI<an<Lske. Ta dogodek pomeni prvo odkritje A.meri-ke, o kateri človeštvo ni ničesar slutilo. Znanstveniki so smatrali ocean za konec sveta in vrata v pekel. Begunci so si postavili hi-
kjer je nekoč obstajala kolonija. X<ašli so zapuščene va-si. napol podrte hiše in strohnele ostanke zadnjega belega prebivalca, ki je ležal vznak poleg ugaslega ognja. Najbrž ,jc moral umreti pred meseci ali celo leti. Eskimi, ki so jih pozneje našli mornarji, so pripovedovali o "veliki kit<ri" pri belih judeh. A mornarji so poprej r..i-\slili. da so vpepepelili vasi Eski-
15.	avgusta: Bromon v Bremen Statend:.ni v Boulogne
16.	avgusta: Manlmttan v Havre
I Alb-rt BaJlin v Hambui
biva 1st vo dn^ 1. aprila 1930. ki, je /Vl'^ln,, v Havre bilo izvedeno zadnje ljudsko šte-' Ilex v RenM
|	21. avgusta:
*' '	j Helianre v Hamburg
Cckus Bureau prihaja na to ce-!»vgusta: „;,„,.	^ ,,	. ,	. 1 Olympic, Cherbourg
nite\ n™ podlajri rojstev, smrti. 24. avgusta.
priseljevanja in izseljevanja po Champiain v Havre
zadnjem ljudskem štetju.
Država New
25.	avgusta:
VecniJam v Boulogne
26.	avgusta:
Kotna v Genoa Berengaria V Cherbourg
29.	avgusta: Leviathan v Cherbourg
30.	avgusta:
De Grass« v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Deutschland v Hamburg ?1. avgusta: Bremen v Bremen
2. »eptimbra';
Con le di Savoia v Genoa
5.	septembra:
lie de France v Havre Staiendam v Boulogne
6.	septembra: Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg
8.	septembra: Olympic v Cherbourg
9.	septembra: Paris v Havre Vulcania v Trat Volendi.m v Boulogne Europa v Bremen
13. septembra:
I>afayi-tte v Havre Manhattan v Havre Berengaria v Cherbourg Albert Ballin v Hamburg
15.	septembra: Kottenlam v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: Hex \ Genoa
Bn iri' ti v Bremen 18. septembra:
Hetiam-e v Hamburg
20.	septembra: Champiain v Havre
21.	septembra: A«iuifania v Cherbourg
23. septembra: Saturnla v Trst lie <le France v Havre Vcfridatn v lioulogne
26.	septembra: Kuropa v ISr«*mon Rta»«-ndam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauritania v Oh*rt>'.urg f>ei»tschla ur* v Hamburg
29.	septembra: F*«ris v Havre Olymph v Cherbourg
30.	septembra:
C"nte dl Kavola v (;«rioa
LOuropa v Bremen
York ima
še in dve leti pozneje so odšli naj mi sami. ker so pri njih videli nože in drugo drobnarijo skandi-naeskega izvora. Konec "Tečajne Skandinavske" je ostal skrivnosten, dokler ni objavil prof. Hansen podatke o svojem raziskava-
I«Ianu<Lsko po družine. Pripeljali so več desetorie rojakov, ki so jim naredili skomine z novicami o svojem življenju. Tako je na-tala na Južnemi CJrenlandskem
—	-----------------------v. . V...U..U....V,... ----" .. .	... . IO.U.IVU • ti
prva evropska naselbina, in se je'nju vikinških ostankov. Vgoto leta 930 po Kr. prvič prikazal ta vil je po primerjanju okostnjakov kraj v skandinavskih letopisih.1 iz vseh dob štirlstoletnega obsto-
prcbivalcev izmed vseh držav lTni- JUGOSLAVIJO
je, namreč 12.9f>f).000. Pennsvlva-	Preko Havre
nia je druga z 9.787.000 prebivalci. Illinois je tretja država na vr-'
NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
-><<?. JULIJA 10. Avgusta — 5. Septembra
sti (7.826,0(H)) in Ohio četrta (6.798.W)). California, ki ima sedaj 6.062.(XX) prebivalcev, je jx-ta ta vrsti in triko preskočila državo Texas, ki je bila^eta 1930 prta. država. Tekom deseletja 1920 do 1930 je prebivalstvo (VaJiforn;-je se ]>omnožilo za 65% in ])rebi-valstvo še vedno raste v isti meri.
iNevada. ki je }><> površini ena izmed največjih držav (večja kot Jugoslavija), ima le 93.000 prebivalcev in je država, ki ima
najmanj prebivalcev. W .. ---- ------	-
ki jih ima 231.000. je predzadnja, I FRENCH LINE kar se tiče prebivalstva.	tstate street.
PARIS
11. Avgusta — D. Septembra
CHAMPLAIN
5. A'fjusta — 21. Avgusta
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE. Za pojasnita in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente
General Travel Service, Inc.
— v_ -------— ------ .	Mr. Leo Zakrajsek.
prebivalcev WyoTnin<» ' 1359 Second Ave., New York City, N. Y.
............1	MNE
new y«»kk
v0dnjik0ve KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite narr
in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom.
Naročila sprejema:
"GLAS NARODA' 2 16 W. 18th Street New York, N. Y.
Največji otok na zemlji je takrat zaslužil ime "zelene dežele", ker nikakor ni bil sličen sedanji deželi večnega ledu. Nasprotno se je odlikoval po toplem podnebju in lepem rastlinstvu. Kolonisti so kmalu pomnožili črede krav in o-vac ter postali premožni. Navezali so redne stike s staro doano-vino. .L**ta 985 je odrinilo samo iz Rajkjavika v Ameriko 35 jadrnic, od katerih jih je dospelo samo 15 na cilj. To razmerje je značilno za takratno mornarstvo. a ni ustrašilo vikingov. Let«. 12til so celo sldenili rz Norveško redno

**.
(Dalje prihodnjič.^
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. M110 go jih Je, ki so radi lla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je
mogoče, poravnajo na-
_________________——r
ročnino točno.
Uprava "O. N.
»i
ja kolonije, da so morali prebivalci počasi telesno propadati. Zadnji izsned njih so bili skoro pritlikavci (1.40 m). Celo dojenčki so imeli popolnoma pokvarjeno zobovje in od jetike zveriženc kosti. Vikingi so postali žrtev velikega prevrata, ki ga je takrat doživelo grenlandsko podnebje. Prvotno južna in pozneje zmerna dežela (kjer so morale vinograde nadomestiti jablane), se je hitro spremenila v severno. Živina je poginila, rastlinstvo se je krčilo. Kolonisti so ostali brez polj in so morali jesti eskimsko hrano, katere niso bili vajeni: ribe. mah in 1 uštrek (angeliko). Postali so žrtev jetike. Število porodov je padlo nad ničlo. Rod, ki je odkril Auneriko, je podlegel mučnemu u-miranju, kateremu je obupno kljuboval več desetletij. Če bi bila Vikingom na. razpolago sedanja prometna sredstva, bi nedvomno obstojala skandinavska Severna Amerika še zdaj.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
I (ENGLISH SLOVENK RBAOM)
Narttlto ffm pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
SI« teal IStta ftrttC
IffV Xf* oni
...SKUPNA... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
-ILE DE FRANCE" preko Havre-------28. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
...	za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
AQUITANIA preko Cherbourga--29. JULIJA in 1 2. AVG.
£ena vozu ji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
"EUROPA" preko Cherbourga-----9. AVGUSTA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84
za tja in nazaj pa samo ........$ 185.50
*
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 2X6 West 18th Street	New York, N. Y.