44 Didakta oktober 2014 Šolska praksa RAZISKOVANJE IN POSKUSI / Sabina Potrbin KAKO RAZISKUJEJO ZNANSTVENIKI? Znanstveniki načrtno in natančno raz- iskujejo tisto, česar še ne poznajo na svojem raziskovalnem področju. Kar še ne poznajo, je zanje problem, ki ga skušajo razvozlati s pomočjo znan- stvenih metod. Delo znanstvenika je okvirno prikazano v spodnji shemi: V biologiji je poskus ali eksperiment temeljna metoda za doseganje ciljev. Znanstvena metoda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobi- vanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega zna- nja. Temelji na zbiranju opazljivih, em- piričnih in merljivih dokazov, podvrže- nih določenim merilom razmišljanja. V biologiji obstaja veliko število raz- ličnih tehnik dela, s katerimi si bio- logi pomagajo pri reševanju svojih vprašanj, ki jih prilagodijo področju in načinu raziskovanja. Izbira tehnike je odvisna od tega, ali se delo izvaja na terenu (opazovanje narave, odvzema- nje vzorcev) ali v laboratoriju (analizi- ranje vzorcev, obdelovanje rezultatov opažanj iz narave). MIKROSKOPIRANJE je ena najpogostej- ših tehnik v biološkem raziskovanju. S pomočjo mikroskopa (optična napra- va, sestavljena iz sistema leč, ki poveča sliko objekta, ki je s prostim očesom neviden) opazujemo različne objekte po natančno določenih pravilih. KAKO RAZISKUJEMO V RAZREDU? Pri biologiji v osnovni šoli vključujemo v pouk tudi raziskovanje in poskuse v različnih oblikah. Letos smo se v deve- tem razredu lotili raziskovanj in posku- sov malo drugače. Po teoretičnem uvo- du, ko smo se pogovorili o znanstvenih raziskovanjih, o metodah in tehnikah raziskovanja v biologiji, sem deveto- šolcem predstavila njihov znanstveni problem: »Kako naj vzgojim fižol?«. Ker sem želela, da aktivno sodelujejo vsi učenci v razredu, sem jim zastavila življenjsko in uporabno nalogo. Da pa bi bila naloga bolj motivacijska, sem njihovo raziskovanje označila kot tek- movanje. Tekmovali so v skupinah, pri čemer so imeli cilj »Kako naj vzgojim čim večji in čim bolj zdrav fižol?«. V zvezke so si zapisali, kako naj zapišejo končno poročilo, katere točke naj vse- buje (kdo sestavlja skupino, teoretičen uvod, hipoteza, pripomočki, skice ali fotografije, dnevnik rastlin in rezultati). Za domačo nalogo so morali s seboj prinesti vse, kar mislijo, da potrebujejo. Seme fižola sem jim priskrbela sama, da so bile skupine izenačene. Učencem se je naloga zdela zanimiva in obču- tek sem imela, da komaj čakajo, da se tekmovanje začne. Kako raziskujejo učenci? Čeprav so učenci dobili nalogo v pe- tek, so v ponedeljek vsi prinesli s se- boj material in pripomočke, ki so jih potrebovali. S seboj so imeli lončke, zemljo, gnojilo, pepel, nekateri celo okrasne lončke. Nalogo so očitno vzeli zelo resno. Vsaka skupina je dobila pet semen fižola. Ko so jih posadili, so lončke označili in jih postavili na oken- ske police v učilnici. V skupinah so si pripravili liste za poročilo in komaj čakali, da fižol zraste. Vsak ponedeljek so skrbno pregledovali, kako rastline napredujejo. Med tednom so hodili v učilnico preverjat, če je treba mogoče zaliti. Ena skupina je fižol vsak teden gnojila. Rastline so opazovali in zanje skrbeli tri mesece. Pisali so si dnevnike rastlin, v katere so zapisovali, kdaj so jih zalili in koliko je rastlina zrasla. KAJ JE NASTALO? Po treh mesecih so učenci oddali vsak svoje poročilo o delu skupine. KAKO NAJ ZAKLJUČIM? Nekaterim skupinam je uspelo vzgojiti lepe rastline, zdrave, s stroki fižola, drugim se je naloga ponesrečila. Vsi so pri zapisu zaključkov zapisali, kako bi v prihodnje svoje delo popravili, kaj bi izboljšali, kako bi lahko dosegli boljše rezultate. Iz poročil je bilo jasno razvidno, da jim je praktično delo dosti bolj všeč, saj jim je bilo nepomembno zapisati teoretičen uvod. V prihodnje bomo več pozornosti namenili iska- nju podatkov v literaturi in pomenu poznavanja teorije, ko se lotevamo praktičnih problemov. Mogoče učenci niso raziskovali kot pravi znanstveniki. Pa to niti ni po- membno, saj niso pravi znanstveniki. Pomembno pa je, da so se naloge lo- tili resno in zavzeto. Pomembno je, da se učence motivira, da z veseljem opravijo delo in se sproti še naučijo. Pomembno je, da se naučijo zapisova- nja poročila. Pomembno je, da skrbijo za še koga, razen zase. Pomembno je, da se naučijo sodelovanja v skupini. In nazadnje ni pomembno, je pa vsaj zame razveseljivo, da so bili fižolčki tema pogovora treh mesecev v učilnici, na hodniku in še kje. Viri: http://mss.svarog.si/biologija/index. php?page_id=7537 (vir sheme: http://mss.sv ar og.si/biologi ja/index.php?page_id=7537) Didakta oktober 2014 45 Šolska praksa