21. številka. Ljubljana, v petek 25. januvarja. XVII. leto. 1884 I Izhaja vaak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejem&n za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano biuz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 Ur., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ! i 11HiS t! t Knezoškof Janez Zlatoust Pogaćar. Zopet doni tužna vest po slovenskih pokrajinah, da je prenehalo biti izredno blago in domoljubno srce\ da smo izgubili moža, ki je po svojem dostojanstvu, po svojej visokej omiki, po izbornih lastnostih svojega srca, po svojih političnih nazorih, po svojej osobnej ljubeznivosti in vsestranskej važnosti zavzemal jako odlično uzvišeno mesto mej nami Slovenci. Danes zjutraj ob 74 na 7. uro izdihnil je knezoškof dr. Pogačar svojo plemenito dušo. Dasi je bilo po neugodnem razvitku bolezni vsak dan pričakovati katastrofe, vender ta vest z najglobejšim sočuv-stvom, s pristno žalostjo napolnuje vsako domoljubno srce, kajti pokojnika življenje in delovanje bilo je tako, da smo vedno z zaupanjem gledali na našega vladiko, da smo svoje težnje in prizadevanja videli deloma v njem vtelesena, da nam je bil v obče uzoren vladika, jednako skrbljiv za naš duševni in za naš gmotni napredek, zvest in zanesljiv nadpastir svojim ovčicam, in da se je zlasti odlikoval z lastnostmi, ki so kaj redko združene z visokim dostojanstvom vladike. Bil je kot duhoven, vladika, kot domoljub, pisatelj, kot pospeševatelj znanostij in umetnostij, kot prijatelj mladine, kot politik — mož po božjej in narodovej volji in njegovo delovanje je tesno upleteno v zgodovino slovenskega gibanja zadnjih let. Zato mu ostane v srcih Slovencev večen in izredno hvaležen spomin. Lahka bodi zemlja plemenitej, uzornej duši! Pokojni dr. ZlatoustPogačar porodil se je v raji Kranjske dežele na Gorenjskem, na-Vrbi, v istej vasi, ki sluje kot rojstni kraj neumrljivega dra. Franceta Preširna, — kot sin kmetskih Btarišev 22. januvarja 1811. Ker v rojstnej vasi na Vrbi takrat Se ni bilo šole, poslan je bd v farno šolo rojstnega kraja svoje matere, v Bled. Leta 1820 ustopil je v Ljubljansko normalko in v Ljubljani tudi preučil Šestrazredno gimnazijo, dva filosofična in štiri teolo-gične tečaje na takrat obstoječem c. kr. liceji. Leta 1834. posvečen je bil duhovnom in že septembra istega leta poslal ga je umrli knezoškof Anton Alojzij Wolf v duhovni zavod Avgustinišče na Dunaj, da je svoje študije nadaljeval in bil na Dunajskem vseučilišči dne 5. avgUBta 1837 doktorjem teologije promoviran. Vrnivsi se v svojo domovino, bil je dr. Pogačar kakih šeBt mesecev kaplan v sv. Petra župniji v Ljubljani, 16. marca 1838 pa je nastopil vsled cesarskega imenovanja z dne 18. februvarja 1838 stolico dogmatike v Ljubljanskem semenišči, za katero je že na Dunaji napravil konkurs. Na tej stolici mil je skozi 14 V« leta, do meseca oktobra 1852. Mej to 14 Vj letuo dobo izvrševal je dr. Pogačar i mnogo druge, mu naročene službene posle Sest let, od 1. oktobra 1838 do 5. novembra 1843, učil je na filosofičnej učilnici občno vzgojevanje, in name.stoval od 1. oktobra 1842 do 5. novembra 1843 tudi mesto učitelja verozakona in pridigarja (exhortators) na istem zavodu. Ko se je 1. 1844 na tamošnjem c. kr. liceji v Ljubljani izpraznla stolica za učenje sv. pisma starega zakona, uročilo se je začasno profesorju dogmatike dr Po-gačar-ju, ki je do konca meseca novembra leta 1845 tudi na tej stolici učil. Dve leti 1851 in 1852 učil je dr. Pogačar na teologičnej učilnici i metafiziko. Ko se jo 1. 1846 po blagosti umrlega knezuškofa Antona Alojzija Wolfa ustanovilo Alojzijevišče, imenovan je bil pokojni vladika vodjem mladega zavoda. Vodil ga je celih dvanajst let z vso njemu prirojeno bistroumnostjo iu gorko ljubeznijo do šolske mladine. Prav rad je poučeval kot pravi oče učence v raznih gimnazi-jalnih predmetih, poleg tega pu gotovo tudi v ljubezni do domovine in slovenskega naroda, kajti vsemu slovenskemu svetu je znano, koliko izvrstnih, za slovenski narod, na raznih poljih omike delujočih sinov, vzgojilo se je v Alojzijevišču ravno pod umnim in požrtvovalnim vodstvom ranjkega vladike dr. Pogača r-ja. N;. VtliČanstvo presvetli cesar odredil je dne 24. novembra 1851, da je bil snnt.ni.iki vodja dr. Pogačar imenovan kanonikom Ljubljanskega stolnega kapitola pri sv. Nikolaji, na katero mesto je bil v stolnej cerkvi 22. decembra 1851 umeščen. L. 1854 izročil mu je njegov ordinarius mesto škofovskega komisarja pri c. kr. gimnaziji in realki. LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Pisatelju tega podlistka o podlistkih naloga bi pač bila, povedati, kateri slovenski časopis je prijavil prvi podlistek? A za to raz-iskavanje sedaj nema časa, tudi ni bilo to nikdar njegov namen. Blagi prepotrpni čitatelji so gotovo že večkrat opazili pravi namen tem podlistkom. Njih nespretni in neuki Bpisovatelj je po prvotnej fran-coskej navadi v njih hotel le kazati bibe in nadloge slovenskega časopisja, pred vsem pa odkritosrčno pobijati napačna načela, napačne korake naših zastopnikov v zadnjem deželnem zboru. In koliko takih napak sem naštel, a preopasni urednik „Slovenskega Naroda" jih je večinoma prečrtal. Škoda za nlovink! Zato podlistkom toliko manjka prvotne prave soli! A kljubu prevelikoj ostrosti urednika BNarodovega" so ti podlistki še toli v živo zadeli nekatere naše politike, da so danes — sv. Hudo-mirja večer t. j. 31. dne grudna 1883 — razglasili imenitno pizjavou našemu tlačenemu narodu in presluvni vladi. Varuj me mili Bog, da bi tukaj kazal na nekatere navskrižnouti in dvoumnosti rečene izjave. Take izjave smo trebovali precej po onem hudem razporu; po njenih načelih pa bi se bili imeli ravnati poslanci in drugi prvaki že pri volitvah v deželni zbor; po njenih načelih bi se bili imeli ravnati izvoljeni zastopniki pri obravnavah v deželnem zboru — v javnih in klubovih sejah; pred vsem bi se bili pa po njenih načelih imeli ravnati poslanci po zaključenji deželnega zbora. Kar se je v Levčevi hiši v MengiSi govorilo, ne ujema se nikakor z denašnjo izjavo. Tam so se mej lahkoverni narod naravnost trosila napačna načela, katera mora pobijati vsak pravi narodnjak. Pisatelj teh vrstic se je že takrat najbolj čudil — in čudi se še danes, da se zoper Šukljejeve besede ni oglasil nobeden v deželni zbor izvoljenih prvakov. A dosta ! dosta! Reči nečem več žal besede, da mi kak za-slepljenec ne bode očital: Podlistkar razdira zlepljeno Blogo! Videli se bodemo pri Filipih! Rojaki, ker mi ni dovoljeno dalje govoriti odkritosrčno, rajši molčim! Vzamite v roke gosp. prof. Stritarja „Dunajske sonete". Res jih je globoko in tenko misleči mož zložil že pred dvanajsterimi leti, a velika njih večina zopet uatančno slika denašnje politične razmere v Kranjakej. Ti dunajski soneti pojasnujejo sedanje stanje boljše, nego to zamore sto podlistkov iz okornega mojega peresa. „Holezen nova, grdo oportunstvo! Močvir, ki že topiš nam v kali nađe, Ki v te zagazil jo Sloven do brado: Kako naj ti po naše rečem? — Kljunstvo!*) Ti paznoulio zajčje trepetunstvo! Beseda krepka ti iz ust ne pade, PredevaS Bklepe, kakor mačka mlade; Prekleto ti vsestransko omabunstvo !" Stritar. Molčal bi in pustil ta podlistek o podlistku. A po VBej pravici in resnici bi mi kdo očital nepremišljenost in nedoslednost, kot se ta očita našim poslancem v deželnem zboru. Neukemu podlistkarju tudi ni navada, da bi se kakega dela oprijel, ter je kmalu po začetku ali sredi njega opustil, kot to delajo celo nekateri glasoviti učenjaki slovenski. Kričati in košatiti se: Mi smo mi! je lahko; a uspešno in dosledno delati je težavno. Le prepogostem manjka železne volje, jeklenega značaja! In še večkrat manjka nekaj druzega. *) Državnemu pravdniku omenim, da izraz „Kljun-stvo" ne meri v sedanjega poslanca, visokočastitega «osp, KIuna, ki se pifie brez j. Ko se je ustanovilo duhovako zakonsko sodišče 1. 1856, bil je kanonik dr. Pogačar, svetnikom tega sodišča, poslej predsednika namestnikom in slednjič 1. 1859 predsednikom imenovan. L. 1860 bil je imenovan kot Canonicus Theologus. Od 10. marca 1858 do 1. maja 1^61, ko se je oktovirtd kranjski deželni odbor, izvrševal je dr. Pogača r tudi mesto odposlanca (Verordneten) pri kranjskem stanovskem odposlanskem kolegiji. Dne 26. junija 1874 imenovalo je Nj. Veličanstvo presvitli cesar kauonika dr. Pogačar-ja mfuliranim dekanom stolnega kapitelna v Ljubljani in 17. julija 1864 bil je dr. Pogačar slovesno na to mesto investiran. L. 1867 izročil se je dr. Pogača rj u direk-torat bogoslovskih študij, 1868 pa predsedništvo prosinodaluega examinatoriuma novo urejenega duhovnega sodišča in kuezoškotijskega konzistorija v ljudskih šolskib zadevah. S prezidijalnim dekretom c. kr. deželne vlade kranjske dne 21. marca 1669 št. 286 poklican je bil dr. Pogačar k udeleženji pri obravuavah v zadevah ljudskih šol in pripadajočih privatnih zavodov v Kranjskej, in ko se je ustanovil kranjski deželni šolski svet I. 1870 bil je imenovan kot zastopnik duhovenstva v ta svet. 21. avgusta 1870 po smrti prosta Kosa imenovan je bil stolnim proštom Ljubljanskega kapitelna. Mej temi oficijalnimi opravki, pa je neumorno Bkrbel za to, da bi spodbujal svoje duhovne soto-variše k duševnemu dem. V ta namen izdajal je v drugi polovici 1. 1848 dva časnika, jednega v slovenskem jeziku pod naslovom: „Slovenski cerkven časopis", druzega v nemškem jeziku pod nislovom '^Laibacher Kircheuzeitung". L. 1849 izdaval je uera-/ ski znanstven) časopis pod naslovom: „Theologische ^ Zeitscbrift" in nemško pisan popularni list pod naslovom : „Zeit und Ewigkeit". Poleg vseh teh listov, kateri so že ponehali ustanovil je, in uredoval do konca 1852) „Zgodnjo Danico", katera še dandauea izhaja. Kdor ve, da je „Zgounja Danica" v prvej vrsti gladila poleg „Novic" pot v prostem našemu narodu društvu sv. Mohora in do slovenskega branja sploh, ta bode oceniti in blagoslavljati znal zasluge raujkega vladike dr. Pogačarja za slovenski naroči. Leta 1804 izdal je dr. Pogačar zbrane svoje slovenske pridige, ter se v družbi raujkega knezo-ikofa dr. \Vidmar-ja 1. 1870 udeležil vesoljnega cer- j kvenega zbora v Rimu. V času, ko so se delili du- | hovenstvu tako zvani „Stremayerjevi grošiu, izdal je dr. Pogačar latinsko brošuro, i is luno le v 36 izvodih v „Narodui tiskarni*1 v Mariboru in namenjeno škofom, v katerej se izrecno izjavlja proti temu, da bi smeli sprejemati duhovniki „Strema-yerjeve groše". Ko je bil prejšnji ljubljanski knezoškof dr. \Y iiim.il- že ponovljeno izjavil se, da se odpove knezoškciovskemu sedežu v Ljubljani, interpelovali so tedanji slovenski državni poslanci na Čelu njim g. Viljem Pieifer, dr. Razlag, dr. Vodnjak, Ivan Nabergoj itd. ministra za uk in bogočastje pl. Stremuver-ja, zakaj se ne popolni k nezoš konjsko mesto v Ljubljaui. Presvitli cesar imenoval je dne 30. maja 1875, btolnega prosta dr. Janez Krizostoina Pogačarja knezoškofora ljubljanskim, katero imenovanje vzbudilo je občno zadovoljnost in veselje mej kranjskim stanovništvom. Dne 5. septembra 1875 bil je dr. Pogačar po goriškem nadškofa dru. Andreju Golmajerji v stolni cerkvi ljubljanski v škofa posvečen v navzočnosti knezoškof a krškega dr. Val. Wiery-ja, lavantioskega knezoškofa dr. S t ep iS ni k a in tržaškega škofa mon8ignore Do brile. Znamenito je bilo pri tem posvečevanji, da so bili zbrani tu škofje iz vseb slovenskih pokrajin, znamenito pa tudi to, da je goriški nadškof dr. Golmajer, katerega je poslal umrli knezoškof Anton Alojzij Wolf na Dunaj študirat, ter ga pozneje dne 3. junija 1855 lastnoročno za škofa blagoslovil, da je isti Golmajer blagoslovil v Škofa Jiuzega naslednika ne-pozabljivemu knezoškofu Wolfo. Od VBeh takrat navzočnih petih škofov ostal je samo še mariborski knezoškof dr. S t e p iš u e k. Pri iutronizaciji knezoškofa dra. Pogačarja bilo je navzočnih nad dve sto duhovnikov in vsa dežela je veselo pozdravljala novega knezoškofa. O priliki svoje intronizacije izdal je knezoškof dr. Pogačar pastirski list pravega cerkvenega duha polen, kateri je vzbudil občno zadovoljnost celo v protivnih nemških krogih. Kaj je storil dr. Pogačar mej svojim osemletnim vladanjem kot knezoškof ljubljanski, je pač še vse dobro v spominu slovenskega naroda, tedaj omenimo površno le glavne točke. VeB čas svojega vin i likovanju bil je knezoškof dr. Pogačar velik prijatelj šolskej mladini in je isto res bogato podpiral. Za slovensko slovstvo zanimal se je dr. Pogačar izredno, in ni ga bilo skoraj lista slovenskega, katerega bi ne bil ranjki podpiral, kakor tudi ni izšla knjiga slovenska, katerega koli zadržnja, da bi je ne bil naročil. Veliko, izredno skrb obračal je na to, da bi vender jedenkrat, po oporoki blagega knezoškofa Antona Alojzija \Vo 1 fa zagotovljeni, slo-ven8ko-nemški slovar zagledal beli dan. Ko je po dolgih obravnavah konečno vender le prevzel prof. M. Pleteršnik uredništvo tega Blovarja, izrazil se je pokojnik da ima samo to željo, da bi delo napredovalo vsaj v toliko, da bi še on videl prvo polo alovensko-nemškega slovarja. Videti bi je blagi mož itak ne bd mogel več, kajti zadnja tri leta zapustil ga je popolnem vid, tudi operacija, katerej se je podvrgel, ni pomagala nič. Da bi Cul, da je delo, po njem toliko zaželjeno, pričeto, niti tega ni doživel. Jedna želja vsaj se je ranjkemu vladiki izpol nila, da je po njem pričeto in sezidano cerkev Jezusovega srca, katero je postavil v spomin poroke cesarjeviča Rudolfa, vender sam zadnj o blagoslovd, akoravno ni bil ta izreden trud za zdravje starega, že bolnega knezoškofa koristen. Političnega življenja se je ranjki vladika v parlamentarnih zastopib malo udeleževal, ker je imel vso skrb le za svojo škofijo, katero je o času svojega vladikovanja kaj čestokrat v vseh krajih dežele obiskoval, povsod pridigoval, maševal in birmal. V deželnem zboru kranjskem bil je v treh Bejah, tudi v gospodskej zbornici se je čulo nje govo ime, ko je šlo za kako važno glasovanje, odlikovan je bil s komturnim križem Leopoldovega reda in lauBko leto z velikim križem Fran Josipo-vega reda. Okončevaje te skromne vrstice, mislimo dati splošnej želji izraz, ako rečemo: Bog daj pokojniku vrednega naslednika! Iz državnega zbora. Z Dunaja 24. januvarja. Dolgo pričakovana debata o jezikovnem vprašanji se je pričela. Galerije bo pretesne, da bi sprejele poslušalce, kolikor se jih je že v jutro trlo okoli vrat, da bi dobili ustopnice. Pa mnogi so se morali vračati, ker so se skoraj vse ustopnice za denašnji dan že včeraj bile oddale. Po pričetku obravnave naznanja predsednik, da bo se oglasili Bledeči govorniki: proti predlogu večine, ki nasvetuje, da se o Wurmbrandovem predlogu preide na dnevni red: Tomaščuk, Lienbacher, Beer, Wurmbrand, Rechbauer, Magg, Russ, Coronini, Heilsberg, Wildauer, Foregger, Bossi-Fedngotti, Ple-ner, Schbnerer; za predlog: grof Hohenvvart, Gro-holski, dr. Rieger, H. grof Clam Martiuic, dr. Gregr, Hausner, Klaič, dr. Vošnjak, Starženski, dr. Trojan, Helvera, Touner, Zotta, Matuš, Adamek, Samec, Nadherny, kn»z Čartoiiski, Schindler. Toda ni mi-sliti, da pridejo vsi upisani govorniki do besede, najbrž le 6 ali 7 od vsake strani, potem dva gene-ra'na govornika, — na desni je v to odločen knez Čartoriski — in oba poročevalca dr. Madejski in dr. Sturm. V večni se je k sreč dosegli popolna jedinost, ter se bode po želji nemških konservativcev vzprejela neka moti vari ja k predlogu, s katerim se ima o Wurmbrandovem predlogu preiti na dnevni red. Lienbacher in Coronini mislila vsak svojo resolucijo nasvetovati. Prvi govornik, znani profesor na univerzi v Černovicab, To mašču k , po rodu Rusin, po mišljenji fanatičen Ntmec, pravi prototip pogermanovega Slovana, nadleguje zbornico celo uro s svojim neprijetnim, krokarskim glasom. Dokazuje, da le nemški jezik Avstrijo skupaj drži n da pod to vlado Slovanstvo v Avstriji eilno napreduje, nemštvo pa se zatira. (Glej najnovejšo naredbo najvišjega sodišča na Dunaji od 28. decembra 1883.) Očita Čehom, da uvažajo na tiso>e ruskih slovnic, in da se mesto nemški zdaj ruski uče, ker se mora naravno vsak manjši narod naslanjati na številnejega in močnejega. Potem se vzdigne grof Hohenvvart. Le malo-kedaj poprime besedo, kadar se pa to zgodi, kaže j se najbolj spretnega govornika cele zbornice. Lo- I gično razvija svojo misel in perijoda za perijodo mu teče gladko iz ust, kakor bi imel celi govor pred ( seboj zapisan v tem, ko ima k večjemu kako notico zabilježeno ua malem Ističu. Tudi danes je grof Hohenvvart v elegantnem mirnem govoru pobijal vse , razloge manjine in dokazal, da bi vsak zakon, ki bi kodificirati skušal nemški državni jezik, njemu le na i kvar bil in omejal njegovo sedanjo veljavo. Položaj Slovakov. i Slovansko blagotvoriteljno društvo v Petro- I gradu izdaje pod imenom „lzvestjau svoje posebno ' glasilo, ki prinaša jako mnogo za Slovane važne i tvarine. Iz. ravno došle 3. številke povzamemo na-' slednje Članke, ki se pečajo z razmerami ubogih Slovakov, katerim se še mnogo slabejše godi, nego nam. Iz teh člankov veje vsa brezozirnost madjar- Videli smo, kako in kje se je rodil podlistek in po katerem polu je prišel v Slovence. Sedaj ga nahajamo v lažnih naših političnih Časopisih, v dnev i ik.li m tednikih. V vseh novinah ga nuhijaino le pod črto, kjer je njemu jedino primeren prostor. Obravnuje jia najbolj različne predmete, prav tako, kot a • to kaže tudi pri podi atku drugih narodov. Koliko po tvnrini različnih podlistkov je spisal v tuku mnogobrojnih let sani ta jmdiisikar v razne slovanske novine! Res prava brkljarija bi bila in najbolj čudovita šara, ko bi človek vse te podlistke skup pomedel iz raznih starih in novih kotov, ter jih kot „Izbrani spisi" slovenskemu občinstvu prijavil. Kolika različnost od podlistka o slovarji, katerega je bil Levstik začel delati, do denašujega podlistka o podlistku! Podlistek obravnuje gledališke igre in njih predBt&ve, s katerimi jedino so se prvi francoski „feuilletoui" pečali. Za temi so prišle duhovite presoje raznovrstnih knjig, kot se to še sedaj pogostem godi v slovenskem podlistku, žal Je- malokrat 'duhovito. Dalje nahajamo podlistke o raznih umetnostih, o godbi in operi, o Blikarstvu in kiparstvu, o zidarstvu in raznih stavbah (u. pr. na kolih.) Du- hovito se nam predooujejo razni umetniški izdelki, s, i k.-, kipi, hiše, gradovi in hrami božji krščanski, ueverski in malikovhlski. Še drugi pisatelji so skladali podlistke o obrti in raznih obrtuijskih izdelkih, sem ter tje o najbolj suhoparnih, čemur se nikakor ne čudimo, ko je vender ranjki II. Costa (ali kako se je mož pisal!) opeval celo one lonce v stranskih kotih našega mesta. V podlistku so opisujejo elektrika in ravne električue iznajdbe, zlasti dalekopisi, potem železnice in nje zgradbe, pota križem sveta in potovanja po domačem in tujem svetu. Večkrat so mu predmet razna ufcilišča višje in nižje vrste, pogostem pa predavanja, učena ali pa prostemu ljudstvu umerjena; za temi pridejo časih različni ljudomili zavodi. Sem ter tja ponuja podlistek razne znauostne oddelke, zlasti pa iznajdke in posledice težavnih, zamotanih znanostnih raziskavanj, večkrat tudi nove teorije. Razkazuje tudi naravine slike in sploh VBe stvarstvo: razne ljudi in živali, razne rastline in razne rudnine. Še drugi podlistki razkazujejo različne šege in navade posamičnih ljudij (mož in žensk) in raznih narodov, njih noše in veselice, njih rojstvo in smrt; pogostem prijavljajo razne mične dogodbice in druge drobnosti in vsak- do njega življenja. Za temi slede životopisi in životo-pisne črtice, novele in celo dolgi romani. Nepotrpni čitatelj pa naj nikar ne misli, da je podlistkar z rečenim naštel že vse predmete, ki so se obravnavali v sloveuskih in inostrauskih podlistkih. Vseh še nikakor ni naštel, a že to suhoparno naštevanje je popolnem neprimerno pravemu podlistku. Popolnem pa podlistkar ni smel prezreti tvarine v listkih obravnaue, ker to uajočitniše kaže na mnogovrstnost okusa pri raznih časopisuih pisateljih. Duhoviti G o ld oni nekje pravi: Varj Hono degli nouiini i caprici, A chi piaco la torta, a ohi i pastieci. Dobre podliBtke pisati je silno težavno. Pisati jih zamore le nadarjen veleum, ki se odlikuje po ogojeviti in rezki duhovitosti; a s to neobhodno potrebno lastnostjo mora združevati še ostro razsodnost, živo bistroumnost, zdrava pametna načela in dovolj uo zvedenost o predmetu, katerega v podlistku obravnuje. Spisovatelj podlistkom mora biti pred vsem tudi vesten in toliko spreten, da nagloma razume in presodi vse nove knjige in razne druge predmete, ki se mu za podlistek ponujajo, da zoa duhovito ali pa vtipno odkrivati vse njih na- ši skega plemena in vidna no vsa sredstva, ki se uporabljajo v to, da bi se upogljivi slovaški narod razna rod oval. I. V verskem oziru pripadajo Slovaki največ k rimsko-katoliškej cerkvi (nad 2 milj.), le razmerno neznaten del (blizu pol miljona) jib je protestantske vere. V hierarhičnem smislu bo Slovaki katoliki razdeljeni v šest škofij: 1. Ostrogomsko ali Gransko, 2. Nitransko, 3. Bansko-Bistriško, 4. SpiS-sko, 5. Rožnevsko in 6. Vacovsko. Prva teh škofij je zdaj v oskrbi ogerskega primasa Šimora, madjarja po rojstvu in po prepričanji, pa jako resnega, in do neke stopinje tolerantnega človeka proti svojim in slovaškim ovcam. Blizu to se more reči o N:-transkt m škofu, učenem, starem in dobrem možu, četudi mu zavira gibanje neprestano pritiskanje vlade. Bolj ustreza vladnemu okusu in prizadevanjem Bistriški škof Arnold Inoli, madjaron, Slovak po rodu, ki je jako neuspešno usiljeval znanosti svojo „madjarsko mitologijo", aestavjeno iz slovaških narodnih pravljic, a zdaj pa dobiva za svoje usluge in udario.st ministerstvu dohodke Nitranske škofije (blizu 200 000 na leto). Ostale tri više imenovane škofije so v oskrbi novih, in za mejami svojih škofi; malo znanih mož, ki so pa vsi pokorni vladi v njenih mailjarujočih prizadevanjih. V škofijskih kapitelnih so že redki kanoniki, ki ne zatajujejo svoje siovaSke narodnosti, to so največ starši možje; ogromna večina, zlasti mlajših, služi pa goreče madjarskemu maliku. Pri vsakej katoliškej škofiji je škofijsko seme niŠče, napoluenn največ z mladeniči slovaškega rodu; pa že davno jjj t« slovaška mladež podavljena v svojih nurodn h težnjah, uči se v latinskem jeziku, ter v jezujitskem in uuul jurskem duhu, nje rektorji in učitelji so inudjivroni, prepovedano jej je še na lastne st< ške kujiovati slovaške knjige in vaditi se v materuem jeziku. Poprej so res bila pri latinskih semeniščih BlovašKa dijaška društva za izučeuje ma-ternega jezika in njega pismenosti; pa nedavno so vsa prep6veda.il sprva v Pešti, potem v Bistrici, Nigri, Spiškem, Podgradji in drugih mestih. Riuuuie se samo po sebi, da se pri takem vstroji duhovnih semenišč tudi nižja duhovščina polagoma madjarizuje, kar se zlasti opazuje pri mlajših. Namesto, da bi razsvetljevali narod v nravstvenem in umstvenem obziru, ga pa še demoralizujejo latinski fajmoštri in kaplani s svojim materjalizmom, cinizmom, družinskim življenjem s „kukarieami", renegatstvom v narodnih delih, klečeplazenjem za vladnimi organi, agitacijo za vladne kandidate pri volitvah itd. Nič več časti in koristi ne prinašajo Slovakom njih latinski samostaui, katerih je jako veliko v Požunu, Trnovu, Kremnici, Nigri itd. Prešnje čase so samostani širili omiko mej Slovaki, imeli so nižje, srednje, pa tudi višje šole. Še zdaj so jih nekateri ohranili, pa so jako zapuščene in napolnjene z madjarskim duhom, zlasti v jezujitskib in premon-etratenskih. Nekaj več narodnega duha je v franči ekanskili in kapucinskih redih, če tudi so se poslednji Čas tudi semkaj zagnali valovi madjarizma in odtujili te brate od slovaške narodnosti. Sploh se lahko opazuje, da je madjarizem zdaj že zatemnil propagando papizma, kateri se ceni pake in pomote, zlasti pa njih neskladnosti in ne-možnosti. Poleg tega pa vesten in pravičen podlistkar nikdar ne sme zamolčati dobrih Iastnostij obra vnovunik predmetov ter je mora primerno poudarjati. Pisava ali bolje slog podlistkarju mora biti gladek in gibčen kot je gibčno njegovo mišljenje, udajati se mora vsakej obliki ter besede in stavke Btvarjati, primerjati in menjavati prav po predmetu, katerega podlistkar obdeluje. Razsodni čitatelj slovenski — in drug me še razumel ni — bode sedaj rad pritegnil mojim besedam, da je silno težavno spisovati dobre podlistke. Kdor izmej slovenskih pisateljev bi hotel po tem „podlistku o podlistkih" soditi o dobroti, o pravih lastnostih podlistkov, zagrešil se bi močno. Vsi ti podlistki — in suhoparni spisovatelj njih neče samega sebe zakrivati in lizati — nemajo na sebi onih Iastnostij, po katerih se vsi dobri podlistki odlikujejo. Manjka jim ognjevite in rezke duhovitosti in žive bistroumnosti, ravno poglavitnih Iastnostij dobrih podlistkov; a mili čitatelj naj jih sodi po Rimljanu ut vires i lesi m, tamon laudanda voluntas. (Daljo prih.) pri sedanjih ogerskih upraviteljih samo toliko, kolikor služi smotrom njih višjega boga — madja-rizma. Nekaj bliže k narodnemu delu stoji luteranska cerkev v Slovakiji. Izmej štirih ogerskih superinten-denstev so v treh razsejani Slovaki. Superintendenta Požunski Geduli in Banski Gustav Seberjini ne kažeta posebnega sovraštva do slovaške narodnosti, četudi ne moreta ničesar storiti njej v korist; zato je pa superintendent predtiški Šteftn Cejkuš najhujši sovražnik vsega slovaškega in zasluži globoko zaničevanje za nedostojna dela na tako visokem hierarhiškem mestu. On je največ kriv zatvorjenja slovaških gimnazij, o čemer povemo nižje. V jednakem čiuu, s štirimi superintendenti, a deloma še nad njimi stoji generalni nadzornik občnega konventa ogerskih protestantov, baron Deziderij Propaj, človek brez vsakega prepričanja, ki je žrtvoval avtonomijo svoje cerkve vladi m inadjarizmu. Kakor katoliška, tako tudi luteranska cerkev vzdržava posebne konfesijonalne šole, mej njimi okoli dvanajstero gimnazij, se ve da v madjarskem jeziku in v mudjarskem duhu. Evaugelska duhovniška se-m mar i V-a so v Požunu in Preševi. Nameravajo jih zliti v jedno f »kulteto pri PeŠtanskem vseučilišči, da bodo ložje madjarizovali slovanske slušatelje. Pastorji slovaških župnij se, ne glede na slabe dohodke v primeri z latinskimi fajmoštri, bolj udeležujejo narodnege življenja S'ovakov, s katerim jih veže narodni jez'k pri slufcbi božji. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25. januvarja Badgetol odsek državnega zbora začel je predvčeraj posvetovanja o državnem proračunu za leto 1884. Najprej je izvolil grof* Ileniika Clam-Mnitinica geueralnim poročevalcem s 14 glasovi, manjšiua je oddala bele liste. Potem se je /aČelo posvetovanje o subvencijah železnicam, o čemer je izdelal obširno poročilo Ilausner in odsek j*' dovolil avstrijsko ogerskemu L'oydu 647 000 gld., železnici C ttava-Reicbenberg 69.000 gld,, železuici L ivov-Oruovice-Jassy 1,473.000 gld., Fran Jusipovej železnici 271 000 gld. O subvencijah Rudolfovej in Predarlskej železnici se je začela mula debata, ker se bosti ti dve žebz ici itak pred sklepom proračuna prevzeli v nržavno oskrb Potem so se pa vzprejeli ti subvenciii, ker se je ravno tako ravnalo pri vzprejemu Ebzabetine železnice v državno oskrb. Potem He je obravnavalo o potrebah za i>enzije. Zhornica poslancev nadaljuje danes debato o Jezikovnem vprašanji. Konec te debate bode baje jutri. Kako bode izpala se še ne ve, le toliko je gotovo, da levičarji ne prodro z Wurmbrandovira predlogom. Desnici bode stavita predlog, da se Wurmbrandov predlog zavrže z neko motivacijo. Pa tudi ni gotovo, da bi se ta predlog vsprejel, ker Italijani Coroninijevega. kluba neki nečejo nič vedeti o nekakem predlogu, ki bi priznaval nemškemu jeziku kako prednost. — Nemški levičarji zopet začenjajo strasti z izstopom iz državnega zbora. Tako je dobila Fr. Z. iz Dunaja neki dopis, da vsi politični krogi stoje pred obratom, katerega začetek bode jezikovna debata. Če se zavrže predlog o nemškem državnem jeziku, ti daj bode narod no gibanje mej avstrijskimi Nemci potegnilo seboj vse indifi-rentne nemške kroge, liberalni Nemci bodo izstopili iz državnega zbora, kateri bi se potem vsekako mogel razpustiti. Če se pa vsprejme VVurmbrandov predlog, tedaj se razbije železni krog desnice, in Tadejevega vladanja bo konec, kajti večina iz desnice bi Be samo na ta način, dala zopet skupaj spraviti, ako se pokliče na krmilo ministerstvo iz vodij desnice. Položaj v Cislitaviji je jako težaven, kriza se ne bode mogla izogniti. Vnaiije države. Iz Petrograda se preklicujo vest, da je ruska vlada prepovedala avstrijskim Židom naseljevati se v Rusiji, če ne dobe ruskega državljanstva. — Dne 22. t. m. se je prvikrat sešel Moskovski bojarski konvent. Generalni gubernator je v svojem nagovoru naglaševal važnost plemstva za državo in izrazil nado, da bodo bojarji vedno podpirali prejtol in domovino. Potem je konvent VBprejel adreso na carja, v katerej izraža svoja čuvstva ljubezni, udanosti in zaupanja. llolgarskl ministerukl predsednik Cankov ponudil je odstopivšima ministroma Načeviču :n Sto-jilovu, in predsedniku Grekovu mesta diplomatičnib agentov Bolgarije v Bukareštu, Carigradu in Belem-gradu, kar poslednji še neso vsprejeli, pa tudi ne naravnost odrekli. Časnik „Parisu dobil je telegram iz Hongkonga, da Francozi ne mislijo pred 1. marcem napasti Baeninha, kajti čakali bodo, da pridejo podkrep-ljenja. Vojno navdušenje Kitajcev v Kantonu pojema. Konflikt mej turško vlado iti grškim patrijarhatom še ni poravnan. Samo Edhem paša in Assim paša priporočati sultanu prizanesljivost in varovanje prav pravoslavne cerkve, drugi pa vsi hočejo energičen upor. Kristjan ski člani provincijal nega sobranja na otoku Kreti, poslali so sledeči telegram porti: „Nas, kristjansko prebivalstvo otoka Krete je bolestno zadelo preganjanje grške cerkve in naroda, in obžalujemo, da se je prisilil s tem patri-jah podati svojo demisijo, ter izjavljamo, da ga ne glede na to še vedno smatramo za neupogljivega glavarja cerkve in naroda. Mi smo preverjeni, da bode cerkev, katera sme računati na pomoč vsega naroda, svoje pravice z vsemi silami branila". Ne ve se še, kako Be bo končal ta prepir. Pravoslavni nečejo in tudi ne morejo odjenjati od svojih prav, ker 8tem bi dali Turkom še več poguma, ker bi utegnilo biti povod novim preganjanjem; turška vlada se pa zaradi časti neče dati od pravoslavnih podložnikov v kozji rog ugnati, in hoče pokazati svojo oblast. Angležem delajo egiptovske zadeve veliko preglavico. Ni upati, da bi se generalu Gordonu, katerega je angleška vlada poslala v Sudan, posrečilo s sumim pogovarjanjem pomiriti Sudance. Indijskih vojakov pa neki Gladstone ne mara poslati v Sudan, rajši bi neki videl celo francosko posredovanje. — Sultan neki ne veruje na angleški protektorat v Egiptu in Turčija se bode temu ustavljala, ko bi bilo treba, kajti njej bi bil mejnarodni protektorat še ljubši. Sultan se pa na leja, da niti do tega, niti do druzega ne bode prišlo. „Reuter Offl:eu se javlja iz Tanunariva, da je bilo kronanje nove madagaralce kraljice 22. novembra, in da sta kraljica in prvi ministri slovesno izrekla, da niti pedi zemlje ne odstopita Francozom. — Po novejših poročilih iz Madagaskarov, je zdravstveno stanje francoskih čet jako povoljno. O osodi Havaških poslancev se nič ne ve. Garnizija v Ta-motare poskusila je več napadov. 500 Hovasov je 26. decembra napalo Majungo, da bi odpeljalo kraljico Sakalavasov, pa so bili odbiti in zgubili so GO mrtvih. Dopisi. Iz Notranjskega 23. januvarja [Izv. dop.] (Priporočilo slavnemu mestnemu zboru Ljubljanskemu in trgovinskej in obrtni-škej zbornici Kranskej.) Mesečni živinski sumnji Ljubljanski postali so prava potreba za naše ljudstvo. Kako živo se ono zanima za nje znači nam najbolj jasno ogromna udeležitev in živahni promet ob onih dneh po Ljubljani. Posebno nam Notranjcem so ti in sploh Ljubljanski somuji jako priljubljeni in kljubu tolikanj ne-ugodnej železniškej zvezi udeležuje se jih vender vsaki pot redno več sto Ijudij, večinoma po železnici. Kolika večja bi pa bila udeležitev, ko bi se zamogli posluževati vlaka, ki bi dohajal okolo 0. ure v Ljubljano si lehko mislimo. Živinska in druga kupčija se namreč še le okolu 9 ure prične in kupčevalcem je posebno v zimskem času jako neprilično in neprijetno Voziti se z mešancem, ki pride že pred o. uro v Ljubljano; zgubiti morajo celo noč iu zjutraj tavati cele 4 ure po Ljubljani. Druzega vlaka pa Notranjci nemarno, ker brzovlak dohaja še le okolo 11 ure v Ljubljano, kar je za kupčevalce prepozno in tudi vožnja nekoliko predraga. Ni pa dovolj, da imamo te neugodnosti pripeti se cel6, kar se je ravno zadnji ponedeljek zgodilo, da morajo ljudje, ki pošteno plačajo vožnino za III razred voziti se stoje, v voze h, ki neso za ljudi namenjeni. Da so pa navadni osebni vozovi ob onih dneh vedno veliko preobloženi — tega mi še omenjati ni treba. Z nekako patetično-louečim glasom „gehen's hinein oder bleiben's zuriick" da dotični kondukter našemu prepoterpežljivemu deželanu na voljo, podvreči se neobhodnej muki neprevidnih južno-želez-ničnih naprav, ostati doma ali hoditi peš. Seveda se skoraj vsaki odloči za staro prislovico: „bolje je, da se slubo voziš, kakor da dobro greš". To je skoraj neverjetno pa vender prava istina. Cela stvar pa nam spričuje, kako silno potreba bi bilo, da bi za one som en j-ske dni južna železnica upeljala posebni somenjskivlak, ki bi vozil iz Trsta do Ljubljane in prihajal v Ljubljano okolo 9. ure. Ljubljanskemu mestu jo gotovo na tem ležeče, da se kolikor mogoče veliko ljudstva somnjev udeležuje. Trgovinska in obrtniška zbornica pa opravičenih želj Notranjcev ne bo prezirala, zatoraj bi bilo umestuo, da bi mestni zbor Ljubljanski v dogovoru z trgoviusko in obrtniško zbornico pri vodstvu južne železnice v tem smislu prosil, in to doseči skušal. Ako bi pri takej prošnji trebalo tudi podpore Notraujcev, ne bo je težko dobiti. Stvar je dovolj važna, da se vzame v preudarek. —o. Domače stvari. — (PrevzviSeni knezoftkof dr. Poga-fiar) pokopan bode prihodnji ponedeljek slovesno v stolnej cerkvi. Danes se bode truplo odprlo in bal-zamovalo. Jutri se položi truplo v škofovi obleki na krasno priredjeni mrtvaški oder v veliki dvorani škofove palače, kar bode uredd g. Doberlet. Drob, srce itd. pokopano bode pa na pokopališči pri sv. Krištofu. — (K g. Raičevej v o lit v i.) G. kandidat Raič in njegov kaplan Meško sta jednoglasno izvoljena kot volilna moža. Narodno volila je Krčevina, Cirkovci in Mihovci. V Bodnijskem okraji Šent Le-nartskem v Slovenskih goricah izvoljeni so snmi pošteni Slovenci. Vsi volilci Ptujskega in št. Le-nartskega okraja zbero se v 31. dan t. m. ob 9. uri predpoludne v Ptuji v Narodnem domu. Volilci Rogaškega in Šmarijskega okraja v Rogatci, v gostilni g. Janeza Ogrizeka. — („S kratnu) izšla je danes druga letošnja številka. Ta šaljivi list, ki bode letos redno izhajal, priporočumo v podporo, zlasti ker je „Škratu tudi nezavisen. — (.Slovana") izšla je včeraj 4. številka s podobo Mickievvicza. — (Imenovanja.) Davkarski pristav gosp. Fran VindiŠer imenovan je davkarskim preglednikom, začasni pristav g. Fran Predal i č postal je definitiveo, praktikant g. Adolf Ruda, imenovan je začasnim davkarskim pristavom. — (Šišenska Čitalnica) prestavila je svojo veselico na 10. dan februvarja t. 1. — (Čitalnica v Šiški) V. redni občni zbor bil je 26. decembra m. 1. Iz poročil blagajnika in tajnika je razvidno da je društvo brez dolga, ter da ima nad 200 gld. premoženja v opravi v knjigah in muzikalijah ; da šteje 144 članov, ženski in možki pevski zbor in v knjigarni 439 knjig in zvezkov, ter ima naročenih 10 listov. Društvo priredilo je Vodnikovo svečanost v zgornjej ŠiSki pri Žibertu dne 3. svečana, dve lepi besedi pri Kozlerji, dva pevska večera, kegljanje na dobitke za pevsko bla-gajnico, dva izleta, in se je udeležilo Vodnikove slavnosti v deželnem gledališči 26. aprila in v slavnostnih dnevih vzprejema Njih Veličanstva, pri se-renadi, pri ljudski veselici in na Jezici pri slovesu premilega vladarja. Občni zbor je odobraval razna poročila in zahvalo izrekel odboru in vsem, ki so društvo podpirali ali obdarovali, ter je volil v novi odbor mimo starih odbornikov, gg. Skarjovca in Stegnarjn. Slednji je v priznanje zaslug kot pevo-vodja, voljen prvomestnika namestnikom. — — (Iz Bleda) se nam piše v 24. dan t m.: Danes vršila se je volitev župana in srenjskih svetovalcev za občino Bled. Izvoljen je dosedanji župan g. Anton Vester, posestnik v Zagoricah zopet županom. Svetovalci so mu izvoljeni posestnika Fran Volk v Gradu, Janez Žerovec na Mlinu in Jean M a 11 n e r. — (V korist blagajnici kat. podp. društva) predstavlja se prihodnjo nedeljo 27. t. m. v Cel ji, v gostilni pri Belem volu „Županova Micika". — (Čitalnica v Bovcu) priredi dne 27. t. m. ples v gostiluici npri pošti", pri katerem bode svirala godba iz Kobarid«. Ustopnina znaša za ude 50 kr., za neude 1 gld. Uhod se dovoljuje samo povabljenim gostom. Odbor. — (Razpisane je služba) učitelja na jednorazrednici v Št. Lambertu. Plača 400 gold. in stanovanje. Prošnje do 5. februvarja t. 1. na okr. šol. Bvet Litijski. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Šmarije pri Jelšah. 25. januvarja. Slovensko društvo zboruje tukaj v nedeljo 27. januvarja. Gosp. kandidat Božidar RaiČ pride gotovo. Dunaj 25. januvarja. „Fremdenblatt" označuje vest, da je ulanski polk Sclnvarzen-berg dobil povelje, biti pripravljenim za odhod in da ta naredba velja dogodkom v Hrvatskem, popolnem neutemeljeno. Florisdorf 25. januvarja. Danes zjutraj bil detektiv BlSch na cesti ustreljen. Morilca, ki je po videzu delavec, prijeli so mimo idoči. Izpovedati neče ničesar. Našli, so pri njem d'nam itn o bombo, revolver in otrovano bodalce. Razne vesti. * (Uljudnost hrvatskih saborskih uradnikov.) Neka imenitna gospa prišla je prošli teden v pisarnico, kjer se dele ustopnice za na galerijo sabora. Zahtevala je ustopnico. Dotični uradnik je zakričal nad njo: „Kaj V Vam naj dam ustopnico? Vi ste krivi vsega škandala, ko bi vi ne bili začeli ploskati, bi se ta škandal ne bil pri godil, in jaz ne bi bil dobil ukora od vlade. Da bi bil vas za ramo zgrabil in pahnil ven, bilo bi najbolje. * (Železnični vlak v plamenu.) Dne 15. t. m. prigodila se je strašna nesreča na Brad-fort Bordeli Kinznanskej železnici v Pennsvlvaniji. Blizu železnice užgalo se je v nekem petrolejskem reservoiru baš to trenutje. ko se je mimo peljal osobni vlak. Viak je bil takoj ves v plamenu. Potniki so poskakali iz gorečega voza skoz okna v sneg, ki je ležal poleg železnice. Skoraj vsi so se hudo opekli, 16 osob je težko poškodovanih, 3 ženske so našle smrt v plamenu. Dva vozova sta popolnem zgorela. VABILO. Jutri v soboto v SO. dan t. m. priredi se šesti Sokolski „jour-fixe" VBled občne želje v Šrajnerjevi pivnici na Sv. Petra cesti (v spodnjih prostorih). P R O « K A M : „Putnica", nov moški zbor. „Draga deva", čveterospev. „Triju nosovi", komičen spev b spremljevanjem na gla-Boviru. „Bodi zdrava domovina", moški zbor s tenor- in bariton-solo; bariton-Bolo poje g. Pncihar. „Komisijonar", komičen prizor. „Najlepši", čveterospev. „UBtaj rode", moSki zbor. „Nesrečni krojač-", komičen prizor. „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. Začetek točno ob 8. ari zvečer. Reditelja večeru sta gg. Sokolovca Srečko Magolič in Josip Pavšek. K tej večernej zabavi vabijo se najuljudneje čč. gg. pevci Ljubljanske Čitalnice in Sokolovci. V Ljubljani, v 25. dtm januvarja 1884. Odbor „Sokola". Previdnost proti drastičnim sredstvom. No da bi dražil slizno kozo v želodci in črevah ima pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" najsigurnojši uspeh pri vsakšnih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Skatljica z navodom za uporabo 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690—3) Tujci: dne 24. januvarja. Legard z Dunaja. Poslano. 115—2) — Stare iz Kam-iz Trsta. — Len- Pri NI ona t nika. — Bettelheim z Dunaja. — ZjboI gyel iz Ogerskega. Pri Malici: Dr. Etjens, Hanal z Dunaja. — Schuh-macher iz Gradca. Meteorologično poročilo. e M Čas opazovanja Stanje barometra V 11)111. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. d ca •—i (M 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728-98 mm. 727-97 mm. 73099 mm. + 4-0' C -f 3'6d U -j- 12°C z. j z. si. zah. si. vzh. obl. obl. obl. 0-00 mm. snega. Srednja temperatura + 2-9°, za 4'8° pod normalom. IDunajsfea borza dne 25. januvarja t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo Papirna renta ......... Srebrna renta .... .... Zlata renta..........100 5*/0 marčna reuta......... Akcije narodne banku ... Kreditne akcije...... . . London . ...... . Srebro .... ....... Napol. .......... C. kr. cekini........ Nemško marke...... 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. 5°/o štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. /t-inlj. obč. avstr. 11 1 , zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinaudove aev. železnice Kreditne Brečke...... 100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 79 gld. 90 kr. 80 40 100 ■ 35 n 94 95 848 • — 9 306 ■ 75 n 121 • 30 9 ■ 62'/, ■ ■ 5 n 71 n 59 n 40 n 124 * — n 169 n 50 n 100 9 25 n 121 n 65 n 89 rt 30 It 87 » 35 n 104 n — n 115 n 50 11 119 75 » 106 TI — ■ 105 ft — n 170 rt 25 n 20 n 25 D 115 n 75 n 226 » 50 n GLAVNO SKLADIŠTE IJEVE ——'KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat izkuian Ilok proti trajnom kašlju plućevlne I ieluđca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, HINKE MATTONIJA Karlovi vari i Widn. Iščem kanclista, popolnem zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi; dotičnik mora biti tudi stenograf. (58-3) Dr. A. Mosche. Lovski pes, brak, mlad, bole dlake, ušesa nekoliko rnmeno-rajava, na jednej strani vrhu rober majhno, na drugej strani pri repu nekoliko večjo rumeno-rujavkasto progo, vrh desnega stegna na ledji ima v dlaki izrezano črko M, se je izgubil. Kdor zve zanj, naj ga pripelje ali pa poroča županu v Uoreujem Logatci, zato dobi pa primerno nagrado. ^57—6) Praktikanta iz dobre hiSe, kateri je dovršil spodnji gimnazij ali spodnjo realko in ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče slovenska tvrdka v Trsiu. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: 1*. H. poste reatanto v Trstu. (60—2) Prodaj alnica tik cerkve v Ročifikem trgu v Gornji Savinjski do« lini so takoj v nojem odda. Več pove tiaucz Smodi«, (66—1) posestnik v Ročici, pošta Mozirje. ♦ e ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ TJmotne (32—4) •> I zoli« in zobovja J ♦ ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J X brez vsakih bolečin ter opravlja ploutbovanjn in a ♦ vse sobne operavije ♦ ♦ zobozdravnik a. Paichel, | *> poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. £ Priznano nepokvarjena izvrstne voščene sveče (652-25) izdelujejo P. & R. Seemann y Ljubljani. v JLJiil>lj».iii je izšel in se dobiva Turgenjem roman: HO"V. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8U, 32 pol. Cena 70 kr. 7a\ Kiiižmio ceno bo morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preši ren, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisHl dr. Ribič. _ Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vohijak. — Čegava bode, novelit-a, spisal J. Ogrittec. Velja .... 15 kr. TT zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 k r. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski Bpisal Viktor CJierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoBki spisal //. Reviere, poslovenil Davorin Hostnik: — Cerkev in država v Ameriki, trancoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davoriti Hostnik: Velja.........15 kr. Za vso 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Novu pa 10 kr. Iidatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastniua in tisk -Narodne Tiskarre".