Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu ,,Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravulštvo „3flira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.	Celovcu, 27. svečana 1909.	Štev. 9.
Volilci — pozor!
Nasprotnikom se hlače tresejo. Kmetje, delavci, posli, vse vstaja, vsem se odpirajo oči. Vsi spoznavajo, da nas bodo pripeljali nemškonacio-nalni politiki in gospodarji v deželi na rob propada. Celo zaslepljenim nemškutarjem so se po nekaterih krajih začele odpirati oči: Hujskati proti Slovencem je lahko, pobijati jim okna, ometavati njih hiše' postavljati j im pred prag— dišeče rožice, v tem vsem so nasprotniki res mojstri, ali gospodariti, tega ne znajo in tudi — nočejo. Kaj je zanje kmet? io kažejo venomer: „Stimmvieh“. Govorijo in obljubljajo mnogo, storijo pa za kmeta in delavca bore malo, čeravno imajo ves denar v rokah, Kaj bi storila naša stranka za kmete, če bi imela to moč, ta denar na razpolago, kakor ga imajo nasprotniki.^ Kaj pa delajo nasprotniki? Stoinsto-tisoče izmečejo med Nemce na Zgornjem Koroškem, za Slovence pa nočejo imeti denarja. Že koj prvi dan jesenskega zasedanja 1908 nas je poučil, da imajo v deželni zbornici za regulacije hudournikov in izsuševanja blat na Zgornjem Koroškem na razpolago 139.429 K 75 vin.' za uravnavo hudournikov na Spodnjem Koroškem se pa naj dovoli le svota 3895 K. Za uravnavo Meže pri Prevaljah je dovolil deželni zbor že 22. vinotoka 1908 12°/o in po zopetnem posredovanju poslanca Grafenauerja Ì5°/o prispevek, pa z delom se še sedaj ni začelo. Kdo je kriv? Deželni odborin prevaljski župan, kije uskočil v nasprotni tabor. Kako dolgo so branili dati za slovenske kraje kako drobtino! Kdo je kriv vsemu temu? Deželni poslanci, ki so izvoljeni od nemškutarjev, pa pritrdijo vsakemu predlogu za Zgornjo Koroško, odklanjajo pa jih za Spodnjo Koroško. Za vse to delamo odgovorne poslance Kiršner, Wieser, Oraš, Plešivčnik in druge. Ti možje so vendar pri stranki večine, zakaj torej niso za slovenski del Koroške, kjer so izvoljeni za poslance ? Ker so stranki samo privesek, proti nji pa se ne upajo črhniti, ker jim je dala mandate. Kako hitro so pa možakarji glasovali zato, da se J6 distriktnemu zdravniku v Grcbinju povišala
plača, čeravno so občine prizadetega okraja protestirale; razumemo, ker je zdravnik političen nasprotnik. Sploh razume nemškonacionalna stranka pod imenom „gospodarsko delo“ pitanje bogatejših „kmetov v gosposki suknji“, da ji ostanejo zvesti agitatorji. Ta stranka je sklenila davek na vino in sadni mošt. če bo še dolgo gospodarila, bo v deželi tako (j^o-gos poda-rila, da bomo morali plačevati še davek na kruh in vodo!
Vse to spoznavajo kmetje po slovenskem Korotanu, zato pa bodo s takimi poslanci tudi pometali. Celo nemškutarski kmetje — zaupniki nasprotnikov so se začeli puntati. Kiršnerja ne marajo več, a nemškonacionalni generali jim ga po vsej sili hočejo natvesti. Kiršner je na nekem shodu pred kratkim že izjavil, da se bo odtegnil politiki. Pa lene gre! Oraš, Plešivčnik in Fišer so že itak politični mrliči in jih je že nasprotna stranka sama pustila pasti, dobro vedoč, da ž njimi ne more več loviti pri volitvah kalinov, da jim dado glasove.
Šumi se je leta in leta trudil, da bi si pripravil ugodna tla za deželnozborsko kandidaturo, pa ga celo nemškutarski kmetje nočejo. V Velikovcu so imeli namreč pred nekaj dnevi zaupen shod, na katerem so iskali kandidata, pa ga niso našli. Nazadnje je šla deputacija k našemu kandidatu g. Ellersdorferju, da bi kandidiral za njihovo stranko na kmečki program, vedoč, da z nemškonacionalnim programom v velikovškem, i okraju nihče ne bo več zmagalC Pa so se vračunili. G. Ellersdòrfer ni mož, ki bi prodajal svoje politično prepričanje za skledo nemškonacionalne leče. Zdaj pa so brez kandidata! Jojmene, trhla nemškutarija in nemškonacionalne trdnjave se podirajo ! Kaj bo, kaj bo ? se vprašujejo nemškonacionalni grešniki. Bojijo se opravičeno, da bodo izgubili med Slovenci vojsko na celi črti.
Če pa ne gre s pravico, bo pa šlo z lumparijo. Izmislili so si nekaj prav novega. Izpustiti hočejo iz volilnih imenikov naše volilce po občinah, ki so v nasprotnih rokah. Tako bi se radi iznebili sitnih volilcev. Slovenski volilci, kaj takega si ne smemo dati dopasti.
Poživljamo naše somišljenike, da se gredo nemudoma prepričat, če so vsi naši volilci povsod v volilnem imeniku. Zaupniki, podajte se takoj z agitacijskimi polami k občinskim uradom in preglejte, če so v volilnem imeniku vsi naši volilci, ki jih imate v agitacijskih polah. Ta trik se nasprotnikom ne sme posrečiti.
V	boj za naše kandidate proti trhlim podrepnikom nemškonacionalne gospode !
Reklamirajte za vsakega volilca posebej !
Volilni imeniki!
V	Celovcu in v celem okrožju celovškega okrajnega glavarstva so bili volilni imeniki položeni na pregled že 24. februarja. Čas za reklamacije poteče torej za te kraje z 9. marcem. Preglejte jih torej brez odmora, kdor še tega ni storil !
Veè izobrazbe našemu ljudstvu!
Iz vrst S. K. S. Z. smo prejeli članek:
Bodočnost naša je izobrazba naša. Koroški Slovenci se bomo na svoji zemlji le tedaj obdržali, če bomo v izobrazbi visoko nadkriljevali Nemce, s katerimi bijemo boj za obstanek. Dejstvo, da se naša mladina tako malo nauči po naših šolah, nas navdaja z bojaznijo, kajti dandanes je jako težko gospodarsko kot družbeno stališče neizobražencev. čaka jih uajhujše, 'tudi zaničevanje in posledice so: Surovost, neznačaj-nost in pijančevanje. To pa mora uničiti na vsak način naš narod in ga popolnoma odtujiti svojim prednikom. Pomanjkanje izobrazbe je krivo, da ne moremo prav napredovati ne politično, ne gospodarsko, ne družabno, kajti naše politično življenje zahteva značaje, ki se trdno oklenejo ene stranke in tudi vedo zakaj. Biti morajo oboroženi proti nasprotnikom in morajo vsaj nekoliko imeti pogled v najvažnejša vprašanja, za katera se bije boj.
Gospodarski položaj zahteva veliko strokovnega znanja od vseh, ki se morajo boriti za svoj
Podlistek.
Kaj pa kaj Kitajci?
(O. Veselko Kovač, apost. misijonar.)
II.
Ker sem Vam zadnjič nekaj pravil o Dalaj Hami m njegovem obisku v Pekingu, utegne Vas se zanimati, kako se je vsa stvar končno iztekla.
Za Dalaj Lamo tako ugodno, da se tega ni nihče nadejal, tudi sam Dalaj Lama ne.
Takoj po prvem obisku na cesarskem dvoru ki je bil obojestransko silno hladen, začela je kitajska vlada pritiskati na tibetanskega „pa-peža“ uprav nadležno. Omejila mu je pros’tost v občevanju z vnanjim svetom, zlasti s političnimi zastopniki raznih tujih oblasti. Občevati je smel ž njimi le s pomočjo tolmača-Kitajca, ki mu ga je določila vlada, Tibetanci pa so kmalu zvedeli, kako slabo se počuti njih poglavar v Pekingu. In zgodilo se je, kar je bilo pričakovati: Kakor en mož so se vzdignili v Lhasi zoper on-dotno vec sto mož broječo kitajsko posadko ter jo potolkli do zadnjega moža. Kitajska vlada je nato poslala proti upornikom večje število vojakov, a tudi ti niso imeli posebne sreče. Med tem pa se je zgodilo nekaj, kar je popolnoma odvrnilo pozornost od tibetanskih dogodkov. Sredi meseca listopada sta namreč kar nenadoma umrla mladi kitajski cesar in stara cesarica - vdova. Kakor strela iz jasnega je osupnila ta popolnoma
nepričakovana novica ves omikani svet. Dalaj Lama pa, ki je v „Rumenem templu“ kuhal jezo, se je globoko oddahnil. Ta dogodek je bil zanj velepomemben. Pred vsem ga je oprostil vladne nadležnosti. Vlada je imela namreč sedaj vse važnejše opravke, kakor pa brigati se za Dalaj Lamo. Ta pa ne bodi len —- se je takoj začel pripravljati na odhod. Preteklo je sicer še par tednov, predno je mogel zapustiti negostoljubno cesarsko mesto, a razmere so se sedaj zanj popolnoma izpremenile. Cesar in cesarica, katerima se je še pred kratkim moral pokoriti, sta sedaj ležala na mrtvaškem odru. Sedaj ga ni bilo več, ki bi se mu moral klanjati. Gibal se je zopet svobodno. Da pokaže svetu, kako treba pozabiti storjeno krivico, obiskal je cesarska mrtveca ter opravil ondi nekaj obrednih molitev
In sedaj se vrača v svoj mrzli Tibet s povečano slavo in veljavo. Tibetanci so namreč popolnoma prepričani, da sta kitajski cesar in cesarica-mati tako nagloma umrla edino le vsled tega, ker sta razžalila Dalaj Lamo, učlovečenega Buddho. Saj je pa tudi nekaj nezaslišanega, da se mora božanstvo klanjati navadnemu človeku, perverzni ženski !...
Ta dogodek je za Tibetance in Mongolce očiten čudež, in Dalaj Lama ga bode brez dvoma dobro izrabil v svoje črne namere.
Da sta kitajski cesar in cesarica-mati tako naglo drug za drugim umrla, to sicer ni noben čudež, kakor mislijo buddhovci v Tibetu in Mongoliji, a nekaj zelo čudnega pa je to vendar-le! Stvar še do danes ni jasna. Po uradnih raz-glasilih je cesar umrl 14. listopada, dva dni po-
tem pa cesarica-mati. A danes je dognana stvar, da je bila cesarica-vdova 10. listopada že mrtva, 24 ur nato pa je izdihnil tudi cesar sam. Stvar je taka: Mladi cesar Kuang-hsii je bil velik prijatelj napredka. Hotel je v kratkem času pre-ustrojiti po evropskem vzorcu vso Kitajsko. A cesarica-mati, do mozga starokopitna ženska, mu je bila na poti. Treba jo je bilo spraviti z dvora. Jueušeke, cesarjev zaupnik, je dobil ta važni nalog. A mož je v zadnjem trenotku vso zaroto izdal cesarici. Posledica tega je bila znana revolucija v „cesarski palači" septembra meseca 1. 1898. Cesar je bil odstavljen in stara cesarica je vzela v roke vladno krmilo. Od tega časa je bil cesar tako rekoč jetnik v lastni palači. Bil je baje umetno zastrupljen, da ni mogel dobiti potomstva, in je hiral od dne do dne. V tem desetletju je bil izdajica Juenšeke desna roka cesarice, takorekoč prvi mož v državi. Jasno pa je bilo. da moža ne čaka nič dobrega, ako cesarica umrje in mladi cesar zopet dobi cesarsko žezlo v roke. In letos, v začetku listopada, je sicer žilava starka kar naenkrat nevarno zbolela. Vse prizadevanje najspretnejših zdravnikov je bilo brez vspeha: Bolni cesarici so telesne moči očividno pojemale. Vsako uro se je bilo bati najhujšega. In ko je Juenšeke videl, da se zanj bliža usodepoln trenotek, je dal — tako se z več strani odločno zatrjuje — zastrupiti mladega cesarja. Na steni poleg postelje, na kateri je izdihnil ljudomili cesar, so našli z velikimi črkami zapisano to-le povelje: „Juenšeke mora proč !“
Ta zadnja želja nesrečnega cesarja se je kmalu izpolnila. Za to je skrbel cesarjev mlajši
obstanek. Poznanje svetovnega položaja je predpogoj za boljše čase, kajti predno se kmet ne bo zavedal, kaj pomeni on v celoti in v katerem tiru se giblje ves svetovni tok, tako dolgo se ne bo dal prepričati, da je preustrojitev njegovega gospodarstva nujno potrebna, vedno bo pravil, predniki so tudi tako delali, pa jim je šlo dobro, vso krivdo bo pripisoval davkom itd.
Pa tudi družabnih razmer ni nikakor mogoče zboljšati brez višje izobrazbe. Ne pravim, da je potrebno za višjo izobrazbo ravno dolgo obiskovanje šol, posebno ne naših, ampak na kateri koli način dobiti mora vsak jasen pogled po svetu, da ne bo popolnoma odvisen le od kakega vaškega mogočneža. Potem je še-le upanje, da bo socialno mišljenje prodrlo led v naših občinah, na kmetih, med delavci. Socialna izobrazba bo ugladila pot k sreči in blagostanju, podpirati pa jo bo morala vera.
Brez žive vere ni mogoče pomladiti našega ljudstva in ga navdahniti z novim upom, z novim življenjem, s prepričanjem, da smo vsi ena družina in da moramo drug drugega ljubiti in drug drugemu pomagati. Brez temeljite verske izobrazbe ne bo oživel ta sveži duh med našim ljudstvom.
Gmotni, družabni, duševni kot narodni oziri torej nujno zahtevajo, da preskrbimo našemu ljudstvu več temeljite izobrazbe.
Če je odvzela dežela Slovencem vsled sedanje ustrojitve šol vso možnost, da bi se mogli res izobraziti, pa ne smemo tako dolgo mirno čakati, da dobimo zopet prave šole, ki bodo dale našemu rodu res podlago za izobrazbo, ampak moramo izobraževati ljudstvo tam, kjer nam je mogoče.
Mladina od 14. leta naprej je^prosta, in ravno ta je v naj večji nevarnosti. Če pridobimo za dobro stvar vso mladino takoj, ko izstopi iz šole, in ji podamo poštene izobrazbe v lepi posodi, bo z veseljem sledila našim uzorom.
Večkrat se je že izrazila misel, da mora vsaka župnija dobiti svoje društvo, ki bo skrbelo za izpopolnitev izobrazbe šoli odraslim župljanom, kajti človek bi se moral celo življenje učiti in se izpopolnjevati.
Dobra knjižnica in človek, ki vodi vse in navdušuje in svetuje in pomaga, je predpogoj vsem uspehom. Z dobrimi predavanji, tečaji, razgovori, z občevanjem s posamezniki je mogoče voditelju to doseči. Z dobrimi igrami, veselicami, izleti, petjem se da poskrbeti za zabavo, veselje in zabraniti popivanje, pretepanje itd.
Duša vsakemu društvu pa mora biti dobra knjižnica. S predavanji se ne da doseči vsega in marsikje tudi zaradi pomanjkanja dobrih govornikov tega ni mogoče. Izkoriščanje dobre knjižnice pa je povsod mogoče. Vsaki župniji dobro knjižnico, mora biti torej prvi cilj „Slov. kršč. soc. zveze za Koroško11, ki ima nalogo skrbeti za organizacijo izobraževalnih činiteljev po slovenskem delu Koroške.
Naša izobraževalna društva imajo večinoma svoje društvene knjižnice. Mnoge so sicer nujno potrebne izpopolnitve, pa primanjkuje navadno sredstev in zato ostane pri starem. Je pa še nad 100 župnij na Koroškem, kjer bivajo Slo-
brat, ki sedaj vlada mesto svojega triletnega sina, ki je 2. grudna zasedel cesarski prestol. Princ-regent Čuin, z dušo in telesom vdan svojemu nesrečnemu bratu, je bil od 1. 1898. sem zaklet sovražnik Juenšekeja. Koncem minolega leta se je maščeval nad izdajalcem in bržkone tudi morilcem svojega predragega cesarskega brata. Odstavil ga je brez najmanjše odlike ter ga poslal domov. Kitajski časopisi hočejo vedeti, da se je princregent izrazil, da je to najmilejša kazen, ki je mogla zadeti za državo sicer vrlo zaslužnega moža. Za kitajsko državo si je iztekel Juenšeke v resnici več zaslug kakor katerikoli drugi kitajski državnik. Utegnil bi bil postati kitajski Bismark — v marsičem je že bil, a zato je bolje, da je propadel.
In tako sedi danes mož, o katerem se je celo govorilo, da hlepi po kitajskem prestolu, doma za pečjo, zapuščen od večine svojih prijateljev in kreatur, ki so se le po njegovi milosti povzpeli do visokih državnih služb. Ako ima imenovane zločine res na svoji vesti, pač ni vreden sočustvovanja. Če pa se mu godi krivica, pa se naj tolaži z bridko resnico, da je pred njim že neštevilno slavnih mož izkusilo isto, kar on sedaj izkuša: Želi so nehvaležnost za svoje zasluge.
Z odpustitvijo Juenšekeja iz državne službe je nastopil za Kitajsko silno kritičen čas. Tuje oblasti, ki so nameravale pozvati velik del svojega vojaštva iz Pekinga domov, so to svojo namero preklicale; boje se namreč resnih nemirov. Do sedaj je bil namreč Juenšeke porok za popolno varnost tujcev na Kitajskem. Njemu so tuji
venci in nimajo nobenih sredstev, da bi se mogli nadalje izobraževati. Zato pa se dotični kraji tudi vedno bolj odtujujejo slovenskemu narodu in svojemu jeziku. Skrajni čas je torej, da se stori za te zapuščene Slovence po Koroški nekaj izdatnega.
Majhen je slovenski narod, zato potrebuje višje prosvete in več izobrazbe, če se hoče ohraniti, kot pa močnejši sosedje, ki imajo v svojih vrstah moč za zaveznico. Pred vsem pa potrebujemo obmejni Slovenci več izobrazbe, več prosvete, da se bomo mogli uspešno braniti za svoje najdražje svetinje.
Da bi s časom to dosegli, je „S. K. S. Z. za Koroško11 s posredovanjem Slov. dijaške zveze11 dosegla pri „S. K. S. Z. za Štajersko11, da ji prepusti narodni kolek „Obmejnim Slovencem11 za 20°/o tako, da ostane koroški S. K S. Z. 80°/0.
Dovolj vzroka, da se koroški Slovenci pridno poslužujejo tega kolka in tudi izvenkoroškim bi ga priporočali. Tudi ti se ga naj poslužujejo, če jim je kaj ležeče na narodni okrepitvi koroških Slovencev. Dobival se bo kolek pri gg. celovških bogoslovcih in pri tajniku „S. K. S. Z. za Koroško11, g. Peregrin V u n č k u, Celovec, Kosarnska ulica št. 30.
Ker pa dobiček pri kolku gotovo ne bo zadostoval, ker je potreba velika, prosimo vse Slovence, ki čutijo s koroškimi brati, da nam priskočijo ali z denarjem ali s knjigami na pomoč. Pravočasne žrtve ne bodo zaman. Seveda črez nekaj let bi bile morda že tuintam zaman in prepozne.
Pri denarnih pošiljatvah se naj izrecno pove, da je za knjižnice, da se ne porabi denar za druge nujne potrebe S. K. S. Z. za Koroško.
Prispevke bomo vestno priobčevali po listih. Bog plati vsem, ki bodo kaj storili za izobrazbo tako zapuščenih koroških Slovencev. Prepričan sem, da ne bo moj klic zastonj. Saj vsi poznajo važnost koroških Slovencev za slovenski narod. Mi smo predstraža; če pademo mi, pride vrsta na vas. Ce poreče kdo, da smo koroški Slovenci izgubljeni, vendar še lahko stojimo stoletja zvesto na straži, če dobimo pomoči od sobratov. Tudi v vojski morajo vedno dobiti predstraže pomoči iz glavnega tabora. Na pomoč torej, bratje. Pomagajte, da dobi naše ljudstvo več izobrazbe. Meči so skrhani, pomagajte nam jih brusiti, predno nas sovražnik iznova napade.
Socialni teca) v Velikovcu.
Že lani smo nameravali prirediti socialni tečaj, toda iz raznih vzrokov smo morali opustiti to misel. Letos pa se nam je ta prireditev posrečila. Ker je bil socialni tečaj premalo razglašen, smo se bali premajhne udeležbe. Toda ravno narobe se je zgodilo. Pripravljeni smo bili na kakih 20 udeležencev, a v resnici jih je bilo vseh skupaj 42. Dne 18. svečana 1.1. zjutraj ob polu-devetih otvori kanonik Dobrovc tečaj, razloži pomen takega kurza in poudarja njega važnost v sedanjem času. Nato je nastopil kot prvi predavatelj vč. g. dr. Fr. Cukala, prefekt v „Ma-rijanišču11 v Celovcu, ki je jako temeljito in po-
diplomatje najbolj zaupali. Ako mandžurska vlada ne odstavi še drugih Kitajcev iz državnih služb, se nemirov ni bati, kajti samo za Juenšekeja, ki uživa med narodom prav malo simpatij, ne bo nihče nastopil proti njej . . .
Ne bodimo torej črnogledi in pustimo prerokovanje.
* *
*
Danes, 22. prosinca, praznujemo Kitajci „Novo leto11; kličem torej vsem vrlim Korošcem „Srečno novo leto v narodnem oziru!11
Smešniee.
Na pustni torek. Berač (sam sebi, gledajoč v skledo):	„Hvala Bogu, dvanajst krofov
sem pojedel, pa ako bi vedel, da mi bosta ostala samo ta dva, bi ju pojedel najprva.11
Na cesti. Gospodinja, ko sreča znanca: „Ah, prav nič ne vem, kako pozno je že, ali imate vi uro?11 — On: „Nimam je,pa tako vem, koliko da je.11 — Ona: „Kako veste?11 — On: „Jaz imam vse ure v glavi.11 — Ona: „A zato sem zadnjič slišala, da se vam je ustavilo eno kolesce v glavi!11
Na železnici. Prijateljica svoji znanki: „Veš, jaz sem vzela kar povratni listek, zato, če se bom jutri zapoznila na plesu, da me bo vlak počakal.11
Mohorjani, spominjajte se šentjakobske šole!
ljudno govoril o socialni demokraciji in kmečkem stanu. Popoldne istega dne je predaval č. g. Ivo Kogelnik, župnik na Radišah, o sedanji in prihodnji šoli in o potrebi samoizobrazbe. Drugi dan dopoldne je predaval vč. g. msgr. V. Pod-gorc o poselskem vprašanju in o koroški kmetijski drubi. Popoldne istega dne pa je o zadružništvu in narodnem gospodarstvu govoril vč. g. dr. L. Ehrlich, stolni ceremonijar v Celovcu; za njim je razlagal č. g. Jož. Dobrovc koroški volilni red. Tretji dan je razpravljal č. g. Fran Smodej, urednik „Mira11, o koroški politični preteklosti in o naši bodočnosti. V soboto opoldne (dne 20. svečana) se je tridnevni tečaj zaključil.
Zopet korak naprej. Z največjo zadovoljnostjo pišemo te vrstice. Predavanja so bila vseskozi temeljita. Govorniki so za svoj trud pa tudi želi zahvalo od strani udeležencev, ki so z vidnim zanimanjem sledili razpravam; zlasti pa se mora pohvalno omeniti njihova udeležba pri razpravah za vsakim govorom. Mladeniči so s tem pokazali, kako bistre glave so, ter sprožili marsikatero jako koristno misel. Po vsej pravici je rekel neki gost, ki se je udeležil ene take razprave, sledeče: „Po številu vas je sicer samo 40, toda po vaši inteligenci vas je petkrat toliko.11
In v resnici se mora reči, da moramo biti ponosni na tak mladi naraščaj. Dajte nam prave šole, šole za Slovence, ne pa za Nemce, in nas Slovencev ne bote mogli imenovati manjvrednih! Žalostno je dovolj na Koroškem, da morajo drugi, ki niso v to poklicani — brezplačno nadomeščati izobrazbo, katero bi morali v to poklicani in za to plačani činitelji dati našemu ljudstvu. Toda višja šolska oblastva že vedo, zakaj delajo tako. Ohraniti hočejo slovensko ljudstvo neumno in nezavedno, aii z drugimi besedami, vzgajati nemškutarje, da jih morejo porabiti za svoje germanske namene; to je namen šolskih oblastev in vlade. Prava izobrazba med Slovenci ali njihov gospodarski napredek je samo hinavsko farbanje teh činiteljev. To dokazuje preteklost, to kaže vsakdanja izkušnja. Pa vkljub vsemu temu moramo trditi, da je velik del, ako ne večina mladine na naši strani. In kakor vse kaže, bo koroška mladina po veliki večini kmalu sledila oni na Štajerskem in drugod po Slovenskem. To je sad počasi, a vztrajno delujočih izobraževalnih društev, od katerih zahtevajo tisti, ki samo godrnjajo, pa ničesar ne delajo, da bi kar črez noč delala z ljudmi čudeže.
Udeležencev je bilo največ iz narodnega Št. Petra na Vašinjah in iz slovenske trdnjave na Djekšah; ostali so bili iz Krčanj, Vovber, Št. .Turja, Štv Štefana, Škocijana, Št. Petra pri Grabštanju, Žitarevasi, Železne Kaple, Doberle-vasi, Šmarjete, Šmihela, Pliberka, Vogrč in Žva-beka. Posebej še moramo omeniti med udeleženci tudi dve zastopnici ženstva. Kakor smo se izpo-četka bali majhne udeležbe, tako smo ob sklepu morali z največjim veseljem in zadovoljstvom reči, da smo popolnoma dosegli s tem prvim tečajem namen, ki smo si ga stavili. Prisrčna zahvala za to gre najprej S. K. S. Z. za Koroško, ki je tečaj priredila, ter gg. predavateljem; pa tudi ukaželjnim in neustrašljivim udeležencem, ki so s tem vnovič dokazali, da hočejo darovati svoje zmožnosti in moči svojemu slovenskemu narodu, da hočejo delovati z „uma svitlim mečem11 za blagor in napredek milega, pa zatiranega koroškega slovenskega ljudstva.
Kjer je izobraženost, tam je tudi blagostanje. To hočemo tudi koroški Slovenci !
Molilno gibanje.
Volilni shod kat. pol. društva se vrši za občino Logaves v Ločah v Aiholcerjevi gostilni p. d. pri Ahacu v nedeljo 28. svečana popoldne ob pol štirih. Govorita gg. dr. Brejc in Vospernik.
V Črni v nedeljo, 28. svečana, ob II. uri dopoldne v gostilni gospe Ivane Geršak, in v Prevaljah isti dan ob 4. uri popoldne pri Šteklu. Govorita gg.: posl. Grafenauer in msgr. Podgorc.
Pazite na volilne imenike !
Dolžnost naših somišljenikov je, da v vsaki občini vsak dan pazijo, kdaj je na občinski tabli razglašeno, da so volilni imeniki v občinskem uradu položeni na pogled. Z dnevom, ko je položen volilni imenik vsakemu v pogled, se začne tudi 14dnevna doba reklamacij. Takoj preglejte volilni imenik, če ni kak našinec izpuščen ali morda utihotapljen kak nasprotnik, ki nima volilne pravice! Pazite tudi, da bodo vsi našinci vpisani! V slučaju, da je treba reklamacije, takoj reklamirajte pri županu pismeno ali ustmeno in nesite s sabo izkazilne liste ! Zlasti hlapci in poljedelski delavci, ki so bili na
dan, ko je bila volitev razpisana, t. j. 9. svečana 24 let stari in od 9. svečana 1908 stanujejo v občini, se v volilnih imenikih (četudi ne namenoma) kaj lahko izpustijo. Pozneje je treba še enkrat pogledati, ali se je popravilo. Dobro je, če si naši zaupniki prepišejo volilni imenik. Ako bi župan tega ne pripustil, se je treba takoj pritožiti na okrajno glavarstvo.
Pazite na § § § kazenskega zakona !
Podkupovanje glasov je strogo prepovedano, zato pazite na nasprotnike! Kdor ponudi ali obljubi kakemu volilcu ali kaki tretji osebi dobiček z namenom, da bi se volilec ne udeležil volitve ali pa v gotovem smislu volil, bo kaznovan od 1 do 6 mesecev.
Kdor se da podkupiti, bo ravnotako kaznovan.
Kdor na dan volitve kupi volilcem jedi ali pijače zastonj ali za navidezne cene, plača 10 do 200 K kazni.
Kdor zoper kakega volilca rabi silo ali mu grozi ali škoduje na kakršenkoli način z namenom, da bi v gotovem smislu volil, se kaznuje od 1 do 6 mesecev.
Pačenje in oviranje volitev je kaznivo. Kaznivo je, kako glasovnico samovoljno izpolniti.
Tolilni katekizmi!
Dobijo se brezplačno osebno v pisarni političnega društva v Celovcu, Pavličeva ulica 7, ali pa po pošti v poljubnem številu. Somišljeniki, preglejte jih, da ne storite napak!
Žrelec. (V znamenju volitev.) Pri nas se je že začel volilni boj. Seveda je začetek vreden surovosti nemškonacionalcev. V noči dne 22. t. m. je zalučal neki pobalin v okno v prvem nadstropju župnišča debel kamen. Zastor v oknu je preprečil, da kamen ni prebil tudi notranjega okna. Če bi se bilo to zgodilo, bi bil prav lahko priletel naravnost v g. župnika. Take vrste vo-lilm boj bo imel pa tudi zaslužen konec. Nasprotniki so že vsi prestrašeni in v volilni nervoznosti segajo pp sredstvih, ki bodo nasprotno stranko ubila. Živela kultura!
G. Nagele, g. Nagele, na Djekšah umivate zamorca. Zakaj pa niste takoj odgovorili gosp. Grafenauerju in dokazali, če imate prav, kaj? Zakaj je g. Grafenauer zamašil „Freie Stimmen“ gobezdavo golijo, ki sicer svojih umazanih ust ne morejo dovolj široko odpirati? Mi smo takoj pregledali stenografični zapisnik državnega zbora, pa smo se prepričali, da 8. julija 1908 Nagele sploh ni stavil kakega predloga. Torej..........
Žitrajska okolica. Neki kmet pripoveduje: v Bil sem v sredo, dne 10. t. m., pri Miklavcu in tam so bili z menoj nenavadno prijazni. Premišljeval sem, kaj to pomeni, in v nedeljo mi je rešil uganko „Mir“, ki je poročal, da imamo pred durmi volitve. Ali se ne ujema, g. Sejfric, oziroma g. Kaki? Ja, ja, pač veste, da se s silo ničesar več ne doseže, napeti je treba čisto nove ,.ta brumne strune1'.
Djekše. Pretečeno nedeljo smo imeli zborovanje deželne kmetijske družbe. Ker je pa še najbrž od prejšnjega zborovanja šumelo g. Šumiju neprijetno po ušesih, ga takrat ni bilo k nam. Prišel pa je državni poslanec Nagele ter je razpravljal o deželni „Kmetijski družbi" in o podporah ali subvencijah, ki se delijo posameznim udom, pa tudi celim podružnicam. Potem nam je pravil, kako deluje on v državnem zboru. (Glej dopis med koroškimi novicami.) Nazadnje je prišel razgovor tudi na železniško vprašanje, namreč glede proge ot Pavel—Celovec; zatrjeval in razkladal
že stavil nn'n pr(?dlo8'ov in nujnih predlogov je ze stavil na Dunaju zastran te železnice. Da ta
ree tako tiči, je menda kriv celovški župan Neu-n?r: klJ,e lzv°l3nn za predsednika tozadevnega »železniškega odbora". Na vse zadnje se je spravil na naso katoliško stranko. Seveda je govoril cisto nemško, da ga nekateri sploh razumeli niso m tudi ne vedeli ali govori njim ali podobam,
mislJ T u nV en\ 1Da pa S-Nagele ne bo
TT’	T' b0l;|e misllj0 0 kakor
pri nas, se zdi kmetu, — piscu teh vrst, zavsem
umestno, spraviti v javnost ta-le slučaj : Imel sem
tovoriti PJTŽv0St V' družbi več kmetov-našincev govoriti, z nekim možakarjem, ki je bil vedno
najboljši pristaš Nageletov. Ta nam je prigovar-jal, da, naj bi se kmetje pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah ne pustili voditi od meščanov, ter nam je razkladal, da si prodajalec in kupo-valec nikdar ne moreta biti prav zastopna Za zgled nam je postavil Nageleta, ki pač vedno bolj skrbi za meščane, ki jih ima pred nosom kakor za kmete, češ, srajca je bliže telesa kakor pa suknja. Dalje nam je pravil ta mož, da je bil osebno pri seji »železniškega odbora", ki je bila nedavno v Celovcu. Ko je bil Nagele vprašan, zakaj ne pusti nobenega glasu od sebe zastran te železnice, ker je prej vedno zagotavljal, da se
hoče potegovati za njo, je kazal zapisnike in se zagovarjal, koliko predlogov je že stavil na Dunaju ter je dolžil celovškega župana, da je spal, kakor spi še zdaj. Nato je vstal posl. Dobernig in je Nageletu kratko odgovoril: Med nami je pač res mala vojska; bova šele videla, kateri bo zmagal, ali Vi, ki hočete imeti progo Sinčaves— Velikovec, ali mi z našimi 17 občinami, Št. Pavel —Celovec. Nagele, odgovorite !
Dholica. Da je volilni imenik položen na pregled, je sklical naš nemškonacionalni tajnik na sredo, ne na nedeljo. Poskrbeli smo, da se pouči moža, kaj se pravi »ortsiiblich" razglaše-vati in da se bodo legitimacije in glasovnice dostavljale volilcem na dom, kar se pri zadnjih državnozborskih volitvah ni zgodilo.
Olika? V Mariboru je bilo. Šel je slovenski dijak s kmetom iz domačega kraja mirno se pogovarjajoč po ulici. Srečata ju dva nemška dijaka. Zdaj pa halo! »Schau, da geh’n zwei windische Teppen", sta vpila za onima. »Die windischen Studenten passen ja am besten zu den Bauern dazua". — Take morajo slišati naši dijaki od svojih podivjanih nemških sošolcev. In samo le zato, ker so rojeni Slovenci. Skušnja pa uči, da so tisti podivjani mladeniči večinoma otroci takih ljudi, ki so ali sami rojeni Slovenci in so postali poturice, ali pa vsaj v veliki meri od Slovencev še živeči Nemci. Slovenski kmetje, le pridno podpirajte nemške zagrizence, le volite take ljudi v javne zastope, plačilo (zasramovanje in škoda) vam prav gotovo ne izostaneta.
Koroške novice.
Shoda sodalitete Ss. C. J. dne 4. sušca zaradi nastalih zaprek ne bo.
Celovec. (Naš pust.) Zabaveželjnost združena s prebujajočo se narodno zavednostjo, je privabila na pustno nedeljo zvečer v »Benediktinsko klet" zelo veliko Slovencev. Ugajalo nam je sviranje »Bisernice", kakor petje in druga zabava, ne pa gneča. Prepričali smo se zopet, da so za celovške Slovence prostori premajhni v — »štram-tajč" Celovcu.
Celovec. (Smrt na plesišču.) Na običajnem šulferajnskem pustnem plesu v »Musik-sale" se je letošnji pustni večer dogodil pretresljiv slučaj. 27letni nadporočnik Adalb. pl. Lippe je posetil ples, maskiran kot ogrski kmet. Bil je izredno dobre volje. Kar naenkrat mu postane slabo, in zgrudi se na tla. Mislilo se je sprva, da je to storil v šali; a ko le ne vstane in mu nekdo hoče pomagati na noge, šele zapazijo, da imajo — mrliča pred seboj. Prenesli so ga takoj v hišnikovo stanovanje, kjer se je navzoči zdravnik zaman trudil, vzbuditi ga z oživljajočimi poizkusi; nadporočnik je bil že izdihnil, najbrž vsled srčne kapi. Da bi se plesaželjnih nemških „šul-ferajnskih" bratcev ne motilo v pustnem veselju, se je dogodek popolnoma prikril. Zato so tudi mrliča nabasali iz hišnikovega stanovanja skozi okno na voz ter odpeljali v vojaško bolnišnico. Slovenci, zapomnimo si to spoštovanje »šulferaj-novcev" do mrtvih. Boljši ljudje po mestu se zgražajo nad takim poganstvom.
Borovlje. Po sili hočejo nekateri imeti nemške Borovlje — pa se jim ne pusti prav. Tudi zadnji »Sanger Kranzchen" je služil temu namenu. Kdor je prišel v nedeljo zjutraj v Borovlje, zagledal je čudne ljudi. Prsi okinčana s pristnimi frankfurtarskimi trakovi, oči tope in motne — obraze obledele, roke krčevito stisnjene v prazne žepe, iz ust se je tupatam izvil onemogel „heil“-vzdih — noge pa — ah, kaj bom pravil! Gospod urednik, še celo Vam bi se zdele te prikazni čudne — a povem Vam skrivnost: Celo noč so predstavljali »ferlach olles tajč". Mirno se ta predstava baje ni vršila. Vest se je oglašala v obleki slovenske pesmi, ki so jo peli fantje v sobi poleg „kranchen“-dvorane; vsaj tako pravijo. Govori se, da so jih šli mirit, celo taki menda, ki zapišejo pred lastno ime c. kr. — Umljivo! Katerega nemčurja ušesa pa so tako kosmata, da bi mogla poslušati pesem v maternem jeziku?
Borovlje. (Radeckijev veteran.) Dne 15. t. m. spremljala je velika množica ljudi rajnega Lovrenca Do v jaka k zadnjemu počitku. Rajni je bil mož, kakor jih je malo. Neustrašen, zvest svoji veri in narodu. Osem let je bil vojak na Laškem. Služil je še Radeckiju.
Podljubelj. (Igra.) Ko se bodo brale te-le vrstice, že pusta davno ni več v bližini, pa nič ne de, saj so bile pisane pred njim. Kakor je že zadnji »Mir" poročal, so naši neumorni diletanti za ta (to se pravi za minoli) predpust še nekaj lepega sklenili prirediti in povabiti prijatelje v „pom“. V teku osmih dni je bilo vse pripravljeno. Dekleta so prevzela igro »Čašica kave", fantje pa tri šaljive nastope. Lizika (gdč. Kul-
nik), Rebula (gdč. Arnuš), krošnjarica in Antonija (gospa Skamen), nabiralka (gdč. Francka Korenjak), Čevljarjeva (gdč. Smola), Čebula (gdč. Mlič-nik) in gdč. Kvančnik so vse igrale v splošno pohvalo in priznanje. »Vsaka je na svojem mestu", tako so pravili gledalci, klici priznanja so se slišali celo med igro. Mene, ki pišem te vrste, nič bolj ne veseli kot tako priznanje, saj je to tudi edino plačilo za ves trud in pota. Jaz se tej hvali samo pridružim in upam, da mi vse te vrle igralke pomagajo tudi v bodoče in ne pokopljejo svojih talentov v zemljo. Zdaj pa še nekaj o fantih. V nedeljo so nastopili še gg. Miiller, Čemer in Folti v »Kmet in fotografu", Vieser, Čemer in Nagele v »Sunplicij Žolna", Štefan Job pa je valjal »Jabolčno potico". Kakor je že neki časopis poročal, baš ni posebno lahko dajati posameznikom hvale in enega povzdigati pred druge, ko se vendar vsak v svoji vlogi giblje, kakor da bi bil ustvarjen zanjo. V celi dvorani menda ni bilo človeka, ki ni našel več kakor je upal. Vsem naj bo na tem mestu izrečena zahvala in na svidenje pri prihodnji igri !
Kostanje. (Kako vodi tukajšnje županstvo važne posle.) Naš „Mir“ je pravočasno opozoril posestnike, naj priglasijo pri občinah v mesecu januarju svoje konje. Temu opominu smo se odzvali pravočasno ; a kaj nam je naš občinski tajnik in obenem duša občine rekei? »Se ne mudi, saj je za priglasitev konj še časa do Velike noči !" — In zadnjo nedeljo čujemo razglas pri cerkvi, da naj isti, ki konj še niso naznanili, storijo to v najkrajšem času. Torej zdaj naenkrat v najkrajšem času ! Pri razglasilih smo navajeni na določitev dneva; zakaj je razglas tako nedoločen? Ali se ne pomisli, da bi se moglo potem lahko reči: čas je že potekel, zdaj bodi pripravljen na kazen. — Poglejmo sedaj postavno določbo. Tam je županstvom zaukazano : do 5. januarja mora županstvo posestnike konj pozvati, naj naznanijo svoje konje tekom časa od 20.—31. januarja, sicer jih čaka kazen od 2—200 K. Kdo pa zasluži sedaj kazen?! — Ta postavna določba je radi mobilizacije gotovo velevažna, in v vojaških zadevah politična oblast ne pozna „špasa“. Če bi bil kak župan našega mišljenja v slični zadevi tako malomaren, gorje mu, a ker je županstvo v liberalnih rokah, smatra se isto kot »Mustergemeinde". In tako »vzorno županstvo" še ščitita slavna c. kr. politična oblast in deželni odbor! Res značilno za naše koroške razmere !
Kostanje. (Različno postopanje c. kr. oblasti in njihovih organov.) Kakor je bralcem našega lista znano, je gosp. poslanec Grafenauer interpeliral ministra za notranje zadeve glede čudnega postopanja okrajnega glavarstva v Celovcu pri kaznovanju zaradi prestopka razglasa c. kr. deželnega predsednika o označenju konj, ki vozijo na državni cesti. Tudi iz tukajšnjega kraja je zadela nekega posestnika kazen, ker je vozil brez znane tablice v Celovec. Neki drug posestnik je bil zasačen brez tablice v Beljaku od mestnega redarja. Ko je redar kmeta vprašal po tablici, ga je ta gledal ves začuden, kakšno tablico, da ta hoče. Redar mu pojasni tozadevno določbo, za katero kmet ni vedel, ker županstvo te določbe še ni razglasilo. Redar ga opozori, naj si zanaprej priskrbi potrebno tablico. In s tem je bila stvar končana, ne da bi imel kmet daljnih sitnosti. — Tretji slučaj : 31. oktobra 1908 je vozil kmet na Vrbo. Tam zapazi orožnik, da konj nima tablice. Voznik izjavi orožniku, da mu ni znano ničesar o kaki tablici. Orožnik se začudi, da bi na »naprednih Kostanjah" kaj takega še ne vedeli in naroči kmetu, naj pove tudi drugim, da morajo imeti take tablice, če vozijo po državni cesti. Kmet se tudi res ni podal več brez tablice pri konju iz Kostanj ; a glej, njegovi sovaščani so se mu pa zaradi tega, ker je ustregel postavni določbi, še posmehovali. Ni več mislil na dogodek z dne 31. oktobra, kar dobi začetkom februarja t. 1. od c. kr. okr. glavarstva v Beljaku strog opomin, držati se tem bolj natančno določb policijskega reda za državne ceste, »als eine neuerliche Beanstàndigung wegen deren Ùbertre-tung zu strenger (!!!) Strafamtshandlung fiihren miisste." — Gospod c. kr. vladni svetnik, bi li ne bilo boljše, če bi nastopili »mit einer strengen Strafamtshandlung" proti županstvu, ki je za to tukaj, da pravočasno obvesti občana o vladnih razglasih? Dotičen razglas je datiran od 5. junija 1908, št. 10.021 (dež. preds.) ; objavljen je bil ta razglas v deželnem zakoniku dne 13. junija 1908, št. 15. Meseca julija 1908.1. je prinesel »Gemeindeblatt" dotičen razglas kot posebno prilogo. Vprašamo, ali od vseh občanov plačani občinski tajnik ni imel časa prebrati tako važno določbo vlade, objavljeno v od občine plačanih listih in, če jo je prebral, obvestiti o njej pravočasno davkoplačevalce? Županstvo sebo znabiti zagovarjalo, da je bil razglas nabit na občinski
deski; mi davkoplačevalci nikakor nismo zadovoljni, če se tako važne odloke samo nabije na občinsko desko v hišni veži našega najhujšega nasprotnika. Odločno zahtevamo, da c. kr. oblast, oziroma deželni odbor, takoj naroči županstvu, naj isto napravi uradno desko na obče pristopnem prostoru, recimo pri cerkvi, da bomo vsi izvedeli za naznanila, katerih neizpolnjevanje nam napravlja toliko neprilik — zaradi popustljivosti županstva. Ker pa temu po izrecnem priznanju politične oblasti manjka organov, ki bi naj skrbeli za občni policijski red, da bi se odloki ne izgubljali, naj napravi desko, ki se da zapreti, kakor jih vidimo pri marsikaterih občinah. Da se občino nadzorujoči činitelji za to našo željo ne bodejo zmenili, smo prepričani, ker je občina v — nemško (?) liberalnih rokah!
Škocijan. (Mesečnozborovanje.) Kakor že svoj čas enkrat, smo se tudi na zadnjem mesečnem zborovanju bralnega društva na pustno nedeljo popoldne prepričali, da se v domači bralni sobi enako dobro ali pa — še bolje zboruje nego v kaki pivnici. Zahvaliti se imamo g. župniku, ki nam rade volje prepušča svojo po-selsko izbo v društvene namene. — Govor domačega g. župnika je bil zelo zanimiv ; seznanil nas je z žalostno zgodovino turških navalov po naših krajih. — Z odobravanjem smo sprejeli predlog društvenega podpredsednika, da začnemo prihodnjo jesen tukaj z rednimi sestanki vsako drugo nedeljo. Pristopilo je zopet nekaj novih udov.
Žitaravas. Predpustna veselica kat. slov. izobraževalnega društva „Trta“ se je izborno obnesla. Prišlo je do 300 ljudi, večinoma domačinov, goste smo imeli pa tudi iz drugih krajev, celo iz daljnih Radiš. Glede sporeda ne vem, komu bi dali prednost. Imenitno so rešili svoje uloge vsi igralci in igralke, ki so predstavljale igri „Čašica kave“ in „Pravica se je izkazala41, posebno berač (M. Saplotnik iz Malčap) je zadel svojo ulogo tako, da ostane udeležencem v trajnem spominu. Veliko zabave je prinesel tudi šaljivi srečolov, in kar je še manjkalo, so storile pri prosti zabavi tamburice. Omenimo še, da so prišli na to veselico tudi „tajčgesinte“ liberalci, pa ker so bili mirni in so se res pošteno obnašali, smo se prav lepo in pošteno zabavali med brati, mogoče, da naši zapeljanci vendar le spoznajo, da slovenski klerikalni zmaj ni tako strašen. Končajmo z besedami nekega liberalca, ki se je izrazil: „Če bi jaz prej vedel, da je tudi pri ta črnih tak luštno, sim že davno z vami.“
Pjekše. (Zdaj pa na noge !) Da imamo Djekšarji srce na pravem mestu, pokazal je v nedeljo, dne 14. t. m., ustanovni shod izobraževalnega društva v goratih Djekšah. Vkljub slabemu vremenu se je zborovalna soba napolnila do zadnjega kota. Pristopilo je ta dan čez 70 udov. Ljudstvo je z zadovoljnostjo poslušalo govornike : č. g. kanonika Dobrovca, g. Čarfa iz Velikovca in g. Ant. Grila iz Vovber. Vsem gospodom govornikom lepa hvala in jih vabimo, da pridejo še večkrat. Društvo bo močno. Čeravno smo planinci, bi se tudi radi izobrazili. Po zborovanju je bila prosta zabava. Naše navdušene Slovenke so nam zapele par lepih pesmic. Prav dobre volje je bil zraven nas tudi nadučitelj g. Ferd. Črišovnik, ki nas je v par dneh navrh zapustil ; težko ga bomo odpustili vsi, posebno pa otroci. Bog ga živi na mnogo let!
Djekše. (Nagele, Nagele, nič ne pomaga!) Blagor jim, kateri ne vidijo in tudi verujejo. Tako sem si mislil, ko me je po na-klučju zanesel^ pust na Djekše v nedeljo, dne 21. svečana. Že drugič se je umival med Djekšarji g. Nagele, ne le samo umival, ampak tudi hvalil. Trdil je na vse pretege, da je on stavil prvi predlog za pomoč po suši prizadetim kmetom na Koroškem — in da je on izposloval zadnjih petdeset tisoč kron. Govoril je sede, zelo počasno in nemško. Sploh ni bilo veliko poslušalcev, pa še veliko manj Nemcev. Razen gosp. župnika in enega kmeta z Visoke Bistrice ga drugi niso razumeli. To je razvidno iz tega, ker mu kdo drug tudi ni ugovarjal, ko se je umival; sicer pa mu je stavil kmet z Bistrice težka vprašanja, ki mu niso nič kaj prijala. Mož je obljubil tudi gosp. župniku, da bo dokazal, da je stavil on prvi predlog za po suši oškodovane kmete dne 8. julija leta 1908 in da je izposloval tudi on zadnjih 50.000 kron. Zavoljo železnice Celovec-Št. Pavel nas je milo potroštal. Mi pa itak vemo, da je on za železnico Sinčaves-Velikovec.
Možica. (Brez glave.) Naša šola je bila vedno dobro oskrbljena, dokler je bila v rokah slovenske krščanske stranke. Vkljub temu pa je učitelj Eberli, ki je nemški nacionalec, vedno tožil, da nobena reč ni v redu pri šoli. Zdaj pa je šolski svet popolnoma v Eberlijevih rokah, in vendar še drv niso napravili za zimo. Ko je zmanjkalo drv, so morali po druge pod sneg. 11. svečana pa se je v tretjem razredu podrla
peč, in ubogi šolarji, ki prihajajo oddaleč, so morali zopet vsi premraženi domov. Ali se prej ni videlo slabe peči, dokler se ni podrla ? Zakaj brezpotrebno otroke mučiti ? Nasprotniki pač dokazujejo povsod „ženialno nadarjenost44 za gospodarstvo, v šolah, občinah, posebno pa v deželnem zboru.
Iz Prevalj. Delovanje naše občine nas sili k prepričanju, da hočejo njeni zastopniki uničiti našo slovensko stranko. Župan je dal namreč pred kratkim razglasiti, da tisti, kateri se tekom enega tedna ne javi pri občini, ne pride v volilni imenik, dočim se je obenem oznanilo, da imajo kmetje z običajnim vsakoletnim prijavom svojih poslov čas do konca svečana. Mi si tolmačimo to tako-le : Uradniki in rudarji nemškonaciolnega, ozir. socialnodemokraškega mišljenja so od ravnateljstva itak že davno prijavljeni, naši ljudje pa storijo to šele h koncu dobe. Tako bi naši stranki odpadlo lepo število volilcev. Poskrbeli smo, da okrajno glavarstvo pouči župana, kako se dela imenik, in če ne bi hotel razumeti, da mu pošlje okrajno glavarstvo moža, ki mu bo dal potreben pouk na licu mesta.
Gospodarske stvari.
Št. Štefan na Žili. (Hranilnica in posojilnica) za Št. Štefan na Žili in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela dne 14. svečana t. 1. svoj XIV. letni občni zbor. Udeležba je bila proti drugim letom primeroma večja, kar kaže, da se tudi naše ljudstvo za zadružno življenje vedno bolj zanima. Zborovanje se pa je vršilo tako-le: G. Boštjan Hebein, p. d. Peček kot načelnik pozdravi došle zadružnike, izreče v smislu pravil sklepčnost občnega zbora ter naprosi domačega župnika, č. g. Antona Pel-nafa, da bi v imenu načelstva poročal o delovanju zadruge v preteklem letu. Iz poročila župnikovega, ki nam je na podlagi razloženih računov razlagal promet, denarno gibanje, bilanco ter celi račun, oziroma računski zaključek, je bilo razvidno, da naša hranilnica in posojilnica z božjo pomočjo napreduje jako dobro; letošnja bilanca izkazuje stanje hranilnice črez pol milijona kron; (proti lanskemu za 56.000 K več!) Hranilnih vlog je bilo za 113.960 K, vrnjenih posojil za 22.568 K, dvignjenih vlog za 80.022 K, danih posojil za 16.452 K. Čistega dobička je bilo 2.653 K, denarnega prometa 324.624 K. Hranilnica in posojilnica ima rezervnega zaklada 14.997 K ter šteje koncem leta 1908 zadružnikov 247. Z veseljem ter očividnim zanimanjem so zadružniki sledili župnikovemu poročilu in čudno gledali morje številk, ki so jih na razpolago ležeči računi in izpisi iz glavnih knjig kazali. Čudili so so se, ter pravili : Kdo bi si bil mislil, da bo hranilnica v Št. Štefanu dosegla takih uspehov?! Računski zaključek se je enoglasno potrdil in staremu načelstvu izrekla hvala in se je naprosilo, da bi blagovolilo še naprej ostati. Bog naj blagoslovi hranilnico in obvaruje vsake nesreče!
Društveno gibanje.
Slov. kršč.-soc. „Zveza“ za Koroško sklicuje za nedeljo, dne 28. svečana t. L, ob 4. uri popoldne letni občni zbor v „Benediktinsko klet“ v Celovcu. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. „Prihodnje naloge »Zveze« na Koroškem44 (poroča „Zvezin“ podpredsednik. — Sledi razgovor). 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Marljivi društveniki in prijatelji narodnega dela, pridite!	Odbor.
Radiše. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi mesečno zborovanje v nedeljo, dne 28. t. m., v društvenih prostorih ob 3. uri popoldne.
Književnost.
Velik moment. Politično razmišljevanje ob veselem preobrati v deželi kranjski.
Razmišljal J. K. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. 32 strani. Cena 40 vinarjev.
Določevanje tolščobe v mleku je naslov drobni knjižici, ki jo je ravnokar izdala opremljeno z 18 podobami c. kr. kmetijska družba kranjska kot IX. zvezek svoje »Kmetijske knjižnice44. Spis je priredil potovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem Gustav Pirc. 39 str. Cena knjigi je za družbene ude s poštnino vred 25 vin., za neude in v knjigotrštvu 30 vin. brez poštnine.
Slovenci, spominjajte se Velovške šole!

Odvajeni otroci
postanejo kmalu debeli, rdeči in močni, če jim dajete redilno SCOTT-ovo emulzijo, kajti SCOTT-ovo emulzijo uživajo radi in jo lahko prebavljajo. Zdravniki in babice zaupajo
SCOTT-ovi
emulziji
ker poznajo učinek, katerega doseže.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom SCOTT-ovega ravnanja.
Kaj je novega po svetu.
Gledališki odsek „Sokola“ na Jesenicah naznanja, da se uprizori »Miklova Zala44 drugo nedeljo v postu, t. j. 7. sušca t. L, kot posebna predstava za udeležence s Koroškega, v društveni dvorani pri »Jelenu44 na Savi. Začetek točno ob šestih zvečer. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K 20 vin., II. vrste 80 vin., III. vrste 60 vin., na galeriji 1 K. Stojišča: v parterju 30 vin., na galeriji 40 vin. Vlak privozi iz Koroškega na Jesenice ob 3/4 na 6 zvečer, in prosimo udeležence, da naj takoj po vlaku gredo k »Jelenu44 na Savo, kjer se predstava vrši, da ne bo treba čakati. Za odhod je čas urejen tako, da se bo možno odpeljati nazaj ob 10. uri zvečer.
Kranjski »šparkasi44 mora že res huda presti, da pošiljajo že na Koroško slovenski duhovščini svoje »V pojasnilo44.
Zmaga „Kmečke zveze“. V Št. Jurju ob južni železnici na Štajerskem je pri občinskih volitvah sijajno zmagala v vseh treh razredih stranka »Kmečke zveze44.
Javna nemška šola v Št. Lenartu v Slov. goricah, torej v popolnoma slovenskem kraju, je pokopana, ker stariši niso hoteli več pošiljati svojih otrok v tako narobe šolo. Par posili-nemcem se je storilo malo hudo, pa nič ne pomaga. Tudi pri nas na Koroškem mora priti enkrat do tega, in to se bo zgodilo, ko pride ljudstvo do spoznanja. Zdaj se svet suče hitreje nego včasih.
Duhovnik-dirigent v gledališču. V Trstu so proizvajali opero »Janez Krstnik44, ki jo je ob polno zasedenem gledališču dirigiral sam skladatelj, laški duhovnik Fino. Uspeh je bil po-polen; občinstvo je trajno in navdušeno ploskalo in pozvalo skladatelja večkrat na oder. O tem izredno nadarjenem glasbeniku poroča »Zarja44 sledeče: Don Fino, vprašan, ali mu je papež naklonjen, je odgovoril: »Zelo, zelo, sv. Oče se je izkazal vedno naklonjenega Perosiju in meni.44 Še nekaj bo morda zanimalo vedeti: Zakaj je Fino postal duhovnik? On sam pravi: »Lahko bi bil postal koncertist, dobro sem razumel glasbo. Na leposlovnem polju bi deloval, saj sem doktoriral na vseučilišču. Toda iz samega poklica sem postal duhovnik od nobenega prisiljen in mislim, da sem tako prav storil.44
• Kašelj,
nahod, hripavost, težko sapo preženemo s Feller-jevim tiuidom z znamko „Elsa-fiuid“. — Dvanajstorica za po-skušnjo 5 K franko Naročite pri E. V. Fellerju v Stubici,
# Elsa trg 67 (Hrvatsko).	Ferry. %
Milo slovenstvu v korist. Poročali smo že, da je stopila družba sv. Cirila in Metoda v zvezo z narodnima tovarnama mila, s Fockom v Kranju in Gaberščkom v Gorici. Danes moremo javiti, da je rodila ta zveza naši družbi že 200 K, katere ji je poslal g. Andr. Gaberšček. Rojaki, vporabljujmo predvsem drugim tisto blago, ki donaša gmotno podporo za obrambo slovenstva!
Nagradna naloga. Na nagradno nalogo, katero domače sredstvo je najboljše, jih je odgovorilo mnogo, da priporočajo Kellerjev fluid z znamko »El s af lui d-4. Varovati se je treba pred ponarejami, če trpimo na, revmatičnih skr-ninastih bolečinah in različnih nervoznih boleznih, in treba je pomniti, da mora imeti pravi Kellerjev fluid varstveno znamko »Elzafluid44 na vsaki stekleničici. Pristno naročati 12 malih ali 6 pod vojnih steklenic za franko 5 K pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg 67, Hrvatsko.
llaši kandidafje.
Na shodu zaupnikov dne 25. t. m. je postavila naša stranka kot kandidate za deželnozbor-ske volitve sledeče gospode:
Y	kmečki skupini :
1.	Velikovec-Dobrlavas:
Grebinjski župan g. Florijan Ellersdorfer
v Ravžu.
2.	Pliberk - Železna Kapla :
G. Franc Grafenauer, državni poslanec in posestnik na Brdu, eventuelni kandidat g. monsignor Valentin Podgorc v Celovcu.
3.	Beljak - Paternion - Rožek :
G. Janez Vospernik, posestnik v Zgornjih Jezercih pri Vrbi.
4.	Trbiž - Podklošter :
G. Josip Škrbina p. d. Kazin, posestnik in živinozdravnik v Hudih Dolih pri Vratah.
V	splošni skupini :
5.	Celovec, Velikovec, Dobrlavas, Pliberk, Železna Kapla :
G. Franc Grafenauer, državni poslanec in posestnik na Brdu.
Tržne cene v Celovcu
18. svečana 1909 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....							24		15	32
Rž				20			20	34	12	4
Ječmen ....								
Ajda				20	39	21	4	10	26
Oves				18	—	18	75	6	98
Proso									
Pšeno ....			—	—	25	40	16		
Turščica ....			—	—	17	45	10	40
Fižola rdeča . .			—			—					
Repica (krompir) .			—	—	5	77	2	60
Deteljno seme . .			—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .			9	—	11	50				
„ kislo . . .			7	50	9						
Slama ....			8	—	8	50				
Zelnate glave po 100 kosov								
Jttepa, ena vreča .								—
Mleko, 1 liter .					24			26		
Smetana, 1	„	.		—	60	1	20				
Maslo (goveje)	. 1 kg		2	60	2	80				
Surovo maslo (untar), 1			2	60	3	20				
Slanina (Špeh), povp	-, 1	„	1	90	2	20	—	—
„	„ surova, 1			1	50	1	60	—		
Svinjska mast	. 1		1	60	1	80	—		
Jajca, 1 par .	.			—	20	—	24	—		
Piščeta, 1 „	.	.			2	—	2	40			
Race ,	.	.	.	.								
Kopuni, 1 „	.	.			6	—	8			_	
30 cm drva, trda,	1 m	2	3	20	3	40			
30 „	„ mehka,	1 n		2	70	2	90	—	—
	Počrez		100 kile		gramov			
Živina			živevage		zaklana		rt	■a
	od	do	od	do	od	do	•S?	1
		v	k r	o n	a h		Ph	£
Konji									
Biki		340	—	54							2	2
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo	310	360	—							17	9
Junci . .	300										2	1
Krave . .	100	377					__			42	19
Telice. . .	140											1	ll
Svinje, pitane . .	—	—					124	128	29	29
Praseta, plemena	16	38	—					172	114
Ovce		—	—	—	—	—	—		
Listnica upravništva.
Kucbling, Cleveland, O. Potrjujemo prejem naročnine in poštnine za leti 1909 in 1910.
Vabilo
na
letni občni zbor
posojilnice v Globasnici,
ki se vrši dne 7. sušca v lastni hiši v posojilniški pisarni ob 10. uri dopoldne, s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva o letnem delovanju.
2.	Sklepanje glede čistega dobička.
3.	Volitev odbora.
4.	Volitev računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Glinjah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo, dne 14. sušca 1909, ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih hiš. št. 8. na Trati, po sledečem sporedu:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računskega zaključka za 1. 1908.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Izvolitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
K mnogoštevilni udeležbi vabi
načelstvo.
Pozor! Slouenslio podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne tl. febr. 1909 na novo otvoriena velika mannfaktnrna _____: trgovina =
Franc Souvan, sin
n stari Sonoanovi hiši na mestnem trgu št. 22
iv Ljubljani
! ! Prodajalci ! !
najdejo
II kupce II
kakor udeležbo za trgovino ali posestva
vsake vrste na mestu ali v deželi po najhitrejši in najdiskretnejši poti. Obračajo se naj zaupno in izključno le na
upravništvo „1. Realitatenverwaltung“, Dunaj VIII. Albertg. 30.
Podjetje prve vrste, zelo reelno, točno ter skozinskoz strokovno. Zahtevajte brezplačen poset našega zastopnika na Dunaja in v provinci v svrho ogledanja in dogovora. lOOtine kupcev zapisanih.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica za Št. Janž in okolico,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela dne 28. svečana 1909, ob 3. uri popoldne v gostilni pri Činkovcu v Št. Janžu svoj
redni letni obèni zbor
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo o delovanju zadruge v letu 1908. in odobrenje računskega zaključka
2.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
3.	Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vljudno
načelstvo.
A 7,9 19
Prostovoljna sodnijska dražba posestva.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Velikovcu se na prošnjo dedičev po
Pavlu Wutschinig p. d. Smodetu v Kneži
prodajo na javni dražbi k zapuščini spadajoče premičnine, kakor tudi Smodetova kmetija v Zgornji Kneži, vi. št. 11, kat. občina Kneža. Slednja meri 43 ha, 72 a, 59 m2, med tem 35 ha travnikov, paš in planine, in se torej posestvo rabi lahko tudi kot pašno posestvo, čisti dobiček znaša 268 K 80 vin. in se bo izklicalo za 9000 K; jamščina znaša 900 K.
Najvišji ponudek je od dneva dražbe obrestovati s 5% in po eno tretjino po vsakih treh mesecih od dneva domika pri tukajšnjem sodišču vplačati.
Zdražitelj more prevzeti tabularne terjatve v znesku 4198 K 74 vin. na račun najvišjega ponudka.
Premičnine se bodo le za cenilno vrednost ali nad njo proti takojšnjemu plačilu oddale.
Dražba se vrši
v pondeljek, dne 8. sušca 1909, predpoldne ob 11. uri na licu mesta v Zg. Kneži št. 8.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale.
Na posestvu zavarovanim upnikom se njihove zastavne pravice pridržavajo ne glede na prodajno ceno.
Pogoji o rokih iu kraju plačila itd. se lahko vpogledajo pri tukajšnji sodniji.
C. kr. okrajno sodišče Velikovec, odd. I.,
dne 16. svečana 1909.
Gallinger, 1. r.
Kupujte
narodni
kolek.
tž »S 2
i-ri’?
> ož «
>N
O
rcJ
-bt: b .03
sf ©'o'?

£ o
2 “
^ cž O
Iti-
_ M Sh
è '
CS3
S s
M 03 > ^ S •rH£;

So ^
£
Ph
q ^ ci* rt ^	^
o3

» -
® o? d
'd <U P
:
a I
^ rrt g O >CZ2
V kuhinji in hiši
se čisti les in kamen, najfinejše in najmočnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se pere, najizbornejše s
ovim
Sch|c!!,L
za katerega čistočo se jamči s 25.000 K.
Samogovori
se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga
Otona Zupančiča.
Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K.
V službo v župnišče na slovenskem Koroškem se takoj sprejme
= kuharica =
kot gospodinja, in ena dekla. Naslov pove upravništvo „Mira“ v Celovcu.
OOOOOOOOIOOGOOOgOO
OOO Specialna trgovina QQQ OOO : : s petrolejem : : OOO
Franc Schwaiger, Celovec
OOO Živinski trg štev. 9 OOO
OOO OOO
OOO
o§8
OOOOOOKGOOGOOOOO
priporoča p. t. občinstvu smrdljivca najboljše vrste v trgovini liter po 22 vin., v kangljicah in sodčkih po 25 — 50 in 150 litrov po 20 vinarjev liter.
Učenec,
priden, poštenih starišev, kateri je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo, je vešč slovenskega, ako mogoče tudi nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove Ant. Poplas, Spodnji Dravograd, Koroško.
I^oterljslte številke 20. svečana 1909: Gradec	16	64	2	24	46
Dunaj	87	89	3	6	46
lajvcčja trgoma to stroke ? Celovcu.
Modnega in mannfakinrnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega naknpa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje, im Vsi uslužbenci govorijo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg,
Najboljši češki vir za dobavo.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivegi, izpukanega perja 2 K, boljšega 2 K 40 vin. ; polbelega 2 K 80 vin. ; belega 4 K, belega puhastega 5 K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, izpukanega 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg sivega puha 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejšega prsnega puha 12 K. Ako se kupi 5 kg, poštnine prosto.
IzgOtOVljdI© postelj© iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinr ma, vs-ka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol puli 20 K, puh 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Deschenitz, št. 794 (Češko). gMT Cenik brezplačno in poštnine prosto. '^6
Razpis.
Les iz parcele št. 886 na Golinu, 2727 m3, se bo dne 17. sušca 1909 v župnišču v Šmartnu na Dholici prodal. Najnižja cena 8 K za m3 stoječega lesa.
Natančnejša pojasnilajistmeno ali pismeno daje župnijski urad Šmartin na Dho-lici, p. Poreče ob jezeru.
najfinejši 40 m . 22 K dobri, navad. 40 m 17 K
franko po povzetju. Ugodni nakup. — Vzorcev ostankov ne pošiljamo.
flSTflHHl
__ S __ J I Špecijelno
H “''N p
in vrhne obleke za blazine aBžMKŽHBal
lOŽEFSUCHHHEK,
BrH ročni zavod za izdelovanje in razpošilj. tkani
Mmrv	Ato c«,, „ Ato,,
prvi mehanični in
______________________ —j_____________. tkanin na^pruski
meji NOVY HRADEK v Nov. Mestu n. Metuji, Češko.
Dva učenca
sprejme takoj za uk Martin Bleiberšnik,
pekovski mojster v Podravljah na Koroškem.
Velika zaloga naboljšega
istrijanskega ulna,
iz najboljših, že izza rimskih časov slavnih rimskih goric med Isolo in Piranom, prodaja po najnižji ceni od 56 litrov naprej
Anton Rebec,
posestnik in vinski trgovec, Št. Peter na Krasu.
(„Willkoinm“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. — Podpisano oskroništvo pošilja 25 kil za 9 K, 60 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbnišfuo graščine Golič
pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Tovarna za kmetijslce stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
f	¥ Celovcu, Adlergasse št. 19, nasproti c. kr. kmetijske družbe,
dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki !8fr* vodov odi. "$hj| ki
sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, ka terim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
»JllilBMflfesrero	Cenike pošilja zastonj.
( ^ 4A kjer se 'c
s “SS! škropilnice .Sj/piionin'
za vinograde in hmeljnike
za zatiranje sadnih škodljivcev, proti bolezni na perju, za odpravo pre-
denca in divje sorčice itd.
Same ob sebi delujoče, nosljiue io presozljive brizgalnice
za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere vam pošlje
Ph. IHaylarth Co.
tvornice strojev, specijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja.
Odlikovana z nad 620 zlatimi in srebrnimi medaljami.
»USTA«*, 8B./i, Vaborstrasse št. 71.
Natančni ilustrovani ceniki zastonj. =^~.-^Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
4kcijski kapital K 3,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
4
II 01
*> | w
o
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta st. 27."^
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
3*- Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. "^6
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Giavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8' — za komad.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbo sv. Mohorja v Celovcu.