Štev. 4.
Y Mariboru 28. januvarja 1886.
Tečaj XX.
Ijist ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,, /a pol leta 1 gld. 00 kr, za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni s/. Cirila, koroške nliee, lišt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni Usti dob6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Z« oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat kr., trikrat 16 kr.
Za slovenske šole.
Da se slovensko ljudstvo duševno in kar je le dosledno, gmotno razvija in v svojem življenju kaže za pravo, nepokvarjeno ljudstvo, za to so šole in še seveda ljudske šole čez vse važne. Njih ne more nihče, če ima le količkaj narodne zavesti, ne sme pa jih že celo slovenski časnik'" prezreti.
Mi pa tedaj tudi za te šole radi storimo, kar je koli mogoče in radi damo v naših listih vsacemu prostora, kdor ima voljo za-nje povzdig-^ niti svojo besedo. Bolj ko zadene pravi namen šole in bolj ko to razpravlja v načinu, ki ugaja našim bralcem in tedaj tudi slovenskim šolam samim, tem bolj smo tacih spisov veseli.
Za sedaj se bije pač le boj za jezik, za to, ali naj obvelja v njih slovenščina ali pa naj sede nemščina za mizo, slovenščina pa postavi v kot, more biti še bolj, kakor je sedaj to že na večih krajih. To hočejo Nemci in njih petolizci slovenski. V tem jim streže izredno srečno nemški šulverein. Njega se pa torej tudi drže vsi kakor klošči. in vse povsodi zasleduje se njegovo pogubno delovanje.
Kar Slovencev čuti slovenski, ti so zato tudi vsi zoper to društvo in prišli so po dolgem do tega, da čejo klin s klinom pobiti, to je, da postavijo nemškemu nasproti društvo za slovenske šole. Ime je temu društvu, kakor naši bralci že vedó: društvo sv. Cirila in Metoda.
Doma je v Ljubljani ali podružnice ima lehko po celem Slovenskem in več ko jih do-bode in bolj ko so te žive, več upamo, da bo moglo storiti za slovenske šole. Tako pa tudi najležje izpodbije nesrečnemu šulvereinu noge.
Da se napravi tacih podružnic s časom veliko, vsaj po vseh večjih krajih, tega se nadejamo in bode tudi gotovo resnica. Naši slovenski kmetje in tudi po mestih in trgih slovenski možje čutijo živo, da je za šolo treba kaj storiti, ako nočemo, da nam jo iztrga sovražna sila iz rok. Težava je v tem le še ta,
da je sila težko ustanoviti tako podružnico. Treba je skorej paziti na vsako piko društvenih postav, sicer pa je gotovo, da ne dobi podružnica od višje oblasti potrjenja. Brez tega pa ne sme stopiti v življenje.
Modro je toraj ravnal odbor društva sv. Cirila in Metodi, da je izdal navod, po katerem se podružnica mora brez daljnjih ovir sestaviti. V naslednjih vrstah podamo našim bralcem ta n^vod, glasi se tako-le:
Podružnica se lahko napravi v vsakem kraji, kjer s^ oglasi dvajset udov (§ 4. družbenih pravil)-. Družbeno vodstvo (za zdaj osnovni odbor) ali njegov pooblaščenec skliče te ude na ustanovni podružnični zbor. Tak zbor je vsaj 24 ur prej naznaniti politični gosposki, t. j. v mestih, kjer je c. kr. policijska direkcija (n. pr. v Trstu in v Gradcu) tej ; v drugih mestih, ki imajo svoj štatut, njih magistratu, povsod drugod pa c. kr. okr. glavarstvu.
Na ustanovnem podružničnem zboru izvoli se začasno načelništvo t. j. prvomestnik, njegov namestnik, zapisnikar in blagajnik, ter ako je treba, vsakemu teh dveh po jeden namestnik. Potem se vzprejemajo in potrdijo podružnična pravila po načrtu. Tako je podružnica ustanovljena, ter se nje ustanovitev s prošnjo naznani naravnost c. kr. ministerstvu za notranje reči.
To prošnjo uloži, ali pooblaščenec družbenega vodstva (za zdaj osnovnega odbora) ali pa vsled zaprosa začasnega načelništva družbeno vodstvo (za zdaj osnovni odbor). Prošnji do ministerstva. ki ima kolek 50 kr., prilože se podružnična in pravila glavne družbe, vsa-katera v petih primerkih, ter se dene na vsako kolek 15 kr. Ce pooblaščenec uloži prošnjo, mora pridejati tudi svoje nanj se glaseče pooblastilo, ki ima kolek 50 kr.; družbeno vodstvo pa priloži zapros podružničnega načelništva s kolekom 15 kr. Ce se pa hoče, da ministerstvo pravni obstanek kake podružnice izrečno potrdi (§ 9. društvenega zakona od 15. novembra 1886), mora se te potrditve v prošnji posebej prositi
in na jeden primerek podružničnih pravil dejati kolek 1 gld.
Naj se torej vsak, ki hoče tako prošnjo kot pooblaščenec uložiti, obrne prej do družbenega vodstva, da mu pošlje pravilno poobla stilo. Ako je pa želja, da se podružnična ustanovitev c. kr. ministerstvu naznani po družbenem vodstvu, naj začasno načelništvo temu izreče to željo v dopisu, ki ga podpišeta vsaj zašasni prvomestnik in tajnik in mu priložita vzprejeta pravila v petih primerkih.
Ako ministerstvo v štirih tednih po ulo-ženem naznanilu podružnice ne prepove, ali, ako ono prej odgovori, da je ne zabranjuje (§. 7 društvenega zakona od 15. novembra 1866), sme podružnica začeti svoje delovanje.
Opomniti je še, da je tudi treba podružnične načelnike v treh dneh potem, ko so za trdno postavljeni, kakor tudi vsaki podružnični zbor najmanj 24 ur prej naznaniti ravno tisti politični gosposki, kakor je zgorej rečeno za podružnični ustanovni zbor.
Konečno se nujno opominja, da naj se vsaka podružnica, ko je po ministerstvu dovoljena, oziroma ne zabranjena. precej naznani družbenemu vodstvu, da jo dene v svoj izkaz.
Govor dr. Ferd. Dominkuša v dež. zboru
dno 13. janiiv. 188fi.
(Daljo.)
Potem je govoril gospod doktor o šolskih nadzornikih na Spodnjem Štajerju in o neugodnem stanju značajnih slovenskih učiteljev, za tem pa nadaljuje:
Da pod takimi razmerami odgoja v šoli na Slovenskem Štajerskem ne gre naprej in ne more naprej, je jasno.
Vzlic vsemu učenju, se otroci nemškega jezika ne morejo toliko privaditi, da bi se na podlagi tega odgoja na dalje razvijala in sicer posebno zarad tega ne. ker jim doma vsaka prilika k vežbanju manjka, materni jezik pa in drugi predmeti morali so se zarad nemškega jezika zanemarjati.
Čudno je, da deželne šolske oblasti vsako ponemčevalno pogajanje kolikor mogoče pospešujejo. akoravno bi po mojem mnenju bila naloga deželnega šolskega sveta v šolah varovati pedagogično stališče proti strankarskim napadom in narodni nestrpljivosti. — Kadar gre na to, določiti podučni jezik na kateri učilnici Spodnjega Stajerja, bi človek mislil, da se je deželni šolski svet v odbor nemškega šulvereina spremenil! Vtem oziru bi mi lahko bilo na celo vrsto ukazov deželnega šolskega sveta se upirati, kateri zadevajo šole, ki so obiskane skoraj le od slovenskih otrok kakor Kamca, av. Lovrenc, Slov. Bistrica, Remšnik, Vuhred.
Od vseh teh hočem le eden posebno čuden slučajv omeniti.
Šola vRazvanju, celo slovenski vesi, uro oddaljeni od Maribora proti jugu, (imenik krajev statitične centralne komisije na Dunaju od leta 1883 kaže le prebivalce slovenske narodnosti) ima sedaj 111 učencev. Od teh so trije Nemci 4 govorijo nemški in slovenski, vsi drugi so trdi Slovenci.
Za to šolo zahteval je krajni šolski svet, da se nemški kot podučni jezik upelje. Opomniti moram k temu, da je predsednik krajnega šolskega sveta neki železniški uradnik, ki je iz "VViirtenberškega, če sem prav podučen, k nam se preselil.
Predsednikov namestnik, tudi župan te občine, po svojem obrtu čevljar, je bojda poprej slovenski stranki pripadal, v zadnjih letih pa znan nasprotnik svojemu narodu postal; to je tisti, ki je rekel, da bi bila sramota za celo deželo, če bi na železniških postajah v Slovenskih pokrajinah, kakor je bilo namenjeno, zraven nemških tudi slovenski napisi se napravili.
Na zahtevanje tega krajnega šolskega sveta je deželni šolski svet določil nemški kot podučni jezik in ob enem zaukazal, da se mora poduk iz kraja v nemškem jeziku pričeti in ko so se otroci nemški pisati in brati naučili, naj se začenja s slovenščino.
Nehote se človek pri tej uredbi spominja Komenijeve pripovedi o možu, kateri je hotel svojega otroka jezditi učiti poprej, ko je znal hoditi.
Te pedagogične cvetice tudi Razvanji ani niso poznali in ne zapopadli, prosili so za poduk; če in kako so tega dobili, mi ni znano.
Kako malo se šolske oblasti na opravičena zahtevanja Slovencev ozirajo, kaže to, da so na celo slovenskih ali vsaj na slovensko-nem-ških šolah deloma od deželnega šolskega sveta, deloma z njegovim dovoljenjem se učitelji nastavili. ki slovenski ne umejo, ne pa da bi imeli sposobnost podučevati v tem predmetu; tako v Konjicah, Ločah. na Laškem in v Raz-vanju.	(Kouec prihodnjih.)
Gospodarske stvari.
Beseda o pretakanju vina.
(Dalje.)
Sploh se misli, da je čas prvega pretoka vina prišel, brž ko je po končanem burnem vrenju vino neko čistost zadobilo vsled vse-dauja mrtvih drožinskih celic. To vsedanje dro-žinsko pa ni vsakokrat zanesljivo znamenje končanega vrenja; drožje se more tudi vsesti, ako se vrenje v mrzli kleti le po času godi ali pa celo pretrga. Pretakanje v takem stanu bi
bilo neumestno, ker že o novem sodu, brž ko topleje vreme nastopi, vino zopet zavreva in tedaj zopet drožje na dno spušča. Ako se toraj drožje zgodaj vsedati začne in se vino izčisti, treba je vino skusiti, do katere stopinje je že zavrelo, predno se pretakanje začne. V ta namen se natoči steklenica z dotičnim vinom in se postavi v toplo sobo.
Ce je še veliko sladkorja v vinu, se po nekaterih dneh nekak natisk na zamašek opazi in ker se ogljena kislina v vinu vzdiguje, se vidijo mehurčeki v vinu,^ kar je znamenje, da vino še vedno zavreva. Ce pa pri ti poskušnji vrenje ne ^nastane, potem je še čas za pretakanje. Ce se še pa močno vrenje pokazuje naj se vino še na drožju pusti in naj se skuša klet topla vzdržati ali jo pa celo zagreti, da se tako vstavljeno vrenje zopet začne. V tem slučaju, da vino še ne leži dolgo časa na drožju in da se ni bati gnjilobe, takrat je dobro drožje zmešati, da se tako novo vrenje začne in oživi. Nikdar pa se ne sme drožje zmešati, ako je drožje že dolgo časa v sodu. V obče pa je bolje vino prezgodaj kakor prekasno pretočiti, tako da je prej motno, vlečljivo ali smradljivo postalo in da še le sitne prikazni silijo vino pretočiti.
Dalje je treba pomniti: kolikor je vino slabeje in kolikor je klet slabeja, toliko prej se mora vino po končanem vrenju pretočiti. Zato se morajo bela vina prej pretočiti, kakor močnejša rudeča vina. Poslednja so sploh močnejša od belih vin in tudi bridkejša in zato se tudi bolj držijo, ker so na tropinah ležeča že bolj zavrela in tedaj tudi velik del drožja že zgubila, katerega se tedaj dosti manj v sodih vseda. Bela vina se, če se o toplih kletih hra-njujejo, deloma še pred božičem ali vsaj kmalu po božiču, prvikrat pretakajo. Rudeča pa pridejo še le februarja ali marca na vrsto. Mimogrede naj se tudi tukaj omeni, da tudi dober mošt iz sadja, kateremu se ni nič ali le malo kaj vode pri tolklo, po dvakratnem pretakanju le na dobroti pridobi, se bolje drži, lepšo barvo in tudi boljši okus zadobi. Le prav slab sadovni mošt, ki se med letom popije, trud pretakanja ne poplača, ker v dotiki z zrakom preveč svoje itak slabe moči zgubi. Vina, ki imajo dalj časa, ko jedno leto se hranjevati, na drožju puščati, to nima nobenega pametnega namena. Škoda, ki bi se iz tega narediti utegnila, bi mogla prav velika biti, ko bi drožje v vinu začelo gnjiti in vino motno postajati. Vse čiščenje je dostikrat pri takem vinu zastonj. Posebno pa trpijo vina, ki so dolgo na drožju ležala, pri prevažanju škodo, ker ogljena kislina uhaja in s tem vino motno nareja Tudi zrak, ki o taki priliki v vino prihaja, spreminja vinu okus in barvo. Vsled tega se napravijo lahko hude ne-priličnosti. Brž po pretakanju ima vino neka-
košen puščoben okus, manjka mu ogljene kisline. Ta hiba se pa popravi v nekaterih tednih sama po sebi, ker se novo drožje nareja in potem vino zopet mirno tiho zavrevati začne, kar manjkajočo ogljeno kislino zopet naredi.
(Konec prihodnjič.)
Sejmovi. Dne 30. januvarija: v Mariboru, dne 1. februvarija: v Dobovi, dne 3. februvarija: v Jurkloštru, pri sv. Juriju na ščavnici, v Ja-renini, Kostrivnici, Mariboru, Radgoni, na Vidmu; dne 5. februvarija: v Gradcu, pri sv. Petru pod sv. Gorami, v Radgoni; dne 6. febr.: v Gornjem gradu.
Dopisi.
+1	v
Iz Ptuja. (Čitalnica. — Zahvala.
—	Posnemanja vredno.) Naša čitalnica je pretečeni ponedeljek imela zabavni večer s prednašanjem glasov iz Solčavskih planin in plesom. G. R. iz Rečice je bil tako prijazen in nam je upeljal g. Franja Korena iz Velenja, veščaka na citrah. ter mu spremljal lepe glasove na goslih. Domovinski glasovi in glasovi iz Solčavskih planin so vneli tako navdušenje, da se je morala vsaka točka ponavljati. Gosp. Koren je izvrsten mlad narodni citraš, tako da ga slavn. slov. občinstvu priporočamo, da si ga za prednašanje tako milih glasov pridobe. Ples je bil zabaven in je trajal dolgo v noč.
—	Prečastiti gospod župnik in duhovni svetovalec Jakob Meško v Št. Lovrencu v Slov. gor. so blagotno delež banke Slovenije v znesku 7 gld. darovali „Slov. pevsk. društvu." Odbor jim je poslal pismeno zahvalo. — Franc Job, kmet v Spuhlji pod Ptujem, pripelje pri slabem vremenu in velikem snegu, vsaki dan z vozom ali sanmi svojo malo hčerko in nekaj sosednih otrok v slovensko šolo v Ptuj in pride popoldne po šoli zopet po nje.
Iz Čadrama. (Kdo najema grobo-kopa?) Bralcem „Slov. Gosp." še bo v spominu, da se je pri nas z novim letom 1884 po gosp. župniku poseben grobar za pokopavanje mrličev nastavil, kajti posamezni, tega dela nevajeni možje, ki so jih stranke najemale, niso redno ali na pravem kraju pokopavali. Predstojništvo Oplotniške občine pa s tem naznanilom ni bilo zadovoljno. Ker je menilo, da to v njeno pravico sega, je terjalo od gosp. župnika, da ta odlok z dne 15. jan. 1884 prekliče in očitno priznava, da se je zmotil, kajti ne on, ampak občina ima to pravico, tedaj bi tudi za naprej v tej zadevi le pri starem ostalo. Ko bi pa župnik tega ne preklical, bi občinsko predstojništvo po svojem policaju to storilo. In res, ko g. župnik na praznik sv. 3 kraljev 1884 tirjanega preklica ni hotel naznaniti, je občina dne 13. prosinca 1884 to storila in si sama
najvišjo razsodbo napravila. Proti temu nepo-stavnemu početju se je g župnik nemudoma pritožil do c. kr. okrajnega glavarstva povdar-jajoč, da pri katoliških pokopališčih, kolikor je njemu znano, povsod župniki grobarje nastavljajo; tudi cerkvene postave to terjajo in z njimi v soglasji stoje cesarske postave, ker je v čisto enaki pravdi med mestnim župnikom in za-stopom občine mesta Reichenau na Češkem najvišja upravna sodnija na Dunaji odločila dne 8. listopada 1885, da nima pravice grobarja na tamošnjem katoliškem pokopališču nastavljati mestni občinski zastop, temuč župnik. C. kr. okr. glavarstvo celjsko pa te pritožbe ni usli-šalo in tudi ni preiskovalo, kdo da je lastnik tukajšnjega pokopališča, kdo da je do zdaj takso od ležišča prejemal, kdo travo kosil in se za zavžitelja imel, temveč je v oziru na postavo 30. apr. 1870, §3 lit. d. štev. 68 to pra vico občini prisodilo in g. župnika obsodilo. Dne 18. marca 1886 se je to spoznanje naznanilo in proti njemu se je tudi kar hitro oporekalo na c. kr. namestnijo v Gradcu. Ona visoka gosposka je pa vse razmere tega pokopališča na tenko preiskala in je 29. grudna 1885, št. 34618 spoznala, da se mora odlok c. kr. okr. glavarstva dne 4. jan. 1886, št. 3481 zavreči, ker po vršenem preiskovanji, če bi tudi res bilo trjenje Oplotniške občine, da ni crkev lastnica pokopališča in da so do zdaj vse stroške za pripravo in ohranjenje pokopališča farani plačevali, vendar ni dvoma, da je to konfesijo-nelno pokopališče; kaže na to že njegov začetek in povrh je še konkurenčni odbor prevzel plačila zadnjih stroškov tega pokopališča. Vse to druga ne priča, kakor da je to za katoliško pokopališče Čadramske farne občine veljalo. — Ker pa konfesijonelna pokopališča za cerkvene naprave veljajo in samouprava teh ustanov po členu 15. drž. postave 21. dec. 1867, št. 142 in po § 41 postave 7. maja 1874, št. 50 dotični cerkvi ali verski družbi pripada, mora se zadnjej, brez poškodovanja pravice, katero ima občina v oziru na konfesijonelna pokopališča po § 3 lit. d. postave z dne 30. nov. 1870, št. 68 za nadzorovanje, tudi pravica nastavljanja grobarja, ker spada k djanju uprave, ohraniti. Iz tega je razvidno, da kdor to imenovano postavo z dne 30. nov. 1870, št. 68 prav tolmači, ve, da v zdravilskem oziru imajo občine skrbeti, da se ničesar ne zgodi, kar bi zdravju ljudi bilo na škodo, imajo gotovo tudi one pravico cele družbe za pokopavauje mrličev, kakor jih imajo po večih mestih, dovoliti, nikakor pa ne grobokopa na katoliških pokopa liščih, katerih predstojnik je vsakratni župnik in ne občinski predstojnik.
Iz Moravec. (Razne stvari.) Večina in glavni pridelek tukajšnje malonedeljske okolice je v vinorodnih letinah vinska kapljica.
Žali Bog pa, da smo že kakih 14 let sem imeli same slabe letine, ker nam je toča vsako drugo ali tretje leto večkrat vse popolnoma oklestila. Da je vsled tega prišlo med nas nekako občno uboštvo, razume se samo ob sebi. Letos smo sicer nekoliko imeli boljo letino, toda kakor vsa druga, tudi vinska kupčija spi ter vinu cena vedno nekoliko pada. Naša občina ima v celem ljutomerskem okraju največ vinogradov in to skorej same izvrstne osojne lege. Da iz-rase tedaj tudi dobra in izvrstna kapljica, katera se mora meriti z boljšimi vrhovi ljutomerskih goric, znano je že od nekedaj. Vsled tega so nam pa pri sestavi novega katastra cenili naše vinograde jako visoko tako, da imamo vse vinograde prvi, drugi in tretji razred, radi česar se nam je dača za tretjino povečala. Letos se je krog Ljutomera novo vino tržilo po 100—130 fi. a pri nas ni bilo niti pravega kupca, a če je kdo kaj mimogrede kupil, kupil je samo za 80 fl. in ceneje. Temu uzrok je iiže v predzadnjem „Gosp." omenjen. Stranoma pa je krivo tudi to da vsak kupec raji kupi tam, kjer je tik dobre velike ceste in bliže železnice, od obojih pa smo mi oddaljeni. Cenilna komisija pri sestavi novega katastra bila bi morala tudi na vse to ozir jemati. Ravno tako je sestava zemlje eele malonedeljske okolice skorej iz najbolj nerodovitnih prvin celega okraja; a vendar se je ravno nam po novi cenitvi zemljišč zdatno davek povišal, med tem ko imajo vse murske občine in poljanci nekoliko zmanjšano dačo. Do lanskega leta nas je nesrečne eksekitcije ubranila edino goveja živina in ščetinasta žival, a lansko leto se je tudi to prekopicnilo, kakor bi bila že rusko-rumunska meja odprta. Pšenica se tukaj plačuje po (3 in '/2 kr. ki., ako hoče pa gospodar otrobe kupiti, platiti jih mora po 5 kr. in razun tega še v Ptuj mahati po nje. Tako tedaj vsled tega ubogo kmečko ljudstvo trpi, če se mu tudi vedno obeta, da bo bolje; vendar kdor z lastnimi očmi gleda, skušava in trpi, vidi, da nas ni nobena v zadnjem drž. zboru sklenjena postava ali „novela" čisto nič osrečila. Da bodejo delavci nekoliko na boljšem, to je gotovo, toda vse to bo občutil in stranoma že čuti opet ubogi kmet. Daj Bog, da se že tudi nam naše stanje enkrat zboljša! Snega imamo tukaj obilno, a vedno še naletava. Mraz smo imeli že 11 stop R., tedaj še za vinograde dosedaj ni < nevarnosti. Volitve obč. zastopov so končane ter so z večinoma kljubu znane stranke voljeni skorej sami stari narodni poštenjaki. Da se „lepoznansko bralno društvo" pri Mali nedelji ustanovi, to tudi nas veseli in obljubimo ga podpirati. Celi svet napreduje, tedaj tudi Ne-deljščani kot vredni potomci raj Kremplna hodimo po pošteni narodni poti naprej!
©
Iz Šentvida. (V p o j a s 11 i L o.) Prav radi beremo dopise iz raznih krajev, katere nam naš „Slov. Grosp." prinaša, posebno o trgovini, kajti se tudi tukaj prodaja les in prešiči. Ali čudno se nam zdi, kar dopisnik iz Medborovnic piše v listu št. 2., da se tamošnja trgovina slabo obnaša, posebno da se svinjetina za prenizko ceno prodaja in sicer star funt za 40 kr. in goveje meso 54 kr. kila. Nam se ta cena namreč nekako nemogoča zdi ali pa se je dopisnik zmotil ali je pa res pri trgovini tak razloček, postavim, če je svinjetina star funt 40 kr., je pride kilo 711 /2 kr-i Je Pa tako resnica, za to kupčijo se pa tamošnji kmeti ne smejo pritožiti. Pri nas v Slov. gradcu so se svinje prodale po 22— 18 in še tudi do 16 kr. star funt ali kilo 32 — 36 kr., to je pač nizka cena, da ni pri njej kmetu shajati in ravno to je tudi z lesom in zato ste še v Borovljah za polovico boljši pri trgovini. Dopisnik pravi, da kmet še vse na staro vago in mero prudaja in kupuje vse na novo, veliko manjšo, za ravno taisto ceno, pri nas pa to ni več, star funt ima 56 deka in kilo ima 100 deka, zato je kilo večji od funta, to ve sedaj že vsak kmet, če pa še kateri le hoče na staro vago prodavati, zato si je potlej sam kriv, če ne ume boljše.	Janez Gumpot.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar so Go-stinjske toplice na Solnograškem za 550.000 fl. kupili. — Naučni minister je bil zadnji tjeden v Pragi ter si je tamošnje višje šole ogledal, ob enem je željam dotičnih profesorjev obljubil ustreči, kjer bi se mu dalo. — Deželni zbori so vsi svoje delovanje z zadnjo soboto dognali, posebno srečni pa so le v onih zborih bili, v katerih se nemški ultra niso imeli s kom trgati.
V	Koroškem dež. zboru je prof. Einspieler priporočal prošnjo slov. občin za slovenske postave a hudo so se nemški poslanci na-nj zaletavali, češ, da bi bilo to za nemško Koroško grdo. Se vč, da so prošnjo zavrgli. — Dnes je državni zbor na Dunaju začel svoje delovanje. Prihodnjo soboto bodo menda že volili predsednika in njegova namestnika. Da bo dr. Smolka zopet predsednik, ni dvoma. — V drž. zbor bode najbrž beljaški volilni okraj izvolil nemškega liberalca Ghona, prof. Einspielerju pa bo le kacih par glasov primanjkalo. — Za dež. šolsk. inšpektorja na Moravskem je postal prof. R. Riedel, v celi državi je on drugi duhovnik v tej službi, liberalcem pa sta še ona preveč. —
V	gornjeavstrijskem dež. zboru so sklenili postavo, ki bi nemaničem pravico ženiti se v nekaj skrčila, ali kakor ¡je podoba, je vlada ne bode v najvišje potrjenje predložila. — Ru-sini in Poljaki so se doma ¡v dež. zboru že sprijaznili in torej upamo, da bode to tudi za drž,
zbor dober uspeh imelo. — V prvem volilnem razredu so v Trstu pri volitvi za mestni zastop konservativci zmagali. — Pri veliki Kaniži so trije vlaki trčili vkup. Mrtva je ena gospa, druga pa je ranjena, vozov pa je več polomljenih. Na Erdeljskem je velika povodenj. V Radni je blizu 90 hiš pod vodo, njive pa so vse preplavljene. V Lipi stoji 200 hiš in veliko tisoč oralov polja pod vodo. Led dela strašen hruš in ker še Mrzla Samos narašča, bati se je še večje nevarnosti. — V Bosnijo in Hercegovino se poseh-mal godé vse pošiljatve po pošti blizu tako, kakor po naših deželah. S tem stopi Avstrija za korak naprej, da si osvoji lepi deželi, kateri je pred 7 leti zasela. Pravoslavni metropolit za Bosnijo je nadškof Jurij Nikolajevič, mož ima veliko zaslug za tamošnje kraje.
Vnanje države. Kakor je podoba, pride vendar kmalu do mirü. Srbski kralj je vzprejel nasvet ministerstva, ki meri na to, da se Srbija brž razoroži, ko se izvrši pogajanje za mir. — Na Grke pritisnila je Anglija in jim zažugala, da pošlje svoje vojno brodovje v helensko morje, če se ne udajo. — Bolgarski knez je bil po sebnega poslanika v Petrograd poslal, ta se je sedaj vrnil in pravijo, da je ruski car ugodno odgovoril na knezovo pismo. — V dež. zboru v Berolinu niso več tako napeti zoper katoliško cerkev, kakor so bili nekaj časa. Pravi se, da bodo odpravili razupiti sodni dvor, ki je kat. duhovnike zaperal, če so brali v tuji župniji sv. mešo ali pa "bolenika sprevideli. — Knez Bismark se je sv. Očetu v lepem pismu zahvalil za red in pismo, ki so mu ju poslali. Kakor vse kaže, bode torej katoliški cerkvi vendar le v kratkem času mora odlegla, ki je po nemških deželah že dosta dolgo na nji ležala. — Angleška vlada pričakuje, da bodo v srednji Aziji srečno določili meje in se za to ne bode skalil mir med Rusijo in Anglijo. — Predlog Salis-buryja, po katerem bi se uprava na Irskem predrugačila, ugaja le malo Ircem, liberalci pa bi še to, kar daje pravic Ircem, radi zatrli. — Y Italiji so prišli na večih krajih vladi na sled, da ponareja sol. po dotičnih mestih so ljudje na njo sila hudi, vendar še ni bilo vsled tega nikjer nemira razven v Bresciji. — Na Spanjskem še vedno vré, bati se je vsaki den ustaje. Urednika listu, ki je glasilo Zorillo-ve stranke, so zaprli. — Turčija je na vseh straneh v stiskah in že nikomur več ne zaupa, zato se pa tem pridniše oborožuje. Zadnji čas uvažuje posebno veliko orožja v Sirijo. — Iz Massauah se poroča, da stoji Osman Digma z močno vojsko zoper Abesince in tamošnjo italijansko posadko. — V Avstraliji je velika suša in je vsled nje huda stiska, ljudje mrjô in živina pogiuéva vsled žeje.
Za poduk in kratek čas.
Andreju Šunianu v spomin.
II.
Sadno drevje saditi znati pa je za oni čas kaj več pomenilo, nego sedaj, ko je kultura, ki jo je povzdignol nadvojvoda Jovan, dospela v polni meri, bi skoro rekel, tudi do slovenskih goric. Dandanes zna s sadnim drevjem ravnati vsak šolar, ali znati bi vsaj moral. Takrat pa je bilo inače. Ni bilo drevesnic, ne vinske šole ne kmetijsk. društva,ne učiteljev, ki bi vedeli kaj takega učiti ali bi učili. Slučajno je moj oče dobil v roke neke sadjerejske bukvice nekega Er-furtskega vrtnarja. Te je marljivo prebiral in študiral. Tudi takratni vračnik pri sv. Ani, Postič, je nagovarjal sadno drevje saditi. Sklep je bil storjen in tudi izvršitev ni izostala. Sred okolja na najboljši zemlji se je začelo po zimi kopati, da ilovica premrzne, spomladi pa torišče graditi. Prvo leto je rastel krompir, drugo leto, ko je bila zemlja dosti zrahljana, sejale so se peške, drevesca so rastla, skrbna roka jih je okopavala, ob svojem času cepila, drevesnica se je razvijala in mladih dreves se je iz nje pripravilo od leta do leta na kupe. Ne samo na domači zemlji so se mlada drevesa presajala, tudi sosedi so si jih nosili za denar ali za delo in tako se je sadna kultura širila po celi okolici.
Predno so bila mlada drevesa za presajo godna, služili so tndi divjaki, ki so rastli po gozdih. Marljivo jih je cepil in ko se je cepika dobro prijela in se požlahtnjeno drevesce dosti okrepilo, prestavil je žlahtnik na sadovnik in na takih drevesih so rastla najboljša jabelka. Se dolgo poznej smo poznali in razločevali jabelka istega plemena, če so rastla na požlahtnjenih divjakih ali na drevesih iz drevesnice.
Da se tudi pridnemu gospodarju vsaka reč ne posreči, umeje se samo ob sebi. Pa trdna volja in napredujoč poduk marsikaj popravi. Uči pa se človek iz lastnih napak. Se zdaj stoji v najstarejšem sadunosniku proti Volkovi meji nekoliko dreves, ki kažejo napake neskušenega sadjerejca. Ko so namreč takrat divjake cepili, vtikali so jim dve cepiki, kakor še dandanes. Ali dandanes ve vsak kmetic, da se ima jedna cepika odrezati, če obe poženeta, da se drevesce zravna in z jednim krepkim vrhom kvišku poraste. A takrat jim je še žal bilo, lepo zdravo močno cepiko odrezati, naj rasteta obe! Nasledki so se kmalu pokazali. Drevo se je razklalo in hitreje pokončalo, le malo takih dreves je ostalo, ki še kažejo dvojno cepiko in dva vršiča.
Ko je drevesnica bila odgojila mladih dreves obilno in dosti krepkih, počelo se je presajevanje v veliki meri. Jame in vrhunci na
položenem travniku so se poravnale prejšnje zime, zemlja se je okopavala v dolgi vrsti, na-važal se gnoj in črna prst. Dobro še pomnim, kako so klepetale babičke mešarice mimo grede, češ: ali se Pamanu — tako je bilo domače ime
—	pamet meša ali kaj, da si tak travnik vkončuje, kaj pa bodo uboge kravice in junci imeli jesti? Uže je rastlo mlado drevje v dolgi vrsti, a Paman še ni pustil trave rasti, ampak okrajema je več let krompir sadil in tikve ali koruzo, poprek obdeloval je zemljo okoli za njivo, dokler se drevesca niso okrepila. Jednako je ravnal na vseh drugih sadunosnikih, ki jih je nastavil z drevesci. Bilo pa je tudi za sosede celo kaj novega videti, kako so se po zimi sani obračale s črno prstjo, kako so se jame kopale po traku, tako da so vse vrste gledale po črti na vsako stran in tudi pošev. Ko so se spomladi drevesca stavila, pravil je, rad sem, če mi vsako drevesce v 15 letih le po grošu plačuje. Ali drevesca so počela nositi uže mnogo prej, kot v 15. letu in plačevala več kakor po grošu, plačevala so obilen trud z obilnim sadom.
Smešnica. 4. Kmet je vozil doktorju drva iz lesa in je terjal zato en petak vožnine. To je bilo doktorju preveč. Ali kmet je rekel: „Saj si tudi Vi za kako tožbo daste, več kakor petak plačati in vam vendar ni težko je storiti."
—	„Da, prijatelj" je odgovoril doktor, „moram pa z glavo delati. " — „Saj so morali tudi moji voli, odvrne kmet, z glavo delati, ali mislite, da so z repom vlekli'?"
Razne stvari.
(Stoletnica šole.) Prihodnji mesec, 26. svečana, obhajala bode samostanska šola čč. oo. frančiškanov v Nazarjah, v zgornji Savinjski dolini, lOOletnico svojega stanja, nje sedanji gospod učitelj Fr. Norbert Gregi, pa 251etnico svojega učiteljevanja na istej šoli.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda.) Začasni odbor za ustanovitev podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Maribor naznanja, da se vrši občni zbor dne 30. januvarja zvečer ob 6 uri v dvorani čitalnice. Dnevni red je: 1. Poročilo dozdajnega začasnega odbora, 2. čitanje pravil za podružnico in 3. volitev novih odbornikov.
(Redko počastenje.) G. M. Murko, modroslovec v Beču, bode te dni promoviran v doktorja modroslovja, to pa, kakor se pravi, „sub auspiciis imperatoris-1, kajti je vse preskuš-nje z odliko napravil.
(Napoved odpovedi.) Načelnik v okrajnem zastopu v Mariboru je bil dosehmal dr. Jožef Schmiderer, ali ker se je v Gradec preselil, misli se, kakor poroča „D. W.", tej jčastni službi odreči, v deželnem odboru sedi se seveda bolje.
(Lep napredek.) Posojilnica v Mariboru obstoji sem od leta 1882 in je v teh 4 letih hranilnih vlog prejela za 347 860 gld. 27 kr., izplačala je tacih za 130.970 fl. in 50 kr., ostane še jih tedaj za 216.889 gld. 77 kr. Posojil je izplačala za 576.138 gld , vrnilo pa se jih je za 349.086 gld. in 81 kr., ostane jih torej za 227.041 gld. in 19 kr. Ves denarni promet dosegel je veliko svoto. 1,685.951 gld. in 70 kr.
(Domoljubni sklep.) V Globokem pri Brežicah je obč. odbor sklenil, da bode odslej po vsem slovenski uradoval. to se pravi, da bode na uradniške dopise c. kr. oblastev le slovenski odgovarjal, občina sama pa že itak celi dve leti uraduje slovenski.
(Naselitev odvetnika.) Kakor izvemo, misli se za odvetnika naseliti v Rogaču nek dr. Katscher. Ce nas vse ne moti, je mož Žid in iz tistih krajev doma, odkoder prihajajo k nam ponivarji. Njega še je torej ravno za Rogatec manjkalo.
(I z n e v e r j en j e.) Poštni ravnatelj preiskuje poštarja v Ptuju, g Fr. Zistlerja, do sedaj se je našlo za 13 800 fl. primanjkljaja. Kakor se sliši, je nek prijatelj poštarjev pri-mankljaj založil in tedaj c. kr. pošta ne bode škode trpela.
(Umrl) je č. g. Janez Kinčič, vpok. župnik v Tinjah, v soboto dne 23. t. m. Živel je več let sem v Konjicah in imel je pri vseh veliko spoštovanje.
(Slov. slovstvo.) Mladi slov. pisatelj, gosp Anton Trstenjak, urednik „Slovana", je spisal in izdal lepo knjižico, „Spomenik slovanske vzajemnosti". V njej opisuje lansko potovanje Slovencev na Velehrad in v Prago, za tem nam podaje „nekaj listov iz slov. knjige", opisovaje delovanje nekolikih naših mož, potem pa še tudi življenje in delovanje nekaterih hrvatskih in čeških pisateljev. Knjiga ima tudi podobe in stane s pošto vred 1 fl. tO kr.
(Ustanovi j en je podružnice.) V Bra-slovčah se namerava osnovati podružnica sv. Cirila in Metoda. Prihodnjo nedeljo dne 31. januvarja t. 1. ob 3. popoludne bode o tej zadevi pogovor pri Blažetu v Rakovljah. Do sedaj je vpisanih čez 50 udov. Vsi domoljubni prijatelji vabijo se k temu pogovoru.
(Vabilo.) Občni zbor posojilnice v Pi-šecah bode dne 6. februv. ob 3. uri popoludne v uradni sobi. Dnevni red je 1. pregled in po-trjenje računov, 2. volitev odbora, 3. volitev računskega pregledovalca, 4. razdelitev čistega dobička.
(Denarja se brani.) Nek narodni posestnik iz sv. Lovrenca v Slov. goricah je pri nekem notarju na Ptuju terjal slovensko pogodbo ali ta mu jo je odgovarjal. Kmet pa se na to obrne ter odide kar naravnost k drugemu notarju z isto prošnjo. Pri tem pa se mu je brez vsake overe ustreglo. Tako je prav!
(Posojilnica v Cel j i) je imela v 24. dan tega meseca svoj občni zbor. Ker je prejšnji načelnik, gospod Miha Vošnjak, odločno izrekel, da ne more več prevzeti posla načelnika, ker kot državni in deželni poslanec več ko pol leta ni v Celji navzoč, izvolil se je načelnikom gospod dr. Josip Sernec enoglasno.
V	odbor izvoljeni so pa bili gg.: Franc Janeš, trgovec, dr. Ludovik Filipič, odvetnik, Lovro Baš, c. kr. notar, Jožef Žičkar, vikar, profes. Davorin Valenčak, dr. Josip Vrečko in dr. Ivan Dečko, odvetn. kandidata in Janez Zupane, posestnik, vsi v Celji.
(Račun in bilanca) Gornje-savinjske posojilnice v Mozirju kažeta, kako dobro in blagodejno je njeno delovanje. Premoženja ima že 21.653 gld. in 60 kr.
(Neljubo b o 1 e n j e.) Prav iz srca se nam smili uboga „M. Z.", kajti njeno novo uredništvo gleda grdo navskriž. V tem, ko ima pred seboj svoje dve zadnji številki, v katerih vse mrgoli psovek na slovensko ljudstvo in slovenske poslance, pa dolži nas, češ, da se zaganjamo le v osebe, stvari pa preziramo. Ne, ljubeznjiva sosedinja, te grde razvade liberalnih časnikov mi ne poznamo!
(Narodna čitalnica) na Vranskem ima na svečnico, t. j. dne 2. febr. t. 1. ob 7. uri zveeer občni zbor v svojih prostorijah in z navadnim vsporedom.
(Vabilo) Polit, narod. gosp. društvo pri sv. Lovrencu v Slov. gor. ima občni javni zbor v nedeljo, to je 31. januvarja t. 1. ob 3. popoldne pri g. Koser-ju, z govori o gospodarskih in občinskih zadevah, ter konča s tombolo na korist domači šoli. Vse rodoljube sosednje vabi na mnogobrojno vdeležbo uljudno odbor.
(Javna zahvala.) Občni zbor posojilnice Celju je sklenil dne 24. januvarja t. 1. od svojega letnega dobička darovati sto goldin. kat. podpornemu društvu v Celju. V imenu šolske mladine, ki dobiva po kat. podpornem društvu primerno podporo, izreka slavni posojilnici v Celju najiskrenejšo zahvalo
odbor kat. podp. društva.
(Spremembe vLavant. škofiji.) Č. g. Jakob Kolednik postal je župnik naHajdinju; č. g. Valentin Mikuš pride za III. kaplana v Celje in č. g. St. Turkuš za II. kaplana k sv. Petru pri Mariboru. Kaplanija v Lučah ostane prazna.
(Spremembe pri u č i t e 1 j s t v u.) Gg.: Karol Pestevšek, učitelj v Slivnici pa Lovro Serajnik, učitelj na Prihovi, sta postala nad-učitelja vsak na svojem mestu.
Loterijne številke:
V	Gradcu 23. januvarja 1886: 51, 34, 67, 36, 50
V	Dunaju „ „	„ 63,71, 81,75, 74
Prihodnje sreč kanje 30. januvarija 1886
Naznanilo.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj redni občni zbor za drugo poslovno leto
7. deri, mesec«. svečana t- 1-, ob S1/» uri popoludne v „Narodnem domu" s sledečim
dnevnim redom:
1.	Poročilo nadzorništva o računskem sklepu za minolo poslovno leto;
2.	Sklepanje o porabi čistega dobička;
3.	Volitev načelništva;
4.	Volitev nadzorništva;
5.	Razni predlogi.
Za zadružnike so računi na ogled v društveni pisarni v „Narodnem domu" vsaki den od 11. do 12. ure dopoludne. Vsak zadružnik ima po št. 39 dr. pr. pravico glasovati pri občnem zboru.
V Ptuji, 25. dne prosinca 1886.
Za načelništvo: A. Jurca.
I i azglas.
Na deželni sadje- in vinorejski šoli pri Mariboru na Dr. se začne šolsko leto ¡3i£- 1. marca 1886- "¿&Z
Poduk se vrši v 2, oziroma 3 letih. Notranji učenci plačajo za hrano, stanovanje in poduk za leto 224 gld., učenci pa, kateri zunaj zavoda stanujejo, plačajo na leto za poduk 24 fl.
Programi se razpošiljajo brezplačno. Več pove	ravnateljstvo.
Maribor v januvarju 1886.
mor
pri župnijski cerkvi sv. Andraža v slov. goricah oddaja se. Prosilci naj svoje prošnje ondotnemu cerkv. predstojništvu, ako je mogoče, osebno izročijo do zadnjega sušca.
Zptili so se denarji 5 i\l i nsnjato mlm
od sv. Bolfenka do sv. Lenarta v slov. goric. Najditelj naj je blagovoli proti postavni najd-bini ali pri sv. Bolfeuku učitelju ali pri slavni župniji dekanije sv. Lenarta ali pri slavnem uredništvu „Slov. Gosp " izročiti. Za to vljudno poprosi učitelj pri sv. Bolfenku Franc Kocuvan.
Služba organista.
Oddaja se služba cerkvcnika in organista pri neki prijazni romarski cerkvi v Savinjski dolini do 1. aprila. Več pove uredništvo „Slov. Gospodarja".	2-3
JL
T
Zahvala.
Za mnogobrojrie dokaze odkritosrčnega sočutja o bolezni in smrti mi nepozabljive sopruge
•Tulijane,
rojene Kostanjšek, katera je 15. t. m., previdena s sv. zakramenti za umirajoče, prav vdano v Gospodu zaspala, kakor tudi za obilno vdeležitev pri sprevodu k večnemu počitku, za podeljene vence, ter pevcem, kateri so pri sv. mešah zadušnicah tako milo popevali, izrekam najprisrčnejšo zahvalo.
Bočna pri Gornjemgradu, 20. prosinca 1886.
Matej Dedič, učitelj.
Stev. 515.
Oglas.
1-2
C. kr. mest. del. okrajna sodnija v Celji naznanja, da se je črez Anton Fasarinč-evo prošnjo dovolila prostovoljna dražba sledečih zemljišč, oziroma zemljiščnih delov in sicer:
1.	od zemljišča, uloga št. 124 kat obč. Forstwald, parcel 117, 118, (stavišča), 916, 910/0, 9l0/a 911, 912/? in 912/, za izklicno ceno 3500 gl.,
2.	uloge št. 119 kat. obč. Forstwald in k ulogi št. 124 kat. obč. Forstwald pripisane parcele št. 913 (pašnik) za izklicno ceno po 500 gold.
3.	uloge št. 120 kat. obč. Forstvvald za izklicno ceno po 6(J0 gl. 4. od uloge št. 121 kat. obč. Forstvvald, obstoječe iz parcel št. 882 (gozda) oddeljene parcele št. 882/2 za izklicno ceno po 350 gold. parcele št. 882/3 za izklicno ceno po 290 gld. parcele št. 882/4 za izklicno ceno po 220 gold. 5. uloge št. 118 kat. obč. Forstwald za izklicno ceno po 800 gold. in da se je v ta namen na mestu in kraju zemljišč eden, dan na 11. svečana 1886 od 9. do 12. ure dopoldne v Ostrožnem s tem pristavkom določil, da se bodo pri tem dnevu navedena zemljišča, oziroma zem-liščni deli oddali na podlagi preloženih draž-benih pogojev za ali črez in samo z odobrenjem prositeljevega zastopnika gospoda dra. Josipa Sernec-a tudi pod gornjimi izklicnimi cenami. Dražbeni pogoji, po katerih ima vsak licitant založiti vadium obstoječe iz 10''/0 in licitant parcel št. 882/.,, 882/, in 882/4 vadium obstoječe iz 50% cenilne ali boljše izklicne cene ali v gotovem denarju ali v liranilničnih knjigah poprej ko začne licitirati, — dalje zemljeknjižni ekstrakt cenilni zapisnik in mapni načrt ležijo pri tej sodniji, kjer jih vsak lahko pregledati zamore.
V Celji, dne 13. prosinca 1886.
C. kr, dežel, sodnij. svetovalec : Lulek.