List 27
Kakšino drevje naj bi sadili kmetovavci po
svojih zemljiščih?
Govorili smo že mnogokrat v našem listu, da dandanašnji je živa potreba in zadnji čas, da bi goličave, kerče-vine in druge pripravne mesta vnovič zasadili ljudje s koristnim drevjem , in pogojzdili zopet krajine, po kterih so les posekali. Popisali pa priporočali smo tudi razno drevje, posebno hitro rasteče, ktero je vredno, da bi ga gospodarji pridno in pogostoma sadili  po svojih zemljiščih.
Ker pa ni vsaka zemlja ugodna vsakemu drevju, in ker marsikter gospodar ne ve, kakšino drevje da naj bi sadil tu pa tam, da bi se ukoi eninilo gotovo, pa veselo poganjalo, hočemo tudi o tem prevažnem predmetu nekoliko govoriti.
Ni skorej krajine ali zemlje, na kteri bi saj to ali uno drevno pleme rasti ne moglo. Ce je svet še tako pust,ne-redoviten, osojen ali prisojen — to ali uno drevje bi tamkej vendar poganjalo , ter obilno nasajeno dalo nekaj dobička. Gledati pri tem je le, da za nasadbo izbere se tako drevje, ktero je prikladno zemlji in podnebju, da se prav vsadi ali seje, in prav glešta. Vendar naj se ne sadi hostno drevje preobilno po zemljiščih, ktere so dobre, paši ali poljodel-stvu bolj ugodne; bilo bi le, ako bi sila po lesu popraševali ljudje: kajti v obče dajo vendar žito in trava hitreji in večji dobiček.
Preden pa gospodar začne drevje saditi, je treba, da naslednje stvari prcvdarja: 1. kako naj bi saj en k e izre-dil; 2. ktero drevje je tej ali uni zemlji, tej ali uni legi najbolj prikladno; 3. način, kako se ima sploh saditi; 4. stroške, ktere nasadba prizadeva; 5. kako gre zasajeno drevje vnaprej gleštati; in 6. dozdeven dobiček, ki ga utegne iz nasajenega drevja pričakovati.
I. Reja sajenk.
Kar pervo zadeva, namreč kako saj en k e rediti, ter-dijo nekteri drevorejci, da je bolje mlade sadike v drevo-sadišču ali v rastlinici izrejati, kakor drevno seme naravnost sejati na mesto, ktero določeno je nasadbi dreves.
Tem odgovarjamo mi: Ce je zemlja plitva in nerodovitna, naj gospodar seje drevno seme, ker zamorejo serčne korenine iz podbrazdine svoj živež dobivati; ako je pa zemlja mokra, vendar pa dosti globoka , je bolje koj drevje saditi umetno.
Mlado drevje naj se vselej na dobri zemlji redi; kajti dobiti mora iz nje moč in zdravje, da bo pozneje na mestu svojem krepko in zdravo nakviško prihajalo. V dobri zemlji poganjajo deblica mnogo koreninic, po kterih, ker imajo več popijavk (serkajočih žilic) morejo tudi vprihodnje več hrane nabirati si. (^Tega pravila, ktero je ustanovil Miller, oče angležkega vertnarstva, deržijo se drevjorejci v Anglii sploh.) Treba je pri tem paziti, da nič koreninicam ni na poti, temoč da zamorejo širiti se, kakor jim je drago. Tedaj hasni, če se težek , vlečljiv in ilovnat svet eno leto pred nasadbo nekoliko prekoplje, če lih to nekaj stroškov prizadeva. Kah-lica pak ne potrebuje prekopanja. Za presaditev navadno napravijajo jame , ktere so 3 in poldrug čevelj široke, poldrugi čevelj globoke in 4 čevlje in pol saksebi narejene.
(Dalje sledi.)
List 28
Kakšino drevje naj bi sadili kmetovavci po
svojih zemljiščih?
(Dalje.)
II. Izbera prikladnega drevja.
Ko si je gospodar v sadilnici mnogo drevesic bil iz-redil, zamore po volji izbrati take plemena, ktere njegovi zemlji in podnebju tistega kraja se prilegajo, ali ktere za njega posebno so pripravne ali v domačo rabo al za prodajo v daljne krajine. Te razne plemena drevja zamore tedaj gospodar, gledaje na njih lastnosti, presaditi na sledeče mesta: 1. na visoke zemljišča; 2. na s termi ne, kterih ne more lahko obdelovati; 3. na nizke in močvirnate zemljine; 4. na ljukničasto zemljo ali na šotišča; na bregove in primorja; 6. na zemljišča boljše glebe.
Od teh hočemo zdaj posebej govoriti.
1. Nasadba dreves na visoko ležečih zemljiščih. Po visokih gorah in hribih rastejo najbolje bor, mecesen in smreka, planinski jesen in breza; po srednjih višavah naj bi se tudi bukev redila.
Bor je sploh znano lepo drevo. Govore od njega ob-iw I 'ristne bukve: .JJmno kmetovanje", tedaj zavračamo častite bravce tje na 308. stran. Le ondi rečenemu dostavljamo še naslednje: Nekterim legam je to drevo posebno ugodno. Raste namreč prav dobro na najplitvejši pa naj-suhejši zemlji; po najslabejših blatovinah, če le neposrednje niso mokre, akoravno bi bile vse z mahom obraščene; tudi se da zrediti povsod, koderkoli nad prodom ali po pešenici kratko* resje poganja, ob peskovitih bregovih, na šotastih ne čez 2 čevlja globokih, na prodnati pa ne ilovnati podlagi ležečih zemljiščih. Bor potrebuje podlage, ktera vodo prepuša, tedaj mu je protivna ilovca. Prav dobro se obnaša na visočinah, in les njegov — borovina — je tem bolji, čem visokeja je lega; vendar ga podirajo radi siloviti viharji, in gost sneg utegne v eni noči razrušiti ali poškodovati tretjino borovne nasadbe.
Borovina je ugodna za mnogoverstne kmetijske in stavbine namembe. Akoravno ni tako imenitna, kakor me-cesnovina, ima vendar veliko dobrih lastnost: ona raste hitro ter daje za stavbe dovelj močen les. Borovi češirki in les trohljiv služijo revnim ljudem za kurjavo. Mlado tanko borovo protje daje jelenom izverstno hrano pozimi, ter se da ob visokem snegu tudi ovcam pokladati, po čem prihrani se veliko sena. Borovičje je tudi dobro za kurjavo, za plotove plesti itd. Borovina je tudi prav ugodna za gradjenje brodov, tedaj jo radi kupujejo Angleži. Še nekaj posebnega ima bor: potrebuje namreč malo prostora; na mestu, kakoršnega potrebuje en hrast, lahko stoji čvetero borov. Posebno hasni bor kot obramba mladim nasadbam, iz kterih hočemo visoke gojzde izrediti. V ta namen ogradimo namreč z borovjem nasadbe, da jih silni vetrovi ne lomijo, ne podirajo.
Mecesen je jako koristno drevo. Tudi od njega uči „Umno kmetovanje" na 308. strani; mi ondi rečenemu dostavljamo tole: Mecesnovina ima to dobro lastnost, da terpi mokroto in suhoto, tedaj je ugodna za stavbe pri vodah; posebno prikladna je za podboje, kteri, enkrat v tla zabiti, terpijo mnogo let.    Kjer ni hrastovine, se da meces-
novina za ladije in mline upotrebovati. — Mecesen se rad izverže ali boleha rad; tedaj svetujejo dovedni gojzdnarji, naj bi se vsako leto seme jemalo od gorotanskih meces-nov (to drevo je namreč na gorotanskih planinah doma), pa naj bi se sejalo v sadilnice.
Gorski jesen („Umno kmetovanje44 na 312. strani.) To drevo raste rado na suhih in skalnatih višavah, ter se da posebno za obrambo drugih drevesic porabiti. Zavolj lepega listja, lepega cvetja in prijetnega sadii redijo ga dan današnji pogosto v razveselnih gojzdičih. Les njegov — j osen o vi na — je gost in terd, in skorja njegova ima mnogo strojila v sebi, ktero ima to imenitno lastnost, da kože, s tem jesenovim strojilom udelane, so mehkejše in gib-keje od tistih, ktere s hrastovo skorjo strojene so bile.
Breza je kinč bolj merzlih severnih krajin. Popisana jt v ,,Umnem kmetovanji44 na 311. strani. Razun ondi povedanega je še to zanimivo v brezi, da iz njene skorje je dobiti neko lepljivo olje, ktero jako diši pa dobro gori. Na Nemškem, Sedmograškem in Rusovskem rabijo to olje pri zdelovanji kož, iz kterih ž njim tako imenovano juh-vino napravljajo, ktere se merčesi zlo boje zavolj mo< 2;a duha njenega.
Bukev (glej „Umno kmetovanje stran 309.j
2,  Nasadba dreves po ste r mina h. Po berdih iu hribih ali ob stermih bregovih, kjer ni lahko ali zlo težavno zemljo obdelavati, je najbolje in najkoristnije, če take kraje z drevjem nasadimo. Po stenah in pečinah obnašata se najbolje jesen in javor; po merzlih in močvirnatih berdih tudi jesen in verba.
3.  Nasadba po močvirnatih nižava h. Nizkim mokrim krajinam prilegajo se najbolje breza, jelša in verba. Terdijo pa zvedeni gojzdnarji, da po takih legah bi amerikanski sovoj vse drugo drevje prekosil. Obilno sade teh dreves po Škocii, kjer so prepričani kmetovavci, da ni koristnejega drevesa od tega za mokre krajine. Ima pa posebno veliko smole v sebi, ktera ga brani velike mokrine. Iz njegovega lesa delajo posebno dile za ladije, mesarnje, statve in drugo orodje.
Tudi jasen je za mokre lege porabljiv; on raste vesel in zdrav skorej na vsaki zemlji, celo na nizki, močvirnati, gobavi, ter se obnaša na najmokrejših mestih tako dobro, kot iva in vsako drugo mokrino ljubeče dievje. Ta imenitna lastnost jasenova je jako važna, pa je, žalibog, ne poznajo še popolnoma kmetje. (Vsaka kmetija bi morala imeti najmanj toliko jasenov in drugega drevja, da bi si svoje lese iz lastnega drevja oskerbovala.)    (Dalje sledi.)
List 29.
Kakšino drevje naj bi sadili kmetovavci po
svojih zemljiščih?
(Dalje.)
4. Nasadba na gobavi zemlji, po blatovinah in šotiščih. Ce se tak svet z raki t o ali z navadno ver bo nasadi, utegne tudi nekaj dobička dati. Rak i tj e in verbje raste hitro, ter daje v malo letih veliko protja ali šib za bečvarje in košarje. Tedaj zamore vlastnik tudi od tacih navadno zapušenih krajev, če se le nekoliko potrudi, vendar nekaj pridelati.
Ob potokih, v močvirjih in po mokrih travnikih se obnašajo dobro breza, čer na jelša, akacija, jag-net, bela verba, mačkovec itd.
5.  Nasadba   na   bregovih   in   morskih  obali h.
v
Že naravno rastejo ob bregovih rek in potokov posebno rade jelše, pritlični topoli, verbe in drugo germovje; ž njimi uterduje narava bregove proti napadu derečih voda, ter hrani gospodarju marsikter lep košček rodovitne zemlje. Kar tedaj narava dela in kaže tako očitno, naj posnema tudi človek; naj pridno sadi, kjer ga še ni, imenovano drevje in germovje na bregovih in obalih, ktere zemljišča njegove mejijo.    VTeliko zemlje si bo z majhnim  trudom  ohranil *J.
Morske obali ali primorje z drevjem obsaditi je se ve da težavno, vendar pa potrebno delo. Koristi pa še na drugo stran, če se primorje z gojzdom obrobi: tak obrob varuje namreč bližnje polja hudih vihar j e v. To je sila važno; tedaj naj bi si prizadevali kmetovavci na pri-morji kolikor morejo, da na morskih obalih take zavetja si napravijo. Skušnja je pa učila, da nektere drevne plemena pred drugimi so ugodne upirati se burje napadom. Tako drevje je: Morska smreka (Meerfichte, pinaster), strab (Weymuthskiefer, pinus strobus), kozja detelja in nektere verbe. Tudi neko hrastovo pleme, tako zvani vedno zeleni hrast, je prav prikladno morskim obalom. Navadni javor je tudi izverstno drevo zoper napade burje. On ne mara za burjo, pa varuje jako drugo slabejše drevje. — Francozka tarnariska raste po primorjih prav hitro, nareja močno živico, doraste v 7 letih 10 do 12 čevljev visoka, ter je že od korenine gor debelo oblistnjena. Le zima ji rada škoduje, tedaj je za merzle kraje bolj ugodna nemška tamariska kot bolj  terpežen germ.
Kjer bi nobeno drevje na takih krajih rasti ne hotlo, po-terdi se cveteča jelša kot najbolja biizo morja. Ona se da tedaj pred ostalimi nasaditi v bran drugih nasadb proti valovom in viharjem, ker raste clo na peskovitih morskih obalih, če te so le nekoliko mokre.
Čeravno pa je težavno , gojzdno in sadno drevje blizo morja saditi, vendar nemogoče ni. Največ škodujejo mladim drevescem silni pa pogostni viharji; če se tedaj kaka zaštitna stena proti napadom poslednjih napraviti more, po-primejo tudi na morskih bregovih drevesa se tako dobro, kakor notraj po deželi. Tega prepričan je naredil tedaj nek angležk vlastnik okoli na bregu zasajenih drevesic nasip, da bi branil po takem mlade sadike nevaršin, kakoršne jim od morja žugajo, tako dolgo, dokler niso v zemlji popolnoma se ukoreninile bile. Tako je pogojzdil veliko bregovja, da raste drevje prav veselo in je prijetno viditi; kar prej se je nemogoče zdelo , se je bilo dogotovilo ; poprijelo se je gojzdno in sadno drevje na bregu morja.
6.   Nasadba na dobri zemlji. Na dobri zemlji naj redijo gospodarji pred vsem jesene in hraste. Preimenitne lastnosti hrastovega drevja so tako znane, da je nepotrebno, še tukej omenjati jih; govorili smo tudi v lanskih listih obširneje od nasadbe in reje hrastovja. Opominjamo le tole : H ras t o vi na je sila terpežna, tako da se nepokvarjena nahaja v starih poslopjih (posebno v starih cerkvah), čeravno je že mnogo sto let preteklo , kar so jo tam porabili ali vdelali stavitelji. Globoka glinjevka ali ilovnata zemlja, ktera je premerzla in preleniva , da bi žitoreji služila, ne morete   bolje  se   porabiti,   kakor   če   hrastovo   drevje   ondi
nasadimo.
-    -
*) Žalostno je viditi po deželi ob tekočih vodah, kako leni so ne-kteri kmetje, pa nepazljivi za očividno lastno škodo, Memo njih njive ali polja, posred travnika ali pašnika teče voda — potok ali rečica; po vsakem dežji , gotovo pa po vsaki povodnji spod-pere mu ona breg in odterga kos rodovitnega polja, ter se vriva zmiraj globokeje v zemljišče, žugaje še več polja odnesti. Kaj počenja pa kmet ob tem? Gleda — in kolne! Pa s tem ni ni-česa opravljenega; dereča voda ne mara za prazno jezo. ter ti ne bo prizanesla, če jo preklinjaš. Loti se dela, pa ji overaj pot do posestva svojega. To lahko narediš, če na obalih in bregovih pridno drevje sadiš: akacije, raki te in verbe, jelše, topole itd. To drevje nareja mnogo korenin; te se zapletajo med sabo , in deržijo po takem zemljo , da je vodovje ne more podrovati ali odtergati.                                                           Pis.
Najbliže hrastu, kar važnost in obračanje na korist zadeva, je jasen pesen). Če gledamo na velikost in lepoto, je jasen eno naših najkrasnejših dreves. Posebno lepo je perje njegovo, akoravno pozno prihaja in rano zopet odpada. Le blizo njiv ni varno saditi jesena, ker njegove korenine zemlji veliko mokrote in rodovitnega soka odjemljejo. Tudi za mlečarstvo ni, ker listje njegovo, kader odpade, na paše zahaja, pa mleku in maslu neprijeten okus daje. Zatorej je bolje, če jasen sadijo kmetje po gojzdih , ne pa po živicah.
Tudi brest je hvale vredno drevo. Njegova senca ne škoduje ne plotovom , in listje in korenine njegove ne poljem, ne travnikom. Brestovina je dobra za mnogotero koristno orodje, da jo mnogi ljudje hrastovini enako cenijo, posebno ker hitreje kviško prihaja od hrasta.
Poleg cest in steza naj bi sadili ljudje akacije, divje kostanje, poletne lipe, stalnice. Povsod raste rada, ter poganja obilno na kviš akacija, iz Amerike doma, pa pri nas že davno udomačena. (Lej „umno kmetovanje"'na 313. strani.) Tudi divji kostanj raste skorej povsod.
(Dalje sledi.)
114
Kakšino drevje naj bi sadili kmetovavci po
svojih zemljiščih?
(Dalje in konec.)
HI. Kako drevje saditi. Mnogoverstno se to opravlja. 1. Kjer je podnebje merzlo in kjer mlade nasadbe potrebujejo zavetja, naj sadijo gospodarji drevje bolj gosto in po več vkup: kajti čeravno zunajne sadike viharji pokvečijo, vendar ohranijo se notrajne, to je, jedro nasadbe. 2. Tudi kot o p as krog njiv in polja naj sadi se drevje, pa bolj na široko, posebno če je zemljišče prostorno. 3. Po nekterih krajinah sadijo drevje sem-tertje; ako je to pametno narejeno, kinči taka nasadba okolico, ter varuje nepogojzdene kraje. 4. Blizo vertov ne kaže gojzdnega drevja saditi, ker škoduje sadu in povert-linam sploh. 5. Drevje v živicah lepša okolico, ji je v obrambo, ter daje sčasoma še nekaj stavbinega lesa; treba je le tako drevje nizko deržati, to je,   obrezovati ga pridno :
kajti če se to ne stari, pokvarijo drevesa živico ter škodujejo bližnjemu polju po senci in po koreninah svojih. 6. Prikladno zasajeno drevje daje ob poletni vročini živini na paši senčnate prebivališča. V ta namen je posebno ugodna jerebi k a, ker se da, že odrašena , lagleje presaditi kot drugo drevo ; tudi les njeni je veliko vreden. Pa tudi bukev, javor, lipa dajajo veliko sence.
IV. Stroški nasadbe.
Da drevje saditi stroške prizadeva, je gotovo; vendar so pa dohodki iz nasadbe koristnega drevja tako obilni, da povernejo v kratkem vse stroške pridnemu gospodarju. Tu sem spadajo stroški za seme, sadike in kole , za delo sploh itd. Opominjamo še posebej, če hoče gospodar veseliti se nasadbe, naj dela, seje in sad/, kolikor je mogoče, sam in družina njegova; naj se ne zanaša na najemnike: ti take opravila le na pol opravljajo, škoda pa se pokaže še le po več letih, ko ima drevje rasti, pa ga ni ali popolnoma nič iz zemlje, ali pa le pokvarjeno in pokve-čeno ven prihaja. Posebno naj se gleda. da se dobro iz-vodni zemlja, v ktero se ima drevje saditi. Malo drevja je namreč, ktero v mokrih tleh poganja, pa velik del ondi nasajenega ali pogine ali ne raste veselo v preobilni mokroti.
V. Glcštanjc zasajenega drevja.
Nasajeno drevje je tudi treba dalje pridno gleštati. Napravijo se nasadbe veJikrat na kamnitni ali skalnati podlagi; tam sadikom ni ničesa drugega treba v pripravo, kakor da jim potrebne jame izkopljemo in že 5 ali 6 mescov pred sadbo sadik; zemlja in prekopana trata ste potem bolj rodovitne koreninam. Ako je mogoče zemljo nekoliko preorati — kar je, se ve da, drago opravilo — je jako koristno; tudi priporočajo nekteri drevjorejci, da naj se zemlja okoli korenin še 2 ali 3 leta rahlja in obdeluje po vsajenji.
Dobro je, če se več plemen drevja na enem mestu sadi: nektero drevje raste raje v družbi, na priliko, hrast, ki ljubi tovaršico bukvo, in hitro rasteče drevje varuje bolj medlo in počasno *).
Oskerbujejo naj se pa sadike pred vsem tako, da imajo dovelj svetlobe in pa zraka, verh tega pa, da so vendar obvarovane dobro. Kader je tedaj kako drevo med na-sadbo dorastlo , postavimo, bor ali jesen, naj ga poseka gospodar, da dobijo manje drevesa več prostora, svetlobe in zraka.
Tudi požlahniti se da gojzdno drevje. Ker namreč sadjorejci vedo, daje mogoče s cepljenjem itd. sadno drevje požlahniti, so to skušali tudi z gojzdnim storiti marljivi drevjorejci.
*) Izveden gospodar na Angležkem je nasadil po svojih zemljiščih mnogo hrastov in brestov, okoli teh pa nekoliko borovja. Vse je rastlo veselo. Povedati je lahko, zakaj. Imenovane drevesa, posebno hrast, vrivajo korenine globoko v zemljo, ter vlečejo svoj živež, bolj ko se starajo, iz vedno globokejih leg; borovje pak razširja korenine svoje obzorno, ter dobiva hrano svojo bolj od poveršne zemlje; njegove košate, močne in neugibljive veje branijo mlado hrasticje in bresticje silnih vetrov, brez vse škode. Bor gre ravno na kviško in na-pravlja poredno šiljat verh, pusti hrastu in brestu dovelj prostora za nju košate pa široke verhove. Tako raste vse to drevje čversto in veselo, in eno ne škoduje drugemu in ni napoti rasti njegovi.                                                                                    Pis.
VI. Dobiček iz drevjoreje.
Da iz nasadbe gojzdnega drevja izvira velik dobiček, posebno sedanji čas, ko se ga zlo potrebuje, menda ni treba, da bi dokazovali obširneje; govorili smo tudi o tem važnem predmetu že mnogokrat v „Novicaha. Dohodki iz nasadbe drevja so le manj i ali obilneji po okoljšinah krajev in časov. Stroške zasajenja navadno je treba ko j plačati; pozno nahajajo še le dohodki, nahajajo pa gotovo. Dnarintrud nista zgubljena, temoč koristila bota, če ne že saditelju, gotovo pa otrokom njegovim. Tedaj naj sadijo in sejejo koristnega drevja kjer koli, kader koli in kolikor koli za morejo pridni kmeto-vavci! Puste, močvirnate, nerodovitne krajine ali goličave, ktere jim nič kaj ne donašajo, nasajene z borovjem, hrastjem, jesenom in drugim lepim drevjem, dati jim znajo v nekterih letih lep dobiček, posebno če so blizo kake tvornice, steklar-nice (glažute) ali druge naprave, ktere veliko lesa potrebujejo; ali če so blizo velike ceste, reke, železnice, po kterih potih se daje les v daljne kraje lahko spečati in prodati.
Ce tedaj skerbni očetje svojim otrokom zapustiti ne morejo veliko gotovine, naj jim zapuste veliko nasajenega drevja; to jim bo neprecenljiv zaklad, ki se vedno množi, ter ob enem neprenehoma daje gotove in velike dohodke.                                                    J. Šubic.
118