ftRHFV" wil[ 1995
Oecnc in poročila o puh!ikacij lh in razstavah
157
Lojz Trsan, OF v Ljubljani, organiziranost v času italljarske okupaciji 1941-1943-
Arhiv RepubiiKe Slovenije, Ljubljana 1995, 197 strani
Besedilo izpod peresa zgodovinarja mlajše gene racije, magistra Loiza Tršana, prinaša v naše zgodovinopisje in nasploh v slovenske javnost precej novih podatkov, pa tudi svežih ugotovitev, ki nr.m omogočajo holj poglobljeno poznavanje dogodkov med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh Delo temelji na avtorjevem magfsirskem delu, ohranjenem na zgodovinskem oddelku Filozofske fikultctc v Ljubljani leta 1990 in j. v za tisk predelani obliki dopolnjeno s kasneje izšlo liieraturo (npr, dnevnik dr. Maksa Snu-dcrla, dosje o inž. Janku Mackovšku in spomini Cirila Žcbota).
Magismr Tršan jc izbral za prcučcvaujc tematiko, ki ni le zanimiva, temveč tud. zelo pomembna za poznavanje eelotncga medvojnega dogajanja. Prvič zalo, ker jc hila Ljuhljana v času, oziroma precejšen del icga obdnbja, ki ga avtor obravnava v knjigi, središče cclotncga osvobodilnega gibanja in tematika knjige dejansko presega lokalni ljubljanski mestni okvir. Drugi razlog pa jc ta, da seje Trsan osredotočil na probleme, ki so bili doslej še neraziskani oziroma vsaj pomanjkljivo >bdclani. O drugi svetovni vojni na Slovenskem in še pesebej o osvobodilnem boju jc hilo namreč napisano veliko čiankov, razprav ir knjig, vendar jc v veliki meri, vsaj kar se tiče del s strokovnimi ambicijami prevladoval poudarek na pre učevanju vojaških plati upora, nekolike pa „o hilc zapostavljene druge plati, med katere go'ovo sodi tudi rekonstrukcija ljubljanske osvoboailne organizacije.
DciO sestavljajo uvod in štiri poglavja, ki so razde Ijcna p& kronološkem in vsebinskem zaporedju, V prvem poglavju avior govori o ustanovitvi Osvobodilne fronte in njene predhodnice Pmtiimpcrialisličnc fronte ter o začetkih njenega organiziranja v Ljubljani in okolici z vzpostavitvijo okrožnega, mestnega in rajonskih odborcv Osvobodilne fronte. V drugem poglavju jc obdelal matične in tovarniške odbore Osvobodilne fronte (ti so se jeseni 194?. preoblikovali v odbere Delavske enotnosti), ki niso tuli teritorialno opredeljeni, kot jc bilo značilno za ostale odbore, icmveč sc se ustanavljali na mestu zapekli t vc. Zlast. matični odbori sc bili jubljanska posebnost. V na-slcdnicm poglavju sc jc avtor osredotočil na probleme, ki so sc pojavili v letu 194?, (okupatorjevo nasiljezlasti racije in zapiranja, odkril nastop proti revolucionarnih sil proti Osvohodilni fronti poleti in jeseni 1942, pogajanja s t.i, srediro itd.). Časovno je tc poglavje omejil z dvema dogodkoma, ki sta hila 'jubljanska speci tika in sta usodne vplivala na nadaljuj, razvoj Osvobodilne fronte v Ljubljani, in sicer obžičenje mesta februaria 1^42 s strani italijanskih okupacijskih oblasti ter božične racijc decembra 1942, ki so jih opravljali pripadniki protircvelueije. Take je bila
Osvobodilna fronta v nasl :dnicm letu, o katerem govori Tršar v zadnjem poglavju z naslovom Najpomembnejši problemi narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani v letu J94/Í, do kapitulacije Italije, postav ljena preti pomembne dilem-:, tako na področju organizacije kot tudi političnih vprašanj (npr nesprejema-nje Dolomitske izjave med krščanskimi socialisti in Sokoli v ljuhfjanski organizaciji itd.). V celoti sc delo ukvarja predvsem z. ljubljansko problematiko, vcnaar jc u pošte an tudi širši okvir, ki jc vplival na razvoj dogodkov v mestu. Na koncu sledi šc kot doaatck h knjigi ohjava zapisnika o zaslišanju Leopoldi ne Mc-kinc.
Besedilo lanko označimo kot značilno historiogra-fsko delo, k- teme)«- v prvi vrsti ra ooran^'nem arhivskem gradivu, ki ga hranijo v Arhivu Republike Slovenije (dislocirana enota bivšega Arhiva Inštuituta za novejšo /god d vi ne ir bivšega arhiva Centralnega komiteja ZK,S), arhi vu Zveze združenj borcev (Šiška, Center), zbral pa je tudi veliko Število astnib .zjav ter seveda relevantno literaturo.
Poleg tega velja poudariti, da je tekst napisan strokovno neoporečno jn ludí idejno nevtralno ter da jc piscu uspelo besedilo sunili v vsebinsko smiselno ter hkrati tudi berljivo celoio. Dcio ima tudi akiualno vrednost, k1 presega zanimanje ozkih strokovnih krogov, saj sc ukvarja s p reble mati ko, ki Šc danes buri duhove na Slovenskem. Tudi iz tega vidika bo delo prispevek k boljšemu poznavanju vojnega časa, >aj za polnjujc nekatere prazmne v vedenju o nas i polprete kli dobi.
Bojan GodeSu
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka