Urednikov kotiček Čeprav smo vstopili v koledarsko jesen, so dnevi ševedno prijazni in topli, nalašč za nemoteno delo napoljih, v vinogradih, sadovnjakih in vrtovih. Vse kaže,da se bo obdobje stabilnega vremena nadaljevalotudi v prihodnje tako, da bodo lahko kmetje brezvečjih zapletov pod streho spravili tudi jesenskosetev ozimin. Pa tudi sicer nas čaka vroča političnajesen, ki bo po svoje razgrela tudi zimske mesece.Po septembrskem padcu Vlade Boruta Pahorja nasv nedeljo, 4. decembra čakajo predčasne parlamentarne volitve. Pametne glave poslancev v Državnemzboru so se naposled zedinile, da so predčasne volitve edina rešitev iz globoke krize, iz katere sedanjavladajoča garnitura ni našla izhoda, zato je bil njenpredčasni konec po svoje tudi pričakovan. O volitvahin o stvareh, ki so povezane z njimi, bomo kaj večnapisali v naslednji številki Lipnice. V tej, ki jo imate pred seboj, pa smo se širše razpisali o praznikuobčine Moravske Toplice, o letošnjih Košičevih dnevih in o drugih prireditvah, ki so tako ali drugačezaznamovale mesec, ki je za nami. Tokrat smo celostran namenili tudi aktualnim nasvetom v kmetijstvu, za katere bodo poslej skrbeli strokovnjaki izsoboškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Tudi izšol in vrtcev so nam poslali nekaj vsebin, in seveda iz Madžarske narodnostne skupnosti. Na koncunaj vas spomnim na nagradno križanko. Sicer paželim vsem obilo prijetnih trenutkov pri branju 95.številke Lipnice. Vaš urednik Boris Cipot Ps. Še vedno velja vabilo vsem, ki imate voljo in željo sodelovati pri ustvarjanju vsebine Lipnice. Vaši prispevki so več kot dobrodošli. prihodi in prenočitve tUristov v občini moravske toplice Ob svetovnem dnevu turizma, ki ga vsako letoobeležujemo 27. septembra, objavljamo podatke ouspešnosti poletne turistične sezone 2011.V juliju 2011 je bilo v turističnih nastanitvenihobjektih zabeleženih 10. 380 prihodov in 44. 986 prenočitev turistov, v avgustu pa 12. 559 prihodov in 54. 150 prenočitev turistov. Sicer so slovenski zdraviliški centri v letošnjem letu zabeležiliizdatnejši obisk. Vsega skupaj je slovenski zdraviliškiturizem doslej zabeležil več kot dva milijona nočitev.Natančnejša analiza poletne turistične sezone v primerjavi z lani sledi naslednjič. TIC Moravske Toplice Goričko bo moralo na pitno vodo počakati Kot stekla žival se je pred obtožbami, prednjačili so poslanci iz pokrajine ob Muri, minuli torek branil minister za okolje in prostor v odhajanju Roko Žarnič. Krivca za polževost dogajanj,povezanih s projektom pomurskega vodovoda, so namreč vsi po vrsti pripisali ministru Žarniču oziroma nesposobnosti njegovega birokratskega aparata. Dejstvo je, da se je tudi zaradi zavlačevanja države, projekt stroškovno podeseteril, da bo treba zanj na sredstva iz EU počakati v naslednji finančni pespektivi, kar pomeni, da bo potrebno počakati tudi na izgradnjo samega vodovoda. Še zlasti se bo zavlekel krak B pomurskega vodovoda, ki zajema oskrbo s pitno vodo občin na Goričkem, ki se že leta in leta spopadajo s pomanjkanjem zdrave pitne vode. Gorički župani so se v zadnjem mesecu vseeno sedli za isto mizo in na dveh sestankih uskladili projekt, ki bo izveden v dveh fazah. Najprej bodo na vrsti primarni transportni vodi v občinah, ki teh še nimajo, zagotovitev vodnih virov, čistilnih naprav ter izgradnjo sekundarnega omrežja za naselja na Goričkem, ki še nimajo vodovodnih sistemov. Ta del naj bi veljal skoraj 50 milijonov evrov, denar pa naj bi bil zagotovljen v okviru sedanje evropske finančne perspektive. V drug fazi pride na vrsto obstoječe vodovodno omrežje, ki ga je potrebno obnoviti in posodobiti, nanje pa priključiti manjše samostojne lokalne sisteme.Ta faza bi po grobih ocenah veljala 41 milijonov evrov, denar zanjo pa si gorički župani obetajo v naslednji evropski finančni perspektivi. Sicer pa naj bi že do konca oktobra bila pripravljena in oddana kohezijska vloga, svetovalni inženiring DDC pa bi moral pripraviti študije o izvedljivosti in predinvesticijsko zasnovo za prvo fazo projekta vodovodnega omrežja kraka B. V tem času morajo vse goričke občine na Ministrstvo za okolje posredovati občinske odloke o preskrbi s pitno vodo in karto oskrbe s pitno vodo. Na potezi je po tem ministrstvo in zanimivo bo videti, ali so kritike, ki so jih minuli torek na ministra Žarniča in njegov aparat naslovili poslanci, padle na plodna tla. Goričanci pa smo itak potrpežljivi,čeprav ne v nedogled. Boris Cipot LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik, 2011, naklada 2300 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica podeljena občinska priznanja in naGrade Na slavnostni seji občinskega sveta ob 15. prazniku občine Moravske Toplice, gostoljubje je nudila sejna dvorana hotela Ajda, so podelili letošnja priznanja in nagrade. V uvodnem nagovoru se je župan Alojz Glavač sprehodil skozi dosežke občine v letošnjem letu, opozoril pa je tudi na nekatera področja, na katerih občina ni bila uspešna. Med dosežki je izpostavil dokončanje kanalizacijskega omrežja Moravci vzhod in Sebeborci, pa tudi pričetek gradnje vodovoda v Berkovcih, gradnja širokopasovnega omrežja Gošo pa se je izjalovila zaradi nerazumne odločitve Mini-strstva za visoko šolstvo, ki je razveljavilo razpis za investicijska sredstva. Na slavnostni seji, vodil jo je podžupan Geza Džuban, so nekdanjega župana Franca Cipota razglasili za častnegaobčana. Veliko zahvalno listino občine Moravske Toplice je prejel Štefan Zelko iz Tešanovcev, in sicer za dolgoletno delo na kulturnem področju pri ohranjanju ljudskega pevskega izročila.Športno kinološko društvo Goričko iz Sebeborcev, ki letos slavi 20 let uspešnega delovanja, je prejelo nagrado občine Moravske Toplice. Priznanji občine Moravske Toplice pa sta prejela Jože Lipaj iz Martjancev za dolgoletno uspešno delov gasilskih vrstah in Alojz Trplan iz Ivancev za vsestransko in požrtvovalno delo v društvih in krajevni skupnosti.Obrazložitve za posameznega dobitnika letošnjih priznanj in nagrad smo objavili že v prejšnji številki Lipnice. Uradništvo se pridružuje čestitkam vsem dobitnikom. bc martinovanje z alfijem nipičem v moravskih toplicah Vstopnine ne bo. Vabljeni! za nami 15. praznik občine moravske toplice kriza zahteva prilaGajanja razmeram »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan,« tekst slovenske himne, ki jo je zapela mlada pevka Maja Ivaničiz Bogojine, je samo okrepil slavnostno vzdušje v šotoruna športnem parku Term 3000, kjer je nekaj sto občanovin občank družno proslavilo 15. praznik občine MoravskeToplice. Svojo občino so dočakali pred 16. leti, ko se jemlada Slovenija odločila za korenit poseg v lokalno samoupravo. Do danes je občina doživela občuten razcvetin razvoj, ki ga je šele gospodarska kriza upočasnila. »Zato letošnji občinski praznik mineva v znamenjuzaključka enega večjih projektov, in sicer kanalizacijskega omrežja Moravci – vzhod,« je ob naštevanju dosežkovminulega leta poudaril župan Alojz Glavač. Omenil jedokončanje zadnje faze kanalizacijskega sistema v Sebeborcih, na katerega se je priključilo 70 uporabnikov,investicije v fokovsko šolsko poslopje in vrtec, investi-cije na področju javne infrastrukture…Gospodarskakriza tudi od lokalnih skupnosti zahteva prilagoditevnastalim razmeram, je poudaril Glavač. »Zato nekatere načrtovane aktivnosti ne bomo peljali s takšnimtempom, kot smo si zastavili. Tu mislim na izgradnjovodovodnega omrežja. Letos načrtujemo izgradnjo vodovodnega omrežja na najbolj »žejnem« območju potej infrastrukturi, to je na goričkem delu v Berkovcih.Vendar je ta poseg za občino tako velik, da si ga brezdržavnih in evropskih sredstev ne moremo predstavlja- ti. Danes še vedno ni jasno, ali bo država skupaj s pomurskimi občinami sposobna v naslednjih treh letihizvesti projekt. » Zato bo občina, po besedah županaGlavača, nekatera sekundarna omrežja sama zgradila injih vključila v sistem pomurskega vodovoda. Na koncu jeAlojz Glavač posebej izpostavil nujo večje strpnosti medljudmi, spomnil je na prostovoljstvo in ljudsko solidarnost. »Kajti, le na tak način bomo lažje prebrodili časekrize,« je v optimističnem duhu sklenil svoj nagovoržupan Alojz Glavač. 4 : : : : : : : : : : Lipnica Slavnostna govornica, poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj, je najprej opozorilana izjemen razvojni potencial, ki ga premore občina napodročju turizma. Po besedah evropske poslanke, v času gospodarske in politične krize prepogosto pozabljamona to, kar je lepo, na vse dobro. »Ko primerjam obravnavane teme v EU parlamentu s temami slovenskegapolitičnega prostora ugotavljam, da smo izpostavljeništevilnim političnim temam in konstruktom, ki v ljudehzbujajo odpor in negativizem, med tem, ko vsebinskihobravnav političnih vprašanj in problemov, povezanihz boljšim življenjem državljank in državljanov skorajdani. Gotovo ni spodbuden podatek, da polovica Slovenije nima urejenih kanalizacijskih sistemov, marsikješe nimajo dostopa do zdrave pitne vode, je dr. Cizljeva opozorila na konkretne, življenje probleme ljudi, kipa so v rokah politike. V tem duhu je opozorila na nujo,da na volitvah odgovorneje izberemo voditelje, ki bodoznali prisluhniti potrebam ljudi, ki imajo vizijo razvoja,ki je naši državi v tem trenutku tako primanjkuje. »Vslovenskem prostoru prevečkrat pozabljamo, da lahkovsak človek prispeva k skupnemu dobremu. Pomembnoje, da se osredotočimo na vsebino, na bistvo, da znamo V sosednjem šotoru so vzgojiteljice zavoda Vrtci občine Moravske Toplice zrazličnimi delavnicami poskrbele za najmlajše udeležence proslave. prepoznati dobre potenciale.« Solidarnost in vzajemnost sta lastnosti, ki ju v teh kriznih časih ne bi smelipogrešati, je ob koncu dejala dr. Romana Jordan Cizelj,ko je občankam in občanom občine Moravske Topliceizrekla vse dobro ob občinskem pazniku. Boris Cipot V kulturnem programu so sodelovali:ženski pevski zbor KTD Ady Endre iz Prosenjakovec, recitatorka Danijela Vaš in Doroteja Gašper iz MoravskihToplic, pevka Dora Pulić Čontala iz Sebeborec, pevka Maja Ivanič iz Bogojine, Selanske frajle iz Sela termlada plesalca latinsko-ameriških plesov Lara in JanŠtevančec iz Noršinec. Za zabavo je poskrbela skupinaPlamen, udeležence pa so presenetili z zastonj dobrotami iz kotla. projekt moja deŽela lepa in GostoljUbna 2011 Na osrednji slovesnosti ob prazniku občine Moravske Topčlice so bila podeljenja priznanja za najbolj urejen kraj v občini,najbolje urejen vrtec in osnovno šolo. O priznanjih je odločala posebna komisija, ki jo je vodil podžupan Tibor Vöröš mlajši,.» Moja dežela lepa in gostoljubna » je slogan, ki nam je z leti že postal domač in v sebi nosi zavest pripadnosti ljudi svojemu kraju in željo po prijazno urejenem okolju, s tem pa večji kakovosti in kulturi življenja.Projekt Turistične zveze Slovenije se že več let vključuje tudi naša občina. Urejenost okolja v naši občini je 7. junija ocenjevala štiričlanska komisija. V tekmovanje so vključeni vsi kraji in naselja v občini Moravske Toplice, razen kraja Moravske Toplice, ki je izrazito turistični kraj, in ga ocenjuje Turistična zveza Slovenije, vseh šest enot Vrtcev Občine Moravske Toplice, ter tri osnovne šole. Občinska ocenjevalna komisija je sprejela sledeče odločitve: NAJBOLJ UREJEN KRAJ V OBČINI MORAVSKE TOPLICE: 2. mesto v kategoriji NAJBOLJ UREJEN VRTEC v občini Moravske Toplice prejme VRTEC FILOVCI 3. mesto prejme VRTEC FOKOVCI NAJBOLJ UREJENA ŠOLA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE: moj dom lep in Urejen Že tradicionalno ob občinskem prazniku Društvo upokojencev občine Moravske Toplice s podelitvijopriznanj sklene akcijo Moj dom lep in urejen, v okvirukatere ocenjujejo urejenost domovanj svojih članov.Na osrednji slovesnosti je pri podelitvi priznanj tremnajbolje ocenjenim domačijam ob predsedniku društva Rajku Janjiču sodeloval tudi župan Alojz Glavač. Priznanje za prvo mesto je prejela Ela Klanjčar iz Lešč19, Moravske Toplice, drugo mesto je zasedla Gabrijela Belec iz Filovec 384, tretje mesto pa je ocenjevalnakomisija društva upokojencev namenila Tereziji Felbar iz Filovec 61. 6 : : : : : : : : : : Lipnica AKTUALNO Tudi pri Tereziji Felbar komisija ni imela težav, ko ji je dodelila tretje mesto. reli veteranov in invalidov Kamenček v mozaik prireditev ob 15. občinskem praznikuobčine Moravske Toplice so dodali tudi neumorni organizatorji relija veteranov in invalidov, na čelu s Francem Čarnijem.Na progi med Mursko Soboto in Sebeborci, kjer je bil cilj že 11.relija, se je podalo 34 voznikov motornih dvo in štirikolesnikov.Po opravljeni cestni preizkušnji je sledilo druženje s podelitvijo priznanj za najboljše. Med motoristi so zmagali Jure Robičiz Murske Sobote, Janez Hozjan iz Žiberc in Mirko Jelen izMartinja. Med vozniki štirikolesnikov sta zmagala Andrej Berden iz Tropovec in Štefan Ružič s Tišine. Med vozniki vojaškihdžipov je zmagal Aleksander Jevšek iz Murske Sobote. Pri pa koŠičevi dnevi 2011 simpozij stanje duhá v slovenski družbi* Letošnji Košičevi dnevi so prinesli tudi simpozij Stanje duha vslovenski družbi, ki je bil 9. septembra v hotelu Ajda v MoravskihToplicah. Od desetih piscev referatov s to tematiko v Košičev zbornik (če ne računamo uvodničarja,to je urednika Branka Kermana inžupana Alojza Glavača) se jih jeznanstvenega srečanja udeležilosedem, izostali so torej le trije (dr.Lovro Šturm, mag. Vinko Ošlak inBogdan Žorž). Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je za simpozij oz. v našzbornik prispeval dva svoja prispevka – Obrazi revščine in Bogastvo modrim ljudem služi, neumnimpa gospoduje (naslov, ki si ga jesposodil pri pesniku in filozofuSeneki). V prvem je avtor prikazal več obrazov revščine, ki se med seboj prepletajo, opozoril na ranljive skupine ljudi, nanjihove stiske, reševanje teh stisk, socialno izključenostskupin in posameznikov in različna odzivanja bogatihna revščino. – V drugem predavanju je opozoril, da je žal – današnji človek postal suženj materialnih dobrin,namesto da bi le-te bile v službi človeka. Bogastvo postane gospodar nad človekovo svobodo. S svojo razpravoje hotel spodbuditi k razmisleku o tem, kako potrebna jeetična kultura, in to na vseh področjih življenja. Tudi naposlovnem. Jamnik je omenil načela, ki slone predvsemna deontološki etiki (deontologija je nauk o dolžnostihin nravnih obveznostih), kot so pravičnost, zvestoba,verodostojnost, odškodninska odgovornost in druga. Česar pa je dandanes v svetu in tudi v naši družbičedalje manj. Prof. dr. Janez Juhant je v svoji razpravi v zborniku Slovenski kristjan: dialog in sprava, ki jo je kratko povzelv nastopu na simpoziju, najprej omenil več svetovnoznanih mislecev – nekdanjih in sodobnih – ki govorijo o stanju duhá v različnih družbah. Opozarja na njihmisli in niza svoje: je proti zavisti in pohlepu, ki iz ljudidelata predvsem tekmece, in v ospredje postavlja resnico. Priznavanje resnice je plod notranje katarze, to pa jezahteven antropološki proces. Ker v totalitarnih družbahni bilo očiščevanja, so bile posledice za družbo in posameznike usodne, izredno tragične. Resnico je mogočeprikrivati nekaj časa, a prej ko slej pride na dan. Kristjanibi – po Juhantu – morali tvorneje sodelovati pri njenemodkrivanju. Poleg tega je potrebna kultura dialoga: dialog z drugačnimi. Kristjani se moramo upirati nasilju inuveljavljati človeškost. Novinar Radia Ognjišče Jože Bartolj je v zborniku priobčil razmišljanje Stanje duha v slovenski družbi, ki ga je zelonazorno prikazal tudi na simpoziju (in po katerem smoprireditelji poimenovali naše strokovno srečanje). Vsvojem nastopu je bil zelo kritičen do današnjih oblastnikov, predvsem do leve politične opcije, za katero je bilaosamosvojitev Slovenije breme. To se je posebej pokazalo letos, ko bi morali z navdušenjem proslavljati 20-letnico svoje mlade države, pa smo tej obletnici »prilepili«še 70-letnico OF. S tem (in mnogimi drugimi dejanji teoblasti) se zaostruje kulturni boj, v ljudeh pa nastajaapatičnost ali občutje vseenosti. K takemu stanju duhaje v zadnjih letih pripomogla tudi Katoliška cerkev. Bartol vidi na političnem področju rešitev v večjih aktivnostih civilne družbe, na verskem pa večje sodelovanje klera in laikov. Domači, prekmurski razpravljalci so bili štirje. Dr. Karel Bedernjak je v svojem predavanju Brez duha ni morale povezoval stanje duha na Slovenskem in v Prekmurju sstanjem morale, oboje pa pogojeval tudi s človekovimznačajem. Vplive na človekova ravnanja je iskal v zgodovini, v sedanjem evropskem prostoru, ki je naravnanpreveč dobičkarsko, preveč navzven - »duh je oviran zmesom«. Zato slovenski (in z njim prekmurski) človek nemore biti srečen. – Esejist in pesnik Tine Mlinarič je poudarjal, da je avtorefleksija tista, s katero lahko vplivamona stanje duha v samem sebi oziroma v posamezniku, vdružbi in literaturi (predavanje Z avtorefleksijo nad stanje duha v osebi,družbi in literaturi), pri čemer je odločilnega pomena plemenita ljubezen, medtem ko je dr. Jožef Magdič 8 : : : : : : : : : : Lipnica AKTUALNO koŠičev vinoGradniŠki večer V okviru 23. Košičevih dnevov je Vinogradniško sadjarsko društvo Filovci v sodelovanju z vinogradniki in Turistično kmetijo – vinsko kletjo Puhan na omenjeni kmetiji v Bogojini pripravilo Vinogradniški večer. Zbranim so se najprej predstavili vitezi vina, še posebej celjsko omizje Evropskega reda vitezov vina, ki podobno kot druga omizja v Sloveniji,tudi pomursko, deluje od leta 1991. Predsednik pripravljalnega odbora 23. Košičevih dnevov Ignac Gabor je povedal, da je bil pred leti Košičev odbor prvi, ki je začel v tem vinogradniškem okolju izobraževati vinogradnike, saj je bilo takrat vinogradništvo na nizkem nivoju. Potem pa so se vinogradniki začeli izpopolnjevati,najprej glede pridelave in predelave, v zadnjem času pa tudi glede prodaje vina. »Uspehi so vidni vsako leto in se kažejo na ocenjevanjih vina. Ocene naših vinogradnikov so iz leta v leto boljše. Poleg tega se je tudi povečala kultura pitja vina,« pojasnjuje Gabor.Na Vinogradniškem večeru v Bogojini so vinogradnikom,ki so s svojim vinom bili najboljši na različnih ocenjevanjih,podelili diplome in priznanja. v svojem nastopu Prekmurski človek danes izpostavilnajrazličnejše tegobe današnjega Prekmurca, ki le-tegadelajo depresivnega in agresivnega. Agresivnega dodrugih in do samega sebe. Zadnji je nastopil psiholog Milan Puhan, ki je v povzetkihsvojega referata iz zbornika z naslovom Reminiscence na Bogojino izbral svoje mladostne spomine na tastarožitni kraj. Omenjal je njegovo zgodovino, a tudizgodovino Prekmurja, predvsem čas med obema svetovnima vojnama. Za rojstno Bogojino je menil, da jebila zelo domoljubno, slovensko in protikomunističnousmerjena vas, zato je bila v svoji novejši zgodovini tudivečkrat eksemplarično kaznovana (med 2. svet. vojno odokupatorske madžarske države in po vojni od slovenskekomunistične oblasti). Vsi govorci so v svojih nastopih potrdili, da smo imeličlani pripravljalnega odbora XXIII. Košičevih dni kulture prav, ko smo se odločili, da smo letošnje prireditveposvetili predvsem tej problematiki, saj, kot je povzelljubljanski pom. škof dr. Jamnik ob koncu svoje drugerazprave, »…je sedanje stanje v družbi pri nas in v svetune samo izziv, ampak naravnost krik, da se prebudimo izdremeža ugodja in udobja, da opazimo ob sebi človeka,ki potrebuje gmotno pomoč. Ali pa morda in predvsemsamo to, da prisluhnemo njegovi boleči osamljenosti,ki kliče po človeški bližini, razumevanju in zavesti, da je sprejet in potreben na tem svetu…«. Če bosta naš zbornik in naš simpozij vsaj malo prispevala k temu, bo našcilj več kot dosežen! Po simpoziju v Termah 3000 so si udeleženci ogledaliPlečnikovo cerkev v Bogojini, ki jim jo je razkazal domačižupnik dr. Stanislav Zver, druženje pa zaključili na sprejemu pri županu Občine Moravske Toplice Alojzu Glavaču,tudi v hotelu Ajda. In za sklep: Košičevi dnevi nikoli niso bili in ne bodo v znamenju »kruha in iger«. So v znamenju znanja, boljerečeno modrosti, ki bo veljavna, dokler bo ta svet stalin v njem obstajal človek, v znamenju modrosti Čêdnim stojí svejt! Bog daj, da bi se je Prekmurci, pa tudi Slovencionkraj Mure, čimbolj držali in se po njej čimbolj zvestoravnali! Potem bi se sčasoma tudi moreče stanje duhána Slovenskem, v naši pokrajini in v naši občini končalo.In v naših družinah in med mladimi, kot v svojemuvodnem tekstu v zbornik posebej poudarja naš župan. Jože Vugrinec * V sestavku so povzeti le glavni poudarki iz referatovoziroma nastopov tistih avtorjev, ki so se simpozijaudeležili. Sicer pa si radovedni človek lahko prispevkevseh prebere v zborniku Košičevi dnevi XXIII, Bogojina2011. odkrivanje lepot obale blatneGa jezera Svet Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice je 3. septembra organiziral že tradicionalno strokovno ekskurzijo na Madžarsko, letos v okolico Blatnega jezera. Soboška turistična agencija Klas nam je pripravila bogat program obiska najlepših območij obale jezera.V soboto zjutraj smo z dvema avtobusoma krenili v smeri Madžarske. Preko Zalaegerszega smo se pripeljali do Héviza, mesta, ki je znano po svoji zdravilni vodi in kopališki kulturi ter po največjem zdraviliškem jezeru sveta. To je edino srednjeevropsko jezero, kjer na prostem cvetijo toplovodni lokvanji. Ustavili smo se v urejenem parkirišču, kjer smo pozajtrkovali, nato pa po krajšem počitku nadaljevali do kulturne prestolnice Blatnega jezera, Keszthelya. Z avtobusa smo si ogledali mestne znamenitosti: dvorec Festetics,ki so ga začeli graditi leta 1745, današnjo podobo pa je dobil med leti 1884 in 1887. Zgradba, ki ima 101 notranjih prostorov je danes muzej in konferenčni center. Najdragocenejši del je knjižnica z izvirno opremo in 86 tisoč knjigami. Pred vhodom v dvorec stoji spomenik najznamenitejšega člana družine, Györgya Festeticsa.Pot smo nadaljevali proti Tapolci, kjer so leta 1902 odkrili pravo naravno posebnost,podzemne jame z jezeri. Te podzemne znamenitosti smo si ogledali kar iz čolnov, ki so polzeli po kristalno čisti vodi globine blizu enega metra. Nastanek jam je povezan z geološko zgodovino območja, ko je termalna voda globin raztapljala apnenčaste sloje.Pot nas je vodila mimo Szigligeta proti znanemu vinorodnemu območju Badacsonyu,ki je najbolj znamenit po svojem sivem pinotu in laškem rizlingu, ki smo ju ob postankih na različnih mestih, seveda tudi poskusili.Kosilo nas je čakalo v domači restavraciji na polotoku Tihany, od koder se je odpiral čudovit razgled na jezero. Po okusnem kosilu smo bili vabljeni v vinsko klet na degustacijo različnih vrst belega in rdečega vina. Izmed čudovitih danosti polotoka smo si ogledali tihanysko benediktinsko opatijo, ki jo je ustanovil kralj Andrej, čigar grob se nahaja v grobnici v spodnji cerkvi.Zgodovina nekdanje opatije je dokaj viharna,saj so po tatarskih pohodih zgradbo utrdili,kar je pridobilo na pomenu v turških časih, ko so menihi za dalj časa zapustili samostan. Po odhodu Turkov in poznejšem hudem požaru so leta 1719 začeli s prenovo opatije. Baročna cerkev z dvema zvonikoma in samostanska stavba po načrtih karmeličanskega arhitekta Mártona Wittwera, sta bili dokončani leta 1754. Potem ko je Jožef II. leta 1786 razpustil tudi benediktinski red, v samostanu dolgo časa ni bilo menihov, ki so se na polotok Tihany lahko vrnili šele leta 1802. Cerkev je bila obnovljena leta 1889, notranje stene so okrašene s freskami Lajosa Deák-Ébnerja, Károlya Lotza in Bertalana Székelya.Leta 1950 so menihi morali znova zapustiti opatijo, v stavbi so uredili muzej. Menihi so se v opatijo v Tihanyu znova vrnili leta 1990, v devetdesetih letih je bilo samostanski zgradbi opravljenih nekaj novih, celovitih prenov. Po ogledu opatije in čudovitem razgledu smo se spustili v dolino, kjer smo se s trajektom prepeljali na južno obalo Blatnega jezera, v Zamárdi, od tod pa ob obali do naselja Rádpuszta, kjer imajo na 7,5 hektarjev velikem posestvu lipicance in avtohtone madžarske pasme živali. Ogledali smo si tudi zanimivo konjeniško predstavo, kjer smo lahko videli neverjetno sožitje konja in njegovega gospodarja oziroma jezdeca. Predstavi in ogledu puste je sledila večerja ob ciganski glasbi. Lepšega zaključka našemu izletu si sploh nismo mogli predstavljati.Polni čudovitih in nepozabnih doživetij smo se v poznih večernih urah vrnili v Prosenjakovce. Zahvaljujemo se Svetu Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice za to prekrasno potovanje. Alen Vugrinec 10 : : : : : : : : : : Lipnica felfedeztÜk a balatonpart szÉpsÉGeit A Moravske Toplicei Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség Tanácsa szeptember 3.-án immár hagyományos szakmai kirándulást szervezett a Balaton mellékére, Magyarországra. A Muraszombati Klas utazási iroda élményekben gazdag programmal vezényelt bennünket a Balatonpart legszebb tájaira. Szombaton reggel két autóbusszal indultunk utnak Magyarország felé. Zalaegerszegen keresztül Hévizre értünk. Héviz gyógyvízéről és a fürdőkúlturájáról nevezetes település. Itt található a világ legnagyobb gyógytava. Különlegessége az, hogy egész Középeurópában egyedül itt virágzanak a szabadban a melegvízi tündérrózsák. Első állomásunk a Hévizi parkoló volt, ahol elfogyasztottuk reggelinket és egy kis szabadidő után folytattuk utunkat a Balaton kulturális fővárosa felé, Keszthelyre. Az autóbuszból tekintettük meg Keszthely nevezetességeit: a Festetics kastélyt, amelyet 1745-ben kezdtek épiteni. A mai formáját 1884 és 1887 között nyerte el. A 101 helyiséges épület, ma múzeum és konferencia központ. Legértékessebb helysége a könyvtárterem, amelynek bútorzata eredeti. Könyvállománya 86000 kötet. A kastély bejárata előtt látható a család leghíresebb tagjának Festetics Györgynek a szobra. Utunkat Tapolca felé folytattuk. Tapolca természeti ritkaságát 1902-ben kutatás során fedezték fel. A barlang különös érdekességét a bennelévő tavak nyújtják, csaknem méteres mélységü kristálytiszta vizen csónakázva tekintettük meg ezeket a földalatti nevezetességeket. A barlang kialakulása a térség geológiai múltjával, a mélyrétegekben lévő melegvíz óldóhatásával magyarázható. Utunk Szigliget mellett Badacsony felé vezetett. A település bortermeléséről híres, amelyekből a legnevezetessebb a szürkebarát és az olaszrizling. Különboző állóhelyeken meg is kóstolhattuk ezeket a borokat. A Tihanyi félszigeten várt ránk az ebéd egy hazai étteremben, ahonnan nagyon szép volt a kilátás az egész tóra. A finom ebéd elfogyasztása után a pincében külonböző fehér és piros borokat kóstoltunk meg. A félsziget csodálatos adottságaiból megtekintettük a Tihanyi Bencés Apátságot, amelyet András király alapított. A király sírja még ma is megtalálható az eredeti helyén az altemplomban. A hajdani apátság története igen mozgalmasnak nevezhető, hiszen a tatárjárás után megépítették a kolostor erődítményét, amely védőfalnak a törökök megszállása alatt lett igazán nagy jelentősége. Az építmény falai között egy jó időre megszűnt a szerzetesi élet. A törökök pusztítása és egy súlyos tűzvész után 1719-ben kezdődött meg az apátság újjáépítése. Wittwer Márton karmelita építész tervei szerint 1754-re épült fel a kéttornyú barokk templom és mellé a kolostor épülete. Miután II. József 1786-ben feloszlatta az itteni bencés rendet is, a szerzetesek jó ideig távol voltak, majdan csak 1802-ben térhettek vissza a Tihanyi-félszigetre. A templomot 1889-ben gyönyörűen felújították és belső falait Deák-Ébner Lajos, Lotz Károly és Székely Bertalan freskóival tették magasztosabbá. 1950-ben a szerzeteseknek újfent menniük kellett, a rendház múzeummá alakult. Ám 1990-ben ismét a bencéseké lett a Tihanyi Apátság és a 90-es években újabb, átfogóbb felújításon ment keresztül. Az apátság és a gyönyörű kilátás megtekintése után leereszkedtünk a kikötőbe, ahonnan komppal a Balaton déli részére Zamárdiba érkeztünk. A Balatonparti településeken keresztül Rádpusztára értünk, ahol a 7,5 hektáros birtokon Lipicai lovakat és őshonos állatokat tenyésztenek. Részesei voltunk egy szinvonalas lovasbemutatónak. Ezek a bemutatók megidézik a néző számára őseink állattartását, a lovász, a csikós bennsőséges kapcsolatát a lóval. A bemutató és a puszta megtekintése után, itt fogyasztottuk el vacsoránkat cigányzene mellett. Ezzel ért véget kirándulásun, melynek szebb lezárását alig lehetett elképzelni. Csodálatos és felejthetetlen élményekkel gazdagabban érkeztünk meg a késő esti órákban Pártosfalvára. Köszönjük a Moravske Toplice MNÖK Tanácsának, hogy mi is részesei lehettünk ennek az utazásnak. Vugrinec Alen nekaj aktUalnih nasvetov in priporočil kmetovalcem Glede na vremenske razmere, se bo spravilo koruze hitro končalo, tako da se bliža setev ozimnih žit, najprej ječmena,nato še ostalih žit, setev rastlin za ukrep ZEL, ter setev trav in TDM. -trgatve grozdja so v glavnem mimo, zato upoštevajte navodila strokovnjakov za vinogradništvo, glede uporabe žvepla in ostalih enoloških sredstev. -koruzo skladiščite v suhih ter od glodalcev ter ostalih škodljivcev zaščitenih prostorih,katere lahko pred uporabo ustrezno razkužite. -pred setvijo in pripravo tal za setev priporočamo da izpraznite skladišča za organska gnojila, ker je razvoz pozimi prepovedan, kazni za nespoštovanje predpisa pa visoke. -Ob setvi, vreče z semensko pšenico dobro izpraznite,embalaža pa naj ne ostane na koncu njive, prav tako pospravite vso embalažo ob morebitnem zatiranju plevelov. -Sorto pšenice, ječmena in tritikala izbirajte na podlagi priporočene sortne liste, ki jo najdete v vseh trgovinah, ki se ukvarjajo z prodajo semenskih žit. Ozirajte se predvsem na kvaliteto ter želje kupcev, s katerimi boste sklenili pogodbo za prodajo tako, da ob prodaji ne boste imeli težav. -Gnojenje prilagodite analizam tal, gnojilnim načrtom ter odvzemu hranil določenega posevka. Po analizah tal ugotavljamo, da so površine gnojene enostransko, to pomeni, da ni pravega razmerja med hranili, zato priporočamo tudi uporabo enostavnih fosforjevih in kalijevih gnojil. -Pred obdelavo oziroma pripravo tal je priporočljivo tudi apnenje, vendar ne istočasno z uporabo mineralnih gnojil. -Tla za setev ne pripravljajte preveč fino, saj lahko ob morebitnih močnejših nalivih pride do zaskorjenja, kar lahko pomeni problem pri vzniku. -Sejte količino semena, ki je za posamezno sorto priporočena, ker boste le tako dosegli optimalno oziroma želeno gostoto. -Možno je tudi jesensko zatiranje plevelov pred in po vzniku posevka, priporočamo pa ga predvsem za ranejše setve, ki bodo jeseni že bolj obrasle. -Sedaj je tudi čas za setev trav in TDM, tako za tiste,ki so v ukrepu ZEL, ter tudi ostale ki uporabljajo to za krmo, površine pod ukrepom ZEL morajo biti zelene od 15.11.2011 do 15.2.2013. -Čas je tudi za zadnje čistilne košnje travnikov in pašnikov. Zeleno maso, ki ostane po čistilni košnji je treba odstraniti z površine, saj lahko predstavlja problem pri košnji spomladi, predvsem pa ostanki bistveno zmanjšajo kvaliteto silaže in mrve spomladi. -Priporočeno je travno rušo prezračiti z tračnimi zgrabljalniki, tako lahko istočasno očistimo tudi ostanke po čistilni košnji -Priporočamo tudi apnenje travnikov in pašnikov, saj na podlagi analiz ugotavljamo, da je travinje močno zakisano, predvsem na nižjih legah, ter lahkih tleh,zato vedno bolj uspevajo nekvalitetne trave in zeli. Kmetovalce obveščamo tudi o nekaterih pomembnih datumih: 1.10.2011 do 31.10.2011- rok za vložitev premije za bike in vole, ter za ekstenzivno rejo ženskih živali Do 25.10.2011 – možnost za spremembo kulture, ali odstop določenih površin za ukrep ZEL Do 31.1.2012 -prenos zemljišč in plačilnih pravic med kmetijskimi gospodarstvi Vse dodatne informacije glede zgoraj navedenih nasve tov, dobite pri KSS, ali pri svojih prodajalcih.(tel: KGZS – ZAVOD 53-91-410, Škalič : 53-91-446, gsm: o31-703-639) KGZS – ZAVOD M.SOBOTA Franc Škalič kmet.inž. 12 : : : : : : : : : : Lipnica kmetijsko svetovanje pri vinoGradnikU miranU erniŠi Podjetje Karsia iz Dutovlja že več let uspešno sodeluje z vinogradnikom Miranom Ernišo iz Tešanovec, ki svojo predanost vinu dopolnjuje z lastnim vinskim hramom na SuhemVrhu. Erniša je sodelovanje s Karsio obeležil tudi letošnjeleto, in sicer so s podjetjem izvajali škropilni program zavarstvo in prehrano vinske trte za leto 2011. V sredo, 7. septembra, je Karsia na vinotoču Erniša predstavilo letošnje rezultate škropilnega programa vinske trte in nudilo aktualne nasvete za varstvo in prehrano rastlin. Kmetijsko svetovanjein predavanje je v okviru podjetja predstavil univ. dipl. ing.agr. Andrej Kos. Predavanje je potekalo aktivno, razvila se jeprava debata, saj so se svetovanja udeležili tako vinogradniki, poljedelci, sadjari in ostali ljubitelji narave. Zastopnikpodjetja Karsia je predstavil tehnologijo varstva in prehranevinske trte, analiziral je letošnje opazovanje in spremljanjeklimatoloških pogojev, predstavil je že registrirana fitofarmacevtska sredstva in novosti v programu škropiv. Pokončani predstavitvi je sledila pogostitev z domačimi do v boGojini so trli lan Če kdo, so krajevna turistična društva tista, ki na všečen inzanimiv način skozi različne prireditve obujajo stare šege inobičaje, kmečka in rokodelska opravila ter jih na tak načintrgajo iz pozabe. Boganjčani po tej plati sodijo med najboljpronicljive in aktivne. Že sedem let se trudijo, da bližnjo indalnjo okolico spomnijo na kmečka opravila, povezana pridelovanjem in predelovanjem lanu. Lan, nekoč del njivskega kolobarja, ki so ga kmetje potrebovali za izdelovanjedomačega platna, v zadnjih letih postaja vse pomembnejšasurovina za farmacevtsko in kozmetično industrijo. Zlastiso znane so zdravilne lastnosti lanenega olja. V Bogojiničlani tamkajšnjega turističnega društva, ki mu predsedujezagnani organizator Štefan Puhan, so prvo septembrskonedeljo pripravili že sedmo prireditev pod naslovom Trenjelanu, na kateri so predstavili opravila od trenja lanu pa dotkanja lanene preje. Nekaj deset obiskovalcev, prireditevbi si zaslužila večji obisk, zlasti čudi, da na takšne zanimive prireditve svojih gostov ne pripeljejo nosilci turizmav Moravskih Toplicah, je lahko spremljalo opravila na žeskoraj pozabljenih orodjih, dogodek so popestrile domačeljudske pevke, vrle Boganjčanke pa so poskrbele še za obil lÜjpanje kUkorce v selU Društvo pevcev Selo je v soboto, 17. septembra 2011, organiziralo zdaj že tradicionalno 8. Lüjpanje kukorce, ki je potekalo v prireditvenem šotoru poleg rotunde v Selu. Sama prireditev se je pričela zelo adrenalinsko, in sicer so se s 40 m visokega zvonika Evangeličanske cerkve v Selu spustili junaki Društva jamarjev Slovenije. Dogajanje se je nato preselilo pod prireditveni šotor poleg romanske rotunde, ki je dragocen zgodovinski spomenik in simbol vasi Selo. Prireditev je bila zelo bogata, saj se je na odru zvrstilo več kotdeset nastopajočih, ki so s širokim spektrom repertuarja popestrili program in zabavali navzoče. Pri Lüjpanju kukorce so sodelovali in pomagali Domači pevci, Selonske frajle,Pevci iz Vučje Gomile, Osnovna šola Fokovci, Kobiljska folklora, Dolinske pevke, Prosenjakovski Kud, Nemaki, DKŽ sv.Jurij ob Ščavnici, Banjšice, ter še mnogi drugi. Po uradnem delu in končanem lüjpanju kukorce je sledila velika zabava s prekmursko skupino Plamen.Dogodka v Selu sta se udeležila tudi župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač in podžupan Geza Džuban. Župan Alojz Glavač je spodbudno pozdravil tradicionalno prireditev v Selu, ki ohranja in nas spominja na našo kulturo in jaz – osebno delo, ki Ga opravljate – dijak 3. letnika Gimnazije murska sobota 1. V katerem letnem času ste rojeni? … jesen 2. Kje ste rojeni?... Murska Sobota 3. Ura, ko ste rojeni?... 10.45 4. Poklic, ki ga opravljate… dijak 5. Vaš sanjski poklic… igralec 6. Vaša najljubša jed… jedi s sirom 7. Jed, ki je ne marate… polenta 8. Vaša najljubša pijača… voda z okusom 9. Pijača, ki je ne marate… zeleni čaj 10. Vaša najljubša barva… črna in bela 11. Vaša najljubša žival… človekov najboljši prijatelj- pes 12. Vaš najljubši film… Seven pounds (Sedem duš) 13. Vaš najljubši pevec/pevka… Chester Bennington 14. Vaš najljubši igralec/igralka… Jim Carrey 15. Vaš najljubši nakit… ne maram nakita 16. Kraj, ki bi ga želeli videti, pa ga še niste… New York 17. Vaš hobi… nogomet, igranje bobnov 18. Najdražja stvar, ki ste jo kdaj kupili… bobni 19. Dejanje, ki ga obžalujete… vsa dejanja, s katerimi sem prizadel svoje najbližje 20. Dejanje, na katerega ste ponosni… državni prvak v znanju nemškega jezika Én – szemÉlYesen az Ön Által vÉGzett mUnka – a muraszombati Gimnázium 3. osztályos diákja 1. Melyik évszakban született? … ősszel 2. Hol született?... Muraszombatban 3. Hány órakor született?... 10.45 4. Foglalkozása… diák 5. Álomfoglalkozása… színész 6. Kedvenc étele… sajtos ételek 7. A „nem szeretem” étele… polenta (puliszka) 8. Kedvenc itala… ízesített víz 9. „Nem szeretem” itala… zöldtea 10. Kedvenc színe… fekete és fehér 11. Kedvenc állata… az ember legjobb barátja, a kutya 12. Kedvenc filmje… Seven pounds (Hét élet) 13. Kedvenc énekese… Chester Bennington 14. Kedvenc színésze… Jim Carrey 15. Kedvenc ékszere… nem szeretem az ékszereket 16. Egy hely, ahol még nem járt, de szeretné látni… New York 17. Hobbija… foci, dobolás 18. A valamikor is vásárolt legdrágább tárgya… dobok 19. Cselekedetei, amit megbánt… minden, amivel megbántottam szeretteimet 20.Cselekedet, amelyre büszke… országos bajnok német nyelvtudásban na reGijskem tekmovanjU tUdi naŠe enote Nedavnega pomurskega regijskega izbirnega gasilskega tekmovanja članov, članic in veteranov, ki je bilo vČrenšovcih, se je med 91. ekipami udeležilo tudi sedemgasilskih enot Gasilske zveze Moravske Toplice. Na regijskem tekmovanju so lahko sodelovale enote, ki so nagasilskih tekmovanjih v svojih gasilskih zvezah dosegleprva tri mesta. Člani in članice so v Črenšovcih moraliopraviti vajo razvrščanja, suho izvedbo vaje z motornobrizgalno suhe in štafetni tek na 400 metrov z ovirami, starejši gasilci – veterani pa so se pomerili v vaji shidrantom in vaji raznoterosti. Ker je bilo tekmovanjeizbirno, so se prve tri najboljše ekipe iz posamezne kategorije uvrstile na državno gasilsko tekmovanje, ki boprihodnje leto.In kako so se odrezali naši gasilci in gasilke? Gasilke izMartjanec so v kategoriji članice A zasedle osmo mesto,gasilke iz Krnec so bile šestnajste, iz Sela pa devetnajste. Gasilci iz Tešanovec so v kategoriji člani B zasedli 23. mesto. Med člani A so tekmovale tri naše enote. Gasilci iz Sebeborec so bili sedmi, iz Sela osemindvajseti,ekipa Martjanec pa je po dobrem in hitrem začetkunaredila napako in na štartu pozabila del orodja, zatojim komisija vaje ni priznala oziroma se je vaja štela kotnedokončana. Čeprav se našim enotam na državno tekmovanje niuspelo uvrstiti, so pokazale znanje, trud in zavzetost,tudi to pa v gasilstvu nekaj velja. Tekst in foto Lidija Magdič naŠi najmlajŠi Gasilci so tekmovali v serdici V Serdici je potekalo izbirno regijsko gasilsko tekmovanjePionirji iz Martjanec so zasedli osmo mesto, ekipa iz Sela pa pionirjev in mladincev. Tekmovalo je 60 ekip, med njimi staje bila sedemindvajseta. bili tudi dve pionirski enoti iz Gasilske zveze Moravske Topli ce, in sicer iz Martjanec in Sela. Tekst in foto Lidija Magdič Najmlajši gasilci - pionirji so morali opravitivajo razvrščanja, vajo zvedrovko in teči štafeto na 400 metrov z ovirami, mladince pa so čakalevaje razvrščanja, vaja z ovirami in štafeta. Najboljše tri v vsaki kategoriji pa so se uvrstile nadržavno tekmovanje. Medpionirkami bo to ekipe Ljutomera, Ižakovec in Žižkov, pri pionirjih Bodonci, Cankova in Gresovščak, primladinkah ekipe Sovjaka,Žižkov in Negove, ter mladinci Bratonec, Beltinec in Cankove. teden mobilnosti v vrtcU moravske toplice Tema letošnjega tedna mobilnosti je POTUJMO DRUGAČE.Tudi v našem vrtcu smo potovali drugače. Pešačili smo,da se razgibali na svežem zraku… Današnji čas staršem ne dopušča veliko prostega časa, zato so tudi naši malčki prikrajšani za sprehode, vožnjo s kolesom, skirojem ali celo rolerji. Vzgojiteljice pa se trudimo, da otroci ne bi izgubili stika s potovanjem drugače – peš, s poganjalci, hoduljami,po igrišču s tovornjaki in še kako. Strokovne delavke vrtca Moravske Toplice pa smo se tudi odločile, da v tednu mobilnosti povabimo na obisk policijo. Ob začetku šolskega leta policisti vedno dobro pregledajo šolske poti, vsako jutro spremljajo prihod šolarjev v šolo, skratka poskrbijo za varnost otrok – šolarjev v cestnem prometu. Prometna vzgoja otrok pa naj bi se pričela že takoj, ko začne otrok sodelovati v prometu, torej že v predšolskem obdobju. V torek,20.09.2011 je prišla v vrtec policistka z velikim tovornim vozilom, ki ima zelo zanimive modre luči. Otroci so se vsi hkrati tlačili vanj - vsi so želeli vsaj enkrat sedeti v tako velikem in pomembnem vozilu. Preizkusili so tudi temni del vozila – omarico. Bila jim je všeč. Otroci so opazili tudi, da ima policistka s sabo kolo. Oblečena je bila v oblačila, ki jih nosijo policisti na kolesu. Otroke je opozorila, da morajo na kolesu obvezno imeti varnostno čelado in ne smejo biti na cesti nikoli sami pač pa v spremstvu staršev ali skrbnikov.Potem sta na obisk prišla še dva policista s policijskim avtomobilom. Oblečena sta bila drugače kot policistka - kolesarka. V vozilu sta imela veliko pripomočkov – stožce,prometni znak, lisice, pendrek, trak za prisilno ustavljanje vozil – stinger ali bodice, policijski varnostni jopič, katerega trdoto so otroci sami preizkusili. Policistka Marjetka je s sabo prinesla najmlajšega člana policijske postaje. To je pasavček – maskota, ki smo dobili tudi v dar. Otroke je opozorila, da jih bo pasavček opazoval kako se obnašajo na cesti, v avtomobilu - predvsem bo opazoval ali so pripeti z varnostnim pasom in kje v avtu sedijo. Obisk policije smo zaključili še s fotografiranjem. Zapisala vzgojiteljica Katja Hozjan vadbena Ura Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne obvladati svoje roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost,ugodje, dobro se počuti, pridobi si samozaupanje in samozavest. Z gibanjem si otroci razvijajo tudi intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem in emocionalnem razvoju. Vsakodnevne telesne dejavnosti so tako polne pozitivnih učinkov za naše zdravje. K pomembnemu izboljšanjunašega zdravja in daljšemu življenju pripomorejo vse oblike gibanja in telesne vadbe, ki jih vzdržujemo skozi daljše obdobje. Telesna dejavnost, ki koristi zdravju, nam ne vzame veliko časa, zato se mi z otroki razgibavamo že zjutraj pred malico, čemur pravimo - jutranje razgibavanje, ki traja nekaj minut.Za izvajanje vadbene ure vedno izbiramo gibalne aktivnost, ki so otrokom najbolj všeč, saj pri njih tudi najbolj uživajo in bolje sodelujejo. Zelo pomembna je tudi garderoba, ki jo uporabimo za telovadbo, zato otroke seznanjava s tem, da se v primeru neprimerne obleke preoblečejo v trenirko, kratko majico, kratke hlače; odvisno od prostora in vremena izvedbe vadbene ure. Uvajanje v vsako aktivnost mora biti postopno in traja nekaj minut. Pred vsako telesno aktivnostjo se vedno najprej dobro ogrejemo in delamo vaje za raztezanje. Po vajah ogrevanja in raztezanja tako sledi glavni del - največkrat poligon, ki je sestavljen iz različnih rekvizitov, ki jih otroci premagujejo po svojih lastnih močeh. Sledi umiritev, ki mora prav tako biti postopno in sproščujoče.Vadbene ure največkrat izvajamo na prostem – igrišču vrtca, v kolikor pa nam vreme tega ne dopušča jo izvedemo v igralnici. Tokrat smo imeli srečo in se odpravili na igrišče,kjer smo izvedli prvo letošnjo vadbeno uro. Zapisala in s fotografijami opremilavzgojiteljica Gordana Počič mir je zelen »Narava. Narava je povsod okoli nas. Obdaja nas. Tudi mi smodel Narave. Neznaten del. Kot kaplja v morju, kot zrno peska vpuščavi. A vendar smo. Smo in nismo. Smo in se ne zavedamo.Ne zavedamo se, kaj smo. Zanemarjamo jo. Obračamo ji hrbet.Kot bi se je sramovali. Narave. Sramovali nje, ki nam vse da, nashrani. A vendar! Narava ne prenese vsega. Maščevala se nambo. Takrat se bomo zavedli. Odprli bomo oči. A takrat bo prepozno...« (neznan avtor) 21. septembra svet praznuje mednarodni dan miru. To je dan,ko naj bi povsod vladal mir, oboroženi in drugi spopadi pa najbi se prekinili. Cilj mednarodnega dneva miru je, da se medljudmi razširi vest o tem, da obstaja alternativa vojnemustanju in da je možen tudi svet, v katerem vlada mir. Tudi na naši šoli se vsako leto pridružujemo tisočim posvetu, ki si prizadevajo, da bi se spopadi, nerazumevanjain nesoglasja prekinila. Preko UNESCO ASP sodelujemo vmednarodnem projektu »ENO Tree planting day«, vodenem iz Finske. Namen in cilj tega projekta je, da se do leta2017 po vsem svetu posadi 100 milijonov dreves. Projektuse vsako leto pridruži več tisoč vzgojno izobraževalnihustanov, ki s svojim posajenim drevesom vsakič opozorimo na globalne probleme onesnaževanja, uničevanja naravnega okolja in na splošne klimatske spremembe. Obenem s tem dejanjem opozarjamo na svetovne probleme,kot so revščina, nesmiselne vojne in nepotrebni spopadi.Geslo letošnje kampanje se navezuje na Mednarodno letogozdov in se glasi »MIR JE ZELEN«. Naše okolje je zelo pomembno – ne le lokalno, ampak tudi globalno. Napočil jetrenutek, ko bi se morali osredotočiti na okolje in mir. Nanaši šoli smo to naredili skupaj s tisočimi šol in otrok vsega sveta in smo skupaj z našimi zelenimi prijatelji s severa,juga, vzhoda in zahoda sadili drevesa v sredo, 21. septembra. Posadili smo tri rdečelistne javorje in tako dopolnili naš drevored pred otroškim igriščem. S tem dejanjemskrbimo, da bo naše okolje še dalje lepo, urejeno in zeleno. Z majhnimi koraki in z zavedanjem, da z vsakim našimdejanjem puščamo pečat v naravi, bomo veliko pripomoglik ohranjanju našega planeta. Tako zavedanje želimo ozavestiti tudi pri naših učencih in sodelovanje v mednarodnikampanji je vsekakor korak do tega cilja. Suzana Deutsch Óvoda Óvoda,óvoda, nyisd az ajtód óvoda. Minden gyerek alig vár, hogy az ajtó nyiljon már. Itt az autó,baba már, minden játék téged vár. Most nyilik az ajtó már, mert szeptember csakis téged vár. Nyilki a kapú várunk rád, gyere, gyere óvódás. Írta: Varga Tea óvonő bili smo na plavalnem tečajU Učenci 3. razreda naše šole so šolsko leto začeli s prijetnimi dogodivščinami. Pod budnimi očesi učiteljev so se v Termah 3000 takoj v drugem tednu septembra učili osnovnih veščin plavanja.V programu devetletne osnovne šole je namreč tudi obvezno učenje plavanja v prvi triadi. Plavalni tečaj so izvajali učitelji, ki poučujejo na naši šoli: Miha Horvat – športni pedagog, Bernarda Sukič Škrilec – učiteljica razrednega in vaditeljica plavanja ter Kristjan Pertoci – učitelj geografije in vaditelj plavanja. Utrinke in vtise s plavalnega tečaja s plavalnega tečaja so učenci strnili v naslednje misli: »Na plavalnem tečaju smo se igrali in učili plavati. Malo smo se igrali zunaj, največ pa v notranjem bazenu.V Termah 3000 smo bili pet popoldnevov. Vsak dan smo prišli okrog pol enih,domov pa smo šli okrog štirih. Učili smo se plavati prsno in kravl. Potem smo šli na tobogane in se spuščali eden za drugim. Ob koncu dneva smo se šli stuširat in preobleč, saj so nas pričakali starši. Tako je plavalni tečaj hitro minil in komaj čakam, da bo spet.« (Domen Bočkor) »Na plavalnem tečaju je bilo lepo.Tam smo bili pet popoldnevov. Iz šole smo šli po kosilu, vračali smo se ob 16.00. Naučila sem se plavati prsno in kravl. V sredo smo šli na tobogane,včasih smo se šli igrat. V petek sem bila zelo žalostna, ker je bil zadnji dan. Zadnji dan je bilo zelo lepo. Ko smo se šli preoblačit, me je že čakala mama. Nato sem si šla posušitlase in sem šla domov.« (Ajša Dobrijevič) »Zelo sem bil vesel, ko smo prispeli v Terme 3000. Tam se naučil plavati žabico in kravl. Plavali smo zelo dosti.Bil sem zelo utrujen. Na poti v Terme smo v kombiju gledali TV. Najbolj sem se veselil petka, ker smo po plavalnem tečaju z družino šli v Mursko Soboto. Na plavalnem tečaju je bilo zelo lepo.« (Mišel Novak) »Na plavalnem tečaju je bilo lepo. Igrali smo se in učili plavati. Po kosilu nas je odpeljal kombi v Terme 3000.Najbolj mi je bilo všeč v otroškem bazenu. Kopali smo se do štirih popoldan. Nato smo se preoblekli in stekli k staršem, ki so nas čakali pri vhodu.« (Melani Žohar) »Na plavalnem tečaju je bilo lepo. Naučila sem se plavati.Tam smo bili pet popoldnevov. Najprej smo šli na kosilo in potem smo zapustili šolo. S kombijem smo se peljali do Moravskih Toplic. Končno smo prišli tja. Na začetku me je bilo malo strah. Najprej smo plavali žabico. Jaz sem vedela žabico plavati že prej, ostali pa je niso. Nato smo še malo plavali in po plavanju smo se šli preoblačit.Odpeljali smo se domov. Naslednji dan pa smo spet šli na plavalni tečaj.« (Jana Kočiš) za prvoŠolčki Že mesec dni poUka Proti koncu septembra smo se podali na OŠ Bogojina,kjer so prvošolčki že sedli v klopi in se navadili na šolske klopi in zvonec. Povprašali smo jih kako se jim zdi v osnovni šoli, kaj je njihova najljubša stvar v šoli, za konec pa so povedali še, kaj si želijo postati ko odrastejo. 18 : : : : : : : : : : Lipnica Prvošolčki so bili zelo zgovorni tudi zato, ker so prejšnji dan bili na izletu v Velenju na Pikinem festivalu. Tam si je vsak naredil po dva svoja izdelka, najbolj pa so bili navdušeni nad gusarskimi kapicami, samo Piko Nogavičko ter nad predstavo, ki so si jo ogledali na izletu. Zanimiva pa se jim je zdela tudi razstava origamijev. Tako so ob našem obisku tudi imeli kviz, ki se je v večini nanašal na njihov prvi šolski izlet. Z kvizom so tako tudi nam pokazali, da so zelo brihten in navihan prvi razred, ki ima v sebi še veliko otroške radoživosti in pa še neodkritih talentov in potenciala. Foto in tekst: Marina Benkovič na papir preliva Življenja Barbara Lenarčič prihaja iz Filovcev in trenutno obiskuje prvi letnik na GFML. Je dekle, ki živi iz sebe, vendar kljub temu ne popači svoje prave narave. Vedno je nasmejana ter polna idej. Barbara riše že od majhnih nog. Vedno jo je nekaj neslo k temu, da je prijela za barvice in začela dodajati praznemu listu papirja življenje. V 4. razredu je bila spoznana za nadpovprečno nadarjeno na področju likovne umetnosti. Navdih ji dajejo knjige, ki jih prebira in stiske današnjega dne. Včasih pa je potreben le stavek ali kakšna misel, da v njeni glavi privre do nove ideje. Za upodabljanje idej uporablja trenutno olje, akrilne barve in oglje. Poskusiti pa želi okensko in stensko slikarstvo. S svojimi deli je dosegla tudi že precej nagrad in pohval, saj že več let svoje risbe pošilja na razne natečaje. Letos je dobila nagrado na ustvarjalnem natečaju Turnišče 2011, kjer je bila njena risba razstavljena v galeriji. Barbara sicer tudi vsako leto riše slike za dražbo, ki poteka v mesecu decembru in je namenjena otrokom s cerebralno paralizo. Preteklo šolsko leto pa je dobila tudi priznanje Zlata trstika za maketo pljuč. Vzpodbuda so ji družina, prijatelji in učitelji likovnega pouka, največja vzornika na likovnem področju pa sta ji Salvador Dali in Geogria O’Keefe. Njeni cilji za prihodnostso likovno usmerjeni, saj želi po končani srednji šoli na študij likovne pedagogike. Želi si biti tudi čim bolj poštena in dobrosrčna oseba ter nekega dne odpreti lastni atelje. Foto in tekst: Marina Benkovič etika vrline ( dr. mateja pevec ) Skuša dati odgovor na vprašanje kako živeti. O vrlinah ne razpravljamo zato, da bi vedeli kaj so vrline, ampak kot pravi že Aristotel, da bi tako tudi živeli. Da bi živeli dobro in da bi postajali vedno boljši. Etika vrline govori o tem, da je življenje po vrlinah smiselno dobro, saj omogoča dobro življenje. Res je, da ne prinaša bogastva in slave kotga ceni sodoben svoboden svet, toda zagotavlja bogastvo medčloveški odnosov. Človek je namreč bitje, ki je po naravi usmerjeno k drugemu. Je ustvarjen za drugega, zato lahko živi zadovoljno in srečno življenje, če živi v harmoniji sam sabo in z drugimi… Martin Horvat, Ivanci poskUsni pilotni projekt zbiranja embalaŽnih materialov po sistemU rUmene vreče od vrat do vrat Spoštovane občanke in občani!V želji, da še bolj zmanjšamo količine odpadkov, ki jih odlagamo na odlagališču in s tem posledično podaljšamo življenjsko dobo odlagališča, odpadne surovine pa ponovno uporabimo ali predelamo v nove materiale, se je Občina Moravske Toplice odločila, da na območju celotne občine pristopimo k poskusnemu pilotnemu projektu zbiranja embalažnih materialov po sistemu »Rumene vreče«, ki se bodo odvažale od vrat do vrat. Občina Moravske Toplice je iz proračuna za čas izvajanja pilotnega projekta zagotovila finančna sredstva za plačilo nastalih stroškov projekta. S poskusnim projektom smo pričeli 01. septembra 2011 in se bo izvajal do uveljavitve novega standarda ravnanja z odpadki. zjutraj na dan zbiranja na vaše odjemno mesto. Zbiranje embalaže materialov v letu 2011 bo vsake 4 tedne z naslednjim urnikom odvoza: IVANCI, LUKAČEVCI, MARTJANCI, MLAJTINCI, MORAVSKE TOPLICE, NORŠINCI in SUHI VRH: 10. OKTOBER 2011, 7. NOVEMBER 2011 in 5. DECEMBER 2011 BOGOJINA, BUKOVNICA, FILOVCI, FOKOVCI, SELO, TEŠANOVCI in VUČJA GOMILA: 11. OKTOBER 2011, 8. NOVEMBER 2011 in 6. DECEMBER 2011 ANDREJCI, IVANJŠEVCI, IVANOVCI, KANČEVCI, KRNCI, LONČAROVCI, RATKOVCI, SEBEBORCI in SREDIŠČE 12. OKTOBER 2011, 9. NOVEMBER 2011 in 7. DECEMBER 2011 BERKOVCI, ČIKEČKA VAS, MOTVARJEVCI, PORDAŠINCI in PROSENJAKOVCI: 13. OKTOBER 2011, 10. NOVEMBER 2011 in 8. DECEMBER 2011 Za vse dodatne informacije lahko pokličete podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00 uro na tel.št. 02/526-84-50. namesto rUbrike hvalimo - Grajamo lipnica pa je vse bolj zaraŠčena O zaraščenosti obrežja potoka Lipnice, po katerem imaime tudi naše občinsko glasilo, se je tudi v letošnjemletu veliko govorilo, še več pisalo, Lipnica pa je vse boljzaraščena, kar nam prav gotovo ne šteje v čast in ponos.Kaj takega si turistični center kot so Moravske Toplice,kjer letno naštejemo več kot pol milijona nočitev, ne bismel privoščiti. Kdo je kriv za to?! Lokalna skupnost, Terme3000, katerega kompleks obkroža Lipnica, ali morda Agencija Republike Slovenije za okolje oziroma njena izpostavaza območje reke Mure, ki ima sedež v Murski Soboti.Lokalna skupnost več kot opozarjati ne more. Terme 3000 so letos naslovile kar osem dopisov na soboškoizpostavo in zahtevalo, da Agencija poskrbi, da njenkoncesionar redno kosi in vzdržuje nabrežje Linice. Insoboška izpostava je, sklicujoč se na te in te člene Zakona o vodah, odgovornim v Termah 3000 odgovorila, da naj sami poskrbijo za zaraščene nabrežine. Tudiv zadnjem dopisu julija letos so jim pojasnili, da kot lastniki priobalnih zemljišč, o tem govori 98. člen Zakona vodah, morajo sami poskrbeti za travnato džunglo,ki krasi njihovo zemljišče. Seveda v vodstvu Term 3000državnim birokratom niso ostali dolžni in jim v odgovoru jasno povedali, da s svojimi dejanji država ne zagotavlja ustrezne propustnosti vodotoka, Lipnice torej, kerje struga v celoti zaraščena. Struga pa po mnenju vodilnih Term 3000 ne sodi v priobalno območje, temveč medvodna zemljišča, ki so torej v domeni države.Kakor koli, Lipnica je še vedno zaraščena, kar pomeni, da jestruga slabo pretočna. So pa v Termah 3000 poskrbeli zatako imenovani priobalni del zemljišča, ki je v njihovi lastiin ga lepo pokosili. 20 : : : : : : : : : : Lipnica Kdo pa bo poskrbel za strugo Lipnice, to je pa drugovprašanje. Sedaj, ko smo padli v obdobje brezvladja, se državni birokrati na takšna opozorila le še požvižgajo. Do novega ministra, ki upajmo ne bo tak,kot je bil dosedanji, ki je v svojo bran pred dnevi vparlamentu goričke župane obtožil, da se pehajo zaširokopasovnim optičnim omrežjem, ko b morali prejposkrbeti za normalno preskrbo prebivalstva s pitnovodo. Mar ni tudi pravica do zdrave pitne vode zapisana v Ustavo Republike Slovenije in je torej reševanjeteh problemov v celoti v domeni države, Ministrstvaza okolje in prostor torej! Boris Cipot pGd krnci so nabavili novo motorno brizGalno Krnci so ena najmanjših vasi v Občini MoravskeToplice. V pisnih virih se prvič omenjajo leta 1393 kot »Kernych« in ležijo na jugu Goričkega v povirjuMartjanskega potoka. Prav tam se je v nedeljo, 11. septembra 2011, zgodil poseben praznik vseh vaščanov,predvsem gasilcev iz Krncev, ter vseh ostalih ljudi, ki sotega dne prišli na slovesnost.Župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač je gasilcemv uporabo predal novo motorno brizgalno znamke Ziegler Ultra Power 8/8. Ob tem je poudaril, da je ponosenna majhno vas, ki se zelo zavzema za novosti in dobroskrbi za urejenost vaško-gasilskega doma in opremljenost prostovoljnega gasilskega društva. Vsaka taka stvar predstavlja pomemben mejnik razvoja gasilskegadruštva, ob katerem se radi spominjamo tudi dosežkovin pridobitev naših prednikov. Vsak človek se zaveda, dav boju za obstanek preživimo le, če nismo sami. Če delujemo kot skupina. Če smo med seboj povezani in si pripravljeni medsebojno pomagati.Nova motorna brizgalnaje stala 13.500 evrov. Prostovoljno gasilsko društvo Krncije prispevalo 3.000 evrov, iz nabiralne akcije po domovihso zbrali 9.000 evrov, preostanek pa so prispevali donatorji, predvsem občina Moravske Toplice, občina Puconci,zavarovalnica Triglav in gasilska zveza Moravske Toplice.Gasilci in krajani Krncev se še enkrat zahvaljujejo vsem,ki so po svojih zmožnostih in na kakršenkoli način pripomogli k tej pomembni pridobitvi. Več o bogati in pestrizgodovini gasilstva v Krncih pa v naslednji številki Lipnic. Bojan Lukač podpisana poGodba za drUGo fazo cerop Minuli četrtek so v upravnih prostorih CERO Puconci podpisali pogodbo za izgradnjo tako imenovane druge faze projekta CERO, ki zajema izgradnjo objektov in ureditve površin za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, ki jih zberejo v 27 pomurskih občinah. Prva faza projekta CERO je bila vredna 14,5 milijona evrov, za drugo fazo bo potrebnih 23 milijone evrov. nove tribUne nk čarda V Martjancih so nogometni klub ustanovili leta 1972, le ta je nastal na pobudo mladinske organizacije in ob podpori zbora občanov vasi Martjanci. Skozi vsa leta aktivnega in uspešnega delovanja kluba,tekmovanja v različnih slovenskih ligah, je čas prinesel potrebo po renoviranju in izgradnji celovitega kompleksa športnega parka NK Čarda. S pomočjo občine Moravske Toplice, Fundacije za šport, Nogometne zveze Slovenija in predvsem s pridnimi rokami članov NK Čarda, so v Martjancih predali namenu prenovljen kompleks športno rekreacijskega centra. V torek, 6. septembra, je potekala slavnostna otvoritev, na kateri so predali v namen nove tribune in igrišče z umetno travo. Tribune so posodobljene z novo strešno konstrukcijo in novimi sedeži. Igrišče z umetno travo pa je povsem na novo izgrajen objekt.Pri novi podobi NK Čarda Martjanci je glavnino finančnega vložka prispevala občina Moravske Toplice v vrednosti 78.200 evrov. Sredstva za izgradnjo je NK Čarda pridobil tudi s strani Fundacije za šport,ki je sofinancirala izgradnjo tribun v višini 15.000 evrov. Dodatni finančni vložek, za izgradnjo igrišča z umetno travo, pa je bil pridobljen na razpisu Nogometne zveze Slovenija. Celotna nova podoba Športno rekreacijskega centra Martjanci omogoča NK Čarda igranje v 3. slovenski nogometni ligi.Otvoritev pa je potekala še posebej v športnem duhu, saj je v goste prišel NK Maribor, ki je v znak še nadaljnjega uspešnega delovanja Športno rekreacijskega centra Martjanci, odigral prijateljsko tekmo z domačim NK Čarda. Miša Cipot spodbUden začetek čarde Sicer pa so martjanski nogometaši spodbudno stopili v jesenski del prvenstva v 3. državni nogometni ligi – vzhod. Po šestih odigranih krogih so na odličnem četrtem mestu z desetimi osvojenimi točkami. Varovanci trenerja Štefana Šavla so trenutno najbolje uvrščena ekipa iz pokrajine ob Muri.Njihove nastope, uspeha in tudi neuspehe bomo v Lipnici seveda spremljali vseskozi. hokejisti moravskih toplic zaenkrat Še brez zmaGe Pričelo se je tekmovanje v tako imenovani mednarodni interligi, v kateri nastopajo tudi igralci hokejskega kluba Moravske Toplice. V prvem krogu interlige so se pomerili s slovaškoekipo Šenkvic in izgubili s 0 : 6. V drugi tekmi so se pomeriliz ekipo Rače iz Slovaške in izgubili z rezultatom 3 : 6. Zadetkeza ekipo iz Moravskih Toplic sta dosegla Dejan Kučan n PeterFras. naGradna kriŽanka: pokrovitelj GostiŠče oaza Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite na dopisnici do petka, 21. oktobra 2011 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom Križanka. Izmed prejetih pravilnih rešitev bomo izžrebali tri nagrajencev, ki bodo prejeli vrednostni bon Gostišča Oaza. FUNKCIONAR ZUNANJEGA MINISTRSTVA JERMEN PRI KONJSKI OPREMI PSIČEK, ŠČENE VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI IVAN CANKAR NIZEK, RAVEN SVET UTRDITEV, OKREPITEV NAŠA PLAVALKA ISAKOVIČ POMOČ, PRISPEVEK SAMOZADOVOLJEVANJE SLOVENSKI KLASIČNI KITARIST (STANKO) RAŽENJ SOL PIKRINSKE KISLINE ZLITINA ZA SPAJANJE PTIČJA KRMA DLAKA POD NOSOM OPERNI PEVEC VASLE NEKDANJI RUSKI MONARH KRAJ JUGOVZHODNO OD KOČEVJA NA DOLENJSKEM SPECIALIST ZA REVMATIČNE BOLEZNI FRANC. LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM JEZERU ALJOŠA REBOLJ NEUMNEŽ PO KOROŠKO UPORNA SVOJEGLAVOST PREDEL OB BOHINJ. JEZERU GL.MESTO ŠVICE BABICA MODNA OBLIKOVALKA OMARICA S PIJAČO JENNIFER ANISTON SUKANEC ZA KVAČKANJE BOŽJASTNIK SLABO VREME NAJSTNIK (ORIG.) ZMOŽNOST ZAZNAVE EVA (LJUBK.) AMERIŠKA FARMA PETRA RAMPRE TANTAL OSTRINA, OSTROČA POSODA ZA GOJENJE RIB RUDNIŠKO RAZSTRELIVO OTOK SREDI JADRANA VREČKA V OBLAČILU PREDSEDNIK KAJAKAŠKE ZVEZE (BOJAN) MALICA KUBANSKI POLITIK (RAUL) SLUŽBA, POSEL AZIJSKI VELETOK VESLAČ KLEMENČIČ ŽOLNI PODOBEN PTIČ GL.MESTO BELORUSIJE MATEJA HORVAT KRSTA, TRUGA ASTAT HRABER, POGUMEN DEL KOLODVORA TADEJ VALJAVEC NEKDANJA ŽUPANJA POTOČNIK VELIKA MUHA, BRENCELJ TEŽAVA, TEGOBA SVETLOBNI POJAV NORVEŠKI PISATELJ DUUN ŽENSKA S SKRINJICO RIBJA KOŠČICA HČERIN MOŽ MOJSTRICA ILUZIJE POGOST IGLAVEC JURE ZDOVC HAZARDNA IGRA S KARTAMI DELATI PALICI KRIVO OBLIKO, KRIVITI ŽENSKA OSEBA IZ VISOŠKE KRONIKE AVTOR: JANEZ DONŠA OTOK V ALEUTIH V TIHEM OCEANU TA HIP Pravilna rešitev gesla prejšnje križanke: PROSENJAKOVCI – PARTOSFALVA. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali: 1. Slavica Škrilec, Sebeborci 103A, 9221 Martjanci; 2. Timotej Horvat, Vučja Gomila 1A, 9208 Fokovci; 3. Franc Brunar, Selo 100, 9207 Prosenjakovci. Nagrajencem čestitke, nagrade prejmejo po pošti. Lipnica : : : : : : : : : : 23 Projekt Doživetje panonske gastronomije se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija-Madžarska 2007-2013 in prihaja v zaključno fazo izvajanja - predstavitev in preizkušanje razvitih gastronomskih produktov.V preteklem dvoletnem obdobju so bile izvedene številne aktivnosti (delavnice, usposabljanja, izobraževanja) in dogodki (srečanja, ogledi dobrih praks) s katerimi smo ciljno skupino gostincev čezmejnega območja Pomurja in županij Zala in Vas na madžarski strani spodbujali k obogatitvi in dvigu kakovosti gostinske ponudbe. Namen projekta je tudi sodelovanje in povezovanje gostincev s ponudniki lokalnih predelovalcev in pridelovalcev ter vključitev pridelkov in izdelkov domačih produktov v gostinsko ponudbo.Vodilni partner projekta je Območno-obrtna zbornica Murska Sobota, partnerji na slovenski strani TIC Moravske Toplice in Društvo za zaščito Prekmurskih dobrot, na madžarski strani Trgovinska in industrijska zbornica županije Vas, Društvo Vinske ceste v županiji Zala ter Neprofitna organizacija Panonskih lokalnih proizvodov. Od jeseni naprej lahko pomursko kulinariko okusite nekoliko drugače. Pri določenih pomurskih gostincih skozi tematske menije in vodene kulinarične večere bodo predstavljeni naslednji gastronomski produkti:“Čarobnost buč”,“Jesenska trgatev”,“Panonski zakladi” in spomladi “Cvetoče žito”.O posameznih produktih in terminih za kulinarična doživetja bomo obveščali v naslednjih številkah Lipnice.Podrobnejše informacije in propagandni material dobite v TIC Moravske Toplice. KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE OKTOBER 2011 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com MARTINOVANJE Z ALFIJEM NIPIČEM TIC Moravske Toplice, vinska klet Marof in TC Maximus bodo ob svetem Martinu, ko se bo mošt spremenil v vino, v Moravskih Toplicah pripravili veselo martinovanje. Moravske Toplice 5. 10. 2011 TIC Moravske Toplice,vinska klet Marof in TC Maximus www.moravske-toplice.com02 538 15 20 8. DRUŠTVENA TRGATEV V VINOGRADU VITIS VITAE V vinogradu Vitis Vitae je zasajenih 92 trtin več kot 40 različnih sort, posebnost jetrta mladike najstarejše trte na svetu –modra kavčina iz mariborskega Lenta. Filovci Gaj 15. 10. 2011 Vinogradniško turističnodruštvo Gaj Filovci joze.gutman@gmail.com PROSLAVA 30-letnica DOŠ Prosenjakovci. Prosenjakovci, DOŠ 21. 10. 2011 Jožefa Herman 02 544 10 30 POZDRAV JESENI Domača dramska skupina in ljudski pevci Bogojina,kulturna dvorana 22. 10. 2011 KUD Jožef Košič Bogojina Stanka Sukič 041 346 529 fotoGrafije meseca: 1. mesto Izidor Koroša Pantovič, Martjanci – Meglice v daljavi 2. mesto - avGUst 2011