;a č len a iM: • le Molitveni dar SVETEMU OČETU KO BO OBISKAL . slovenijo i \ Molitvena akcija \ " °^ni venec za |v!?ke8a Prebi‘ | Ca Slovenije in S sv V$e Slovence P' f Velu" v času \\ ^r*Prave na s j'flPežev obisk, c °^ni venec lahko l ainenimo za \ 1 ^°čeno osebo, 0 1 pa molimo 1 J sPlošno; lahko J ^r°^m° zasebno,1 \ A^ini, v cerkvi... \ r,e2rn°limo vsak f idrko'iev ; -h dneh cel j; ? 111 venec. » va Psujmo rožne \ n,nce' zmoljene v : bkviru te akcije, da L m° lahko i -p,r°čali njih :^6pdoI'ma>a 1 nen npravlial* ! :6niu odboru za I P9pežev obisk. : Ob 50-letnice nastanka begunske podobe Marije Pomagaj iz Lienza je v Slomškovem domu sodeloval na slovesnosti tudi SPZ Gallus pod vodstvom dirigentke Anke Savelli Gaserjeve. Foto: M. Šušteršič Ljubljana, 16. julija 1995. Po zlati maši ljubljanskega pomožne^ škofa Jožefa Kvasa. Na desno: Nadškof dr. A. Šuštar, zlatomaš^ mariborski škof dr. Franc Kramberger, srebrnomašnik, pomožni5 Alojz Uran in koprski škof Metod Pirih. Foto: M. Šuštel „Marija, pomagaj nam sleherni čas!“ je bilo geslo letošnje obletnice Slomškovega doma v nedeljo 17. septembra 1995. UVODNIK ŠKOFROZMAN — ODLIČNIK ZGODOVINE prisilno delo za dobo 18 let s stranskimi kaznimi. Točke obtožbe so se po vsebini načrtno razširjale, tako da so prešle v prepričanje javnosti. Za njihovo zavračanje pa ni bilo nobene možnosti. Škof je lahko zavrnil obtožbe samo pred papežem, ne pa pred komunističnim sodiščem in domačo javnostjo. Po obsodbi je škof Rožman poslal papežu dopis, v katerem gaje seznanil s točkami obtožnice in s svojimi zavrnitvami. Nekatere od tedanjih obtožb so še zdaj v zraku, zato je primerno, da se javnost seznanja s škofovimi pojasnili. Med očitki škofu Rožmanu je ta, daje 3. maja 1943 Poslal Mussoliniju zahvalni in vdanostni brzojav. Na ta očitek škof odgovarja naslednje: ..Kar zadeva brzojavna Mussolinija, ugotavljam naslednje: 1. Besedila, kakor je bilo objavljeno v časopisju in kakor ga navaja obtožnica, jaz nisem sestavil. 2. Od mene sestavljeno besedilo je bilo izročeno visokemu komisarju, da ga pošlje dalje. Ker pa ta mojega besedila ni hotel poslati naprej in si ga tudi ni upal — kakor so mi pozneje zatrjevali —, so na visokem komisa-riatu sestavili drugo besedilo, tako vdanostno in klečeplazno, kakor bi gajaz nikoli in pod nobenimi okolnostmi ne bil naredil. 3- Moje izvirno besedilo je vsebovalo dve misli: a) Priznanje dejstev, da sta v delu škofije, zasedenem od taHje, zagotovljena svoboda vere in ljudski jezik; b) zahteva, da se v avtonomijo Ljubljanske province vključi- li! BOŽIDAR FINK ■ & omunistični režim, ki je na Slovenskem zavladal z revolucionarnim nasiljem, je do svojega konca vsiljeval ponaredek zgodovine, . tako da še zdaj dokaj ljudi ne more spremeniti prepričanje o 1 dogodkih in osebah tistih časov. Ponavljajo ustaljene fraze o narodno- |! osvobodilnem boju, kolaboraciji, izdajstvu, prisegi in drugem. Celo pri ||i nekaterih straneh, od katerih bi bilo pričakovati več jasnosti in nepris- ||| tranosti, kdaj preseneti izjava, ki kaže na staro vsiljeno miselnost. Med osebnostmi, ki so v času revolucije imele pomembno vlogo in katerih imena imajo v splošni slovenski javnosti vsaj dvomljivo oznako, je škof Gregorij Rožman. Proti njemu je komunistični režim uprizoril §§ avgusta 1946 kazenski proces, na katerem je bil v odsotnosti obsojen na || jo tudi ostale slovenske pokrajine, ki so pod vrhovnim italijanskim vodstvom. 4. Inkriminirano brzojavko sem smatral kot nekak indirekten protest zoper ravnanje nacistov v ostalem delu škofije, kjer sta bila zaradi izgona duhovnikov in prepovedi slovenskega jezika svoboda vere in jezika popolnoma zatrti." Obtožnica je pred komunističnim sodiščem očitala škofu, da je bil ustanovitelj, voditelj in propagator vaških straž, da je naročal duhovnikom, naj dejavno podpirajo vaške straže (primer kurata Jakoba Mavca), daje zaradi boja proti partizanom obiskoval italijanskega generala Robottija in Gambaro in da je interveniral za odpust tistih internirancev, ki so bili pripravljeni vstopiti v vaške straže. Škofov odgovor je jasen: „Jaz nisem ustanovil oboroženih vaških straž, nisem bil pri ustanovitvi nič udeležen, nisem nikdar izdal kake naloge ali kakega povelja in nikdar delal kake propagande zanje, torej ne morem biti odgovoren za zločine, ki naj bi jih bili člani vaških straž ali MVAC zagrešili. Da bi bili duhovniki dobivali od mene navodila za ustanavljanje oboroženih edinic ali celo ukaze za rekrutiranje, je popolnoma neresnično in se tudi ni moglo dokazati. Izjava medtem umorjenega kaplana Jakoba Mavca, daje bil s škofovim dekretom postavljen za kaplana (kurata) pri eni od edinic MVAC, dokazuje samo to, kar je po cerkvenem pravu po sebi umevno, da ne more biti noben duhovnik postavljen za vojaškega kaplana brez škofovega pooblastila. 1 B Silili ŠKOF ROŽMAN — ODLIČNIK ZGODOVINE Posvetovanj s katerim koli italijanskim generalom ali poveljnikom o borbi zoper narodnoosvobodilno fronto nisem nikoli imel. Ta trditev ni bila dokazana in se tudi nikakor ne more dokazati. Intervencij za odpust tistih, ki so bili pripravljeni vstopiti v MVAC ali v vaško stražo, nisem nikoli vršil. Omenjeno trditev obtožnice naj bi dokazovala neka dopisnica interniranca Karla Avguština pozimi leta 1942. Zadeva je bila naslednja: Prejel sem dopisnico iz Gonarsa z naslovom: Njegovi Svetosti, ki se je v besedilu ponovno do odvratnosti ponavlja. Vsebinadopisnice je bilapretirano ponižna prošnja za intervencijo za odpust. Prosilec je navajal kot vzrok svojo najvdanejšo željo, da bi se v imenu božjem boril v MVAC zoper komuniste. Tako sem spoznal, da predstavlja ta karta najbrž past zame, da bi bil tu dokaz, kako škof intervenira samo za tiste, ki pristopajo v MVAC. Iz pretiranega naslova, kakor bi ga noben katoličan v škofiji ne uporabljal, se je moglo tudi sklepati, dasije nekdo dovolil šalo. Zato sem tudi po pravici dvomil, če neki Karel Avguštin sploh obstaja. Raztrgal sem karto in jo uničil. Od kod ima sodišče to karto? Moral je biti že v taborišču narejen duplikat, da bi se mogel pri priložnosti uporabiti zoper škofa. Sodišče trdi, da sem dne 2. marca 1942 za dopisnika te karte interveniral. Če je bil imenovani odpuščen, čisto gotovo ni bil na mojo intervencijo. Vse dokazovanje se torej razblini v nič." Na trditev obtožbe, daje po Rösenerjevi izpovedi odobril besedilo zaprisege domobrancev in z udeležbo pri zaprisegi in paradi pokazal, da je sporazumen z nacistično politiko, škof pojasnjuje: „1. Pred zaprisego slovenskih domobrancev in policije dne 20. aprila 1944 sem na prošnjo oficirjev in moštva daroval na Stadionu tiho mašo, pri kateri ni bil navzoč noben nemški vojak. Rösener in drugi gostje so prišli šele po maši. Bil sem sicer povabljen k častnim gostom na rezerviranem prostoru, a sem povabilo odklonil. Po maši sem ostal na slavnostni tribuni Stadiona, kjer je bil postavljen oltar —, sam s svojim kaplanom —, dokler ni bila pospravljena mašna obleka z drugim priborom, kar sem potem vzel s seboj. Med tem je imel Rösener svoj nagovor in komandant Krenerje bral besedilo prisege. Ko je bila prtljaga spravljena v moj avto, sem se odpeljal, ne da bi se bil od koga poslovil. Mašo sem opravil zato, ker je bilo moštvo iz moje škofije in dotlej še niso imeli dodeljenih svojih lastnih kaplanov. 2. Ko sem bil naprošen, naj pred zaprisego opravim mašo, sem si dal najprej predložiti besedilo zaprisege, da bi se prepričal, če ne bodo slovenski domobranci zapriseženi na Hitlerja. Če bi bilo to v načrtu, bi maše ne bil opravil. Besedila zaprisege formalno nisem potrdil. 3. Besed, ki jih je iznesel Rösener, nisem govoril. Ob priliki druge zaprisege sem se odzval le povabilu k defileju po zaprisegi. Ko me je Rösener pozdravil, sem mu rekel, da sem prišel z namenom, da bi videl domobrance. Zavedal sem se, kaj je nacistična politika naredila proti Cerkvi in duhovnikom. Nacistična politika je na stotine duhovnikov zaprla in izgnala, je prepovedala ljudski jezik celo v cerkvi pri molitvi in petju, je odstranila verouk in verske znake iz vseh šol, zaplenila vse cerkveno premoženje, med tem vse posestvo škofije in verskega zaklada, škofijsko gimnazijo in semenišče z vsem inventarjem, knjižnicami in učnimi pripomočki, je pobrala osebno imovino pregnanih duhovnikov itd. In k vsemu temu naj bi se bil škof izjavil, da je z nemško nacistično politiko sporazumen! Kdo bi mogel kaj takega verjeti? Škof te roparske politike ni odobraval, marveč je ponovno proti njej protestiral, tako direktno na naslov nemških oblasti, kakor hitro se je odprla poštna zveza z nemško cono, pa tudi prek Svete stolice.“ Obtožnica je tudi zatrjevala, da so škof in duhovniki izrabljali versko občutje ljudstva za boj zoper osvobodilno gibanje, ki da ni napadalo religije. Svoje ravnanje škof utemeljuje z naslednjim: „Prevod je treba razlikovati med ideološkim duhovnim bojem zoper brezbožni komunizem in med oboroženim silobranom ljudstva zoper komunistično revolucijo, ki se je skrivala pod plaščem O F. Ideološko pobijanje zmot komunizma se v Sloveniji ni začelo šele z nastopom osvobodilnega gibanja, marveč je trajalo že od prvega pojava komunistične propagande. Intenzivnejši pa je postal ta boj, ko je izšla enciklika o brezbožnem komunizmu „Divinis Redem-ptoris". Ta duhovni boj je bil po svojem bistvu verski boj, ker hoče brezboštvo, ki je bistveni del komunistične ideologije, vsako religijo, posebno še krščanstvo, uničiti. Ker je slovenski narod katoliški in po svoji pretežni večini globoko veren, je upravičeno gledal v komunizmu grozečo nevarnost zasvojo vero, posebno še za versko vzgojo svoje mladine. Nekaj drugega je oborožen silobran ljudstva zoper poskuse komunistične revolucije. T a silobran je nastal šele v letu 1942, ko so komunistično vodeni partizani poskušali vedno bolj ustrahovati z umori in ropi dele prebivalstva, ki so bili razpoloženi proti brezbožnemu komunizmu, ter spravljati s poti vodilne osebnosti ideološkega boja zoper komunizem (imenovali so jih „reakcionarje“). Šele potem, ko so komunisti kot vodilna plast Osvobodilne fronte začeli uporabljati orožje zoper lastne protikomunistično usmerjene rojake, je tudi ta del ljudstva zgrabil za orožje, da si zavaruje svoje življenje in imetje. To je zgodovinsko dejstvo! Duhovniki so po svoji verski stanovski dolžnosti učili in svarili ljudstvo na temelju krščanskega verskega in nravnega nauka pred verskimi nevarnostmi brezbožnega komunizma, zato so jim komunisti očitali, da so reakcionarji in ljudski izdajalci in zato so bili obsojeni, čeprav so se komunisti trudili, da bi jim naprtili še kak drug zločin zoper osvobodilno gibanje.“ To so le nekateri primeri iz obtožnice proti škofu Rožmanu. Njegov odgovor nanje je poučenim po vsebini znan ali bi to moral biti. Vendar škof v slovenskem osredju, niti med svojimi, še ni sprejet tako, da bi se mu priznavala čast osebnosti, zaslužne za Cerkev in domovino. Pravičnost terja, da ga tudi uradna javnost, državna in cerkvena, prišteje k odličnikom zgodovine. • DR. VALENTIN MERŠOL FRANCE PERNIŠEK /C ajor Barre je dr. Meršolu v ne-|\/| dcljo 3. junija 1945 naročil, naj -L V -A. bo prihodnji dan, 4. junija,gotovo v taborišču, ker obišče taborišče neka visoka osebnost. 4. junija 1945 okrog 11. ure mi je ntajor Barre sporočil, da pride okrog 12. Ure v taborišče feldmaršal Alexander. Naj bo kje blizu, da bo na razpolago, ker bo najbrž želel z njim govoriti. Naj mimo odgovarja na vprašanja, zraven pa pove želje beguncev. Mož ni imel več časa, da bi sestavil kako pisano spomenico ali da bi se Posvetoval, kaj naj pove. V mislih si je sestavil važnejše točke. Pripeljalo seje kakih 6 avtomobilov z 0 ficiiji. Na tretjem seje pripel j al feldmaršal viscount Harold Alexander, šef komandant sredozemske operativne cone. Pristopil k majorju Barreju, ki mu je raportiral in nato predstavil svojo skupino. Nato je feldmaršal okrog 20 minut govoril z dr. Meršolom. Bil jeizredno ljubezniv. Kakor Je doktormogel naknadno sklepati, jeprišel s Posebnim namenom, da bi govoril z dr. Meršolom kot zastopnikom slovenskih beguncev. Moral jebiti že precej informiranonas j*10 naših težavah. Doktorje imel vtis, da *eli, da mu sam pove, kaj nas teži in kaj Zeumo, zato je kar začel govoriti približno sledeče: „Jaz sem dr. Valentin Mcršol, slovenski zdravnik, a ne politik. Služil Sem v prvi svetovni vojni 18 mesecev pod anglcškim poveljstvom. Kot zastopnik 0venskih beguncev vas sedaj prosim za Vašo dobrohotno zaščito in pomoč za Slo-veitce, ki so prišli preko Karavank, ker so fntikomunisti, kakor tudi za ostale jugos- vanske begunce. Posebno pa vas prosim, a blagovolite odrediti, da slovenski in ru8' jugoslovanski civilni in vojaški be-SUnci ne bodo vrnjeni v Jugoslavijo, ker bi 1 *tam zaprti, mučeni ali celo ubiti. Na lugi informacij, prejetih od oseb, ki so uzale, vemo, da je mnogo slovenskih “Francev, ki so bili v teku zadnjega ■ a vrnjeni v Jugoslavijo, bilo mučenih soh [*h kfez kakršnegakoli predhodnega ci dnc8a postopka ali sodbe. Ti domobran-n Se n’s° nikdar borili proti zaveznikom, sProtno, oni so reševali zavezniške pi- lote in pomagali zaveznikom, kjerkoli so mogli. Borili so se samo proti komunistom, ki so se v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije obnašali kot roparji in morilci.“ Na te besede je feldmaršal Alexander vprašal: „Odkod vi veste, da so vaši vojaki bili ubiti?“ Dr. Meršol mu je odgovoril: „Obveščeni smo po osebah, ki so ubežale, se vrnile preko gora in podale izjavo.“ Dalje gaje feldmaršal vprašal: „Odkod pa ste prišli?“ Dr. Meršol je feldmaršalu pokazal zemljevid Slovenije, mesta in vasi Gorenjske, Kranj, Tržič, Ljubelj in cesto preko Karavank do Vetrinja. Na feldmaršalovo vprašanje, odkod je dr. Meršol, mu je pokazal mesto Radovljico, kjer je bil rojen. Maršal ga je vprašal: „Kaj je večina beguncev po poklicu?“ Odgovoril mu je: „Večina beguncev so slovenski kmetje, ki so ubežali iz strahu pred komunističnimi morilci.“ Nato pa je dr. Meršol nadaljeval in feldmaršal gaje pazljivo in z zanimanjem poslušal: „Zahvaljujem se vam, g. feldmaršal, in dragim angleškim oblastem za vso pomoč in podporo do danes. Mi vas prosimo za azil, zaščito in pomoč tudi v bodoče. Prosim, pustite nas tu v Vetrinju, ne pošljite nas nazaj v Jugoslavijo, ker bi za mnoge med nami pomenilo mučenje in smrt.“ Feldmaršal jenato rekel: „Kar se mene tiče, vi lahko ostanete tu v Vetrinju. Bodite prepričani, da bomo vam in vašim ljudem pomagali.“ Dr. Meršol se je feldmaršalu prisrčno zahvalil za obljubo in pomoč. Nato je feldmaršal stisnil roko njemu, majorju Barreju in obema sestrama angleškega Rdečega križa, se usedel v avto in se odpeljal dalje po taborišču, da si ga ogleda. Z njim seje odpeljal tudi major Barre, ki mu je razkazoval taborišče. Med pogovorom je neki angleški oficir oba fotografiral. Po odhodu feldmar-šalovega avtomobila je privozil dragi avto, ki se je ustavil. Izstopil je adjutant feld-maršala, ki si je zapisal dr. Meršolovo ime in osebne podatke, ter se nato odpeljal. Feldmaršal si je ogledal taborišče in naročil, da se morajo naše stanovanjske razmere izboljšati. Bil j e zelo zadovoljen s čistočo taborišča kljub sicer neugodnim razmeram. Odpeljal sejenadrugemkoncu taborišča. Pozneje so dr. Meršolu major Barre, obe sestri angleškega Rdečega križa miss Baiding in miss Philips čestitali, da je dobro govoril in da so zaenkrat begunci rešeni, ker bodo angleške oblasti gotovo izpolnile, kar je feldmaršal obljubil. Istega dne, 4. junija 1945, ob sedmi uri zvečer je komandant vojaškega taborišča lt. Ames dobil nujno povelje s sledečim besedilom: NOV ARMADNI POSTOPEK GLEDE JUGOSLOVANOV VELJAVEN V BODOČE: L Noben Jugoslovan ne bo vrnjen v Jugoslavijo ali izročen jugoslovanskim četam proti svoji volji. 2. Jugoslovani, ki so se borili proti Titu, se bodo smatrali kot osebe, ki so se predale, ter bodo poslane v vetrinjsko taborišče na razpoloženje v pričakovanju nadaljnjih navodil. 3. Vse te osebe se bodo smatrale kot preseljene osebe in bodo končno napotene v Italijo. 4. Nobene izpraznitve vetrinjskega taborišča. Ta odredba feldmaršala je ne samo v polni meri potrdila odločitev, ki jo je sporočil major Johnson 31. maja 1945, da civilisti ne bodo poslani proti njihovi volji v Jugoslavijo, ampak je tudi pomenila rešitev Jugoslovanov, ki so se borili proti Titu. Nanašala seje ne samo na Slovence, ampak na vse Jugoslovane, torej tudi na Hrvate in Srbe, ki so bili s to odredbo rešeni nasilne vrnitve. Že sam naslov jeznačilen: „Nov armadni postopek“. S tem se potrjuje, daje prej obstajalo drugačno postopanje z Jugoslovani: nasilno vračanje. Da je bila odredba dana v zvezi z razgovorom feldmaršala Alexandra z dr. Meršolom, sledi še posebno iz 4. točke, ki govori, da se Vetrinjsko taborišče ne bo izpraznilo. Dr. Meršol je namreč poleg drugega prosil za to odredbo iz razloga, Vetrinjsko taborišče I. 1945. Jože Kvas — sedanji ljubljanski pomožni škof — novomašnik. Foto: Marijan KOCMUR ker so slovenski begunci bili takrat zelo vznemirjeni in Angležem niso verjeli, tako da bi se ob morebitni odredbi, da se mora Vetrinjsko taborišče izprazniti, velika večina beguncev razbežala iz strahu, daje preselitev samo pretveza, v resnici pa bi nas Angleži izročili komunistom. Na tak pobeg smo bili pripravljeni tudi že 31. maja in smo se pomirili in ostali v Vetrinju šele potem, ko j e dr. Meršol prinesel rešilno novico z angleškega poveljstva v Celovcu. Dr. Meršol je bil mož globoke, trdne in žive vere, ves Bogu in božji volji predan, poln trdnega, nepremakljivega zaupanja v božjo previdnost in poln ljubezni do Boga in po njej in z njo poln ljubezni do bližnjega. Kaj vse je ta človek storil za svoje rojake! Moč je črpal iz zakramentalnega življenja! Bil je vzoren družinski oče. Z ženo, gospo Milko, sta bila vzoren zakonski par. Gospa visoko izobražena žena z znanjem jezikov, s širokim kulturnim obzorjem, kakor mož tudi ona požrtvovalno delavna za begunsko slovensko družino; otroci trije fantje odlično vzgojeni, izredno nadarjeni, vestni in pridni. Njegova družina je bila med revno oblečenimi v taborišču. Pa sta imela oba dovolj priložnosti in ponudb, tako od strani taboriščnega direktorja in njegovih pomočnikov kakor od strani naše organizirane dobrodelnosti za boljše preživljanje. Vse sta odklonila in živela kakor ostal i begunci .Vtem pogledu sta bila resnično vzorna človeka in kristjana. In taki so bili tudi njuni otroci. Ko se je začelo izseljevanje s polno paro, je bila doktorjeva pridnost neomejena. On je vodil in izvrševal vse zdrav-niškepreiskave, neizmerno vesel, ko je dobil v roke uraden dokument, da Argentina sprejme vse slo- venske begunce, ki se žele v Argentini nastaniti, tudi invalide. Sam je z družino med poslednjimi odšel iz taborišča v ZDA, kjer je videl rešitev za svoj poklic in dostojno preskrbo in vzgojo svojih otrok. Leta 1949 se je z družino preselil v Združene države in se naselil v Clevelandu, kjer je moral opraviti poseben državni zdravniški izpit, nakar je odprl privatno zdravniško prakso na St. Clair Ave. Bilje zdravnik tudi v mestni bolnišnici in član mnogih ameriških zdravniških društev. Ob 50-letnici zdravniške prakse je dobil nagrado clevelandske zdravniške akademije. V Clevelandu mu je že pred leti umrla ljubljena žena. Ostala je za njo zgledna družina visoko izobraženih otrok, od katerih sta dva sinova priznana zdravnika: dr. Valentin je ugleden zdravnik v Clevelandu, dr. Jožko tudi zdravnik v bližini Clevelanda in dr. Stanko, ki živi v Kaliforniji, se je posvetil tehnologiji in medicini v zračnem prostoru; hčerka Ivanka je bila znanstveno vodilno zaposlena v raziskovanju biokemije, pa je tudi že umrla. Povedal sem, damu je usodna prometna nesreča pustila težke in trajne posledice. Na stara leta mu je to povzročilo bolezen, ki mu je vzela življenje 15. februarja 1981 in 18. februarja je bil položen k večnemu počitku v Clevelandu. Mislim, da ne bi mogel na lepši in hvaležnejši način končati tega spomina na našega skupnega velikega dobrotnika in vzornika, kakor tako, da ponovim odlomke iz poslovilnega govora župnika Jožeta Božnarja, ki gaje imel ob pogrebni maši v župni cerkvi sv. Vida. Tako je govoril in se od pokojnega dobrotnika poslovil: »Mnogo se nas je danes zbralo pri teni bogoslužju, da se z molitvijo in pesmij0 poslovimo od človeka, ki je po božji previdnosti odigral izredno vlogo v življenju tisočerih v najhujši dobi našega naroda. Preteklo nedeljo, tik pred angelovim češčenjem, ko je po dogovoru duhovnik prihajal s sveto popotnico, je mimo zatisnil svoje oči naš blagi pokojnik. Mogoče se bo kdo nasmehnil mnogokrat obrabljenim besedam, „vdan v voljo božjo“ ali „zaspal v Gospodu“; a naj bo to zapisano kot glavna duhovna značilnost tega tihega» vernega človeka, ki je vse svoje življenj5 predal Bogu v služenju svojemu bližnjemu. Naj kdorkoli zapiše še tako lepe besede o rajnkem, bo brez tega izkrivljena p°' doba tega predobrega človeka. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 1 941 - 1 945 \ # se pokole protirevolucionarjev je vodila Ozna, partijska tajna polici-* ja. 27. maja 1945 je prišla v Škofove zavode v Šentvidu Titova komisija Pod vodstvom ministra polk. Panežiča. je menda prinesel s seboj Titovo Povelje, da je treba vse pripadnike jugoslovanske vojske, ki so jih izročili An-9,eži, likvidirati. Po odhodu te komisije so začeli odvažati ujetnike iz zavodov in i'h množično likvidirati. Djilas meni, „da Hi bilo pismenega ukaza. Ob dani struk-tur' oblasti in verigi poveljstva bi nihče ne bil mogel narediti nekaj tako pomembnega brez odobritve z vrha. Prevladova-i° je pač ozračje maščevanja... Ali je Tito izdal direktno povelje ali ne, ne ve nihče. Gotovo pa je bil naklonjen radikalni rešitvi — iz pragmatičnih razlogov, Kakor so Britanci imeli pragmatične raz-lQge, da so ubežnike vračali“. . Maj. Simon Dubajič iz Kistanja pri ibeniku je dal konec maja sestaviti iz 1 • dalmatinske brigade „ubijalsko četo * Roga". Enota je štela okrog 70 mož iz dalmatinske divizije, partizanov oz-novcev. Poveljeval jim je Nikola Maršič ^ Makarske. Najprej so likvidirali jetnike tirezarjevem breznu. Nato so se prebrali v Kočevje, kjer so se zadržali pri svojem krvavem poslu osem dni. Likvidacije na Rogu so se vršile ob globokih breznih dveh kraških jam. S streli v tilnik so tu pobijali Srbe, Hrvate, Črnogorce in Slovence. Trdi se, da je bilo tu v osmih dneh postreljenih in vrženih vjameSO do 40 tisoč žrtev. Po končanem delu so eksekutorji odpotovali na oddih na Bled. Prepozna posredovanja ministra Kreka Bivši minister dr. Miha Krek je bil od avgusta 1944 že zasebnik v Rimu. Koje 1. junija zvedel iz pisma dr. Basaja, da Angleži domobrance vračajo v domovino, je 7. junija pisal feldmaršalu Alexan-dru v Caserto. Sporočil mu je, da so zavezniške oblasti na Koroškem, poveljnik 6. britanske oklopne divizije je bil gen. Murray, izročile v času od 27. do 31 maja 11.000 slovenskih domobrancev Titovim partizanom, ki so bili jugoslovanski in slovenski patrioti — bojevali so se samo proti komunističnim tolpam. Zapisal je tudi, da ne more biti v interesu zaveznikov, da bi se morala Slovenija podvreči komunistični diktaturi. Feldmar-šala je prosil, naj ustavi vsako vračanje Slovencev in Jugoslovanov Titovim ko- munističnim oblastem, naj zavezniki kontrolirajo dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji in naj zavezniške misije zaščitijo življenja vrnjenih, kajti nekaj sto vojakov in častnikov je bilo pomorjenih. Kreku je po naročilu feldmaršala Alexandra odpisal general Lemnitzer: „...Jugoslovanski državljani, ki so bili repatriirani v zadnji polovici maja iz Avstrije v Jugoslavijo, so nosili orožje za Nemce proti zavezniškim jugoslovanskim četam maršala Tita. Z njimi so zato ravnali kot s predanim vojaškim osebjem. Kot taki so bili v zvezi s položajem, kakršen je bil takrat v Avstriji, izročeni jugoslovanskim vojnim silam med vojaškimi operacijami, ki so jih takrat vodile v delih tiste dežele britanske in jugoslovanske sile. Ta izročitev je bila izvršena po ukazih iz tega glavnega stana. Nihče od Jugoslovanov, ki niso nosili orožja proti zaveznikom in so priznani za razseljene osebe, niso bili repatriirani v Jugoslavijo proti svoji volji. Zavezniška politika je, da se dovoli takim razseljenim osebam svobodna izbira, ali se hočejo vrniti v Jugoslavijo ali ne." 25. junija je poročal Kreku v Rim o vračanju domobrancev in drugih protirevolucionarjev partizanski poročnik Branislav Todorovič. Služil je na Podroščici kot zvezni oficir med partizani in zavezniki. Potem je pobegnil. Krek je poslal to izjavo britanskim oblastem. Šef južnega oddelka britanskega zunanjega ministrstva, kamor je spadala tudi Jugoslavija, je k tej izjavi pripisal: „Izročitev Slovencev in ostalih L Titovim silam s strani 8. armade v Avstriji * jjj.ra Vse- V teh letih sem lahko 1 1Zu spoznal zunanji potek tega izr bj] Vi*a s prodornimi očmi, k a ter j, 0 naalo mar za naslove in prestiž an je prihajal po enkrat v ccrkc avSl m obhajilu. Zelo je imel v čas ^nosti, katere smo mi večjidel o . ^ t-CV rozncori vnnr* o in Vri rzoxr T-\r-\f jj.*,. uJai * pogrebu vsakega tar M «tvenim uram ob četrtkih ^Ärr.ji 0 in pa ves njegov edinstve _a___*_• ljenja, je vzbujal med nami začudenje in nemir. Zakaj? Ali ni res, da bi gabolj spoštovali in mu prisluhnili, če bi prihajal med nas elegantno oblečen, se vozil v dragih avtomobilih, stanoval v lepi vili tam daleč nekje, ko bi se družil samo s sebi primemo dmžbo. Kdo je potem čudak: on, kije vse te reči zavračal, ali mi, ki tako radi svojo vernost poudarjamo, vse te reči pa malikujemo. Bil je velik, ker je imel globoko vero in je po njej dosledno skušal živeti. Brali ste, kako bogato gaje umsko in naravno obdaril Bog, a je z vsem tem, po evangeljsko kupčeval, samo daje lahko služil Bogu in bližnjemu. Današnji svet ni navajen takih ljudi, ki bi mu tako prepričljivo govorile in prikazovale življenjski pomen Jezusovih besed: „Kdor bo izgubil svoje življenje zaradi mene, ga bo našel!“ Če še mislimo, da je bil čudak, s tem obsojamo le svojo vest, ker mi sami premalo živimo nauke evangelija. Ko smo ga zadnj a večera kropili, kje so se ustavljale naše oči: na njem ali na krsti, v kateri je počival? Odkrito povedano, nekoliko nemirno smo preletavali skromno krsto, v kateri leži. Pa tudi to je v skladu z njegovim življenjem. Ali ne bi bilo lažno, če bi ga našli v razkošni krsti? Hvaležni smo družini, da tega ni storila. Hvaležni bodimo Bogu za vse, kar je rajnki bil in storil za nas. Bodimo prepričani, da je Bog dober in zvest plačnik.« e Pogovor med brati MILAN PAVLOVČIČ Zdaj tudi ni več skrivnost, da je Kardelj naprej napovedoval, da bodo kristjane med okupacijo prisilili v izdajstvo, to se pravi, prisilili v položaj, ki ga bo mogoče razglasiti za izdajstvo. Najprej so poskusili z zaslepljevanjem. Ni jim uspelo. Kristjani so s čutom za odgovornost vztrajali pri resnici, da se za Osvobodilno fronto skriva partija s svojim končnim ciljem, ki ga je oznanjal njihov simbol, rdeča zvezda. Ta pa je bila, ko se je pojavila na slovenskem nebu, že zločinsko znamenje milijonov pobitih bratov. Tudi to komunistično resnico so verniki odkrivali, zato se niso dali preslepiti. Takrat pa so komunisti pričeli z ustrahovanjem — nasiljem. „In dvignil se je Kajn zoper brata Abela in ga ubil. “Začeli so ubijati tiste, ki so govorili resnico. Kot požar so se širile grozote po ozemlju, ki so ga zasedli Italijani. Komunisti so s tem odvezali hudiča ubijanja. Huda beseda. Pa je sv. Janez v svojem evangeliju zapisal tele besede Sinu človekovega: „Zdaj pa me hočete umoriti, človeka, ki vam je povedal resnico... Hudiča imate za očeta, S f ocoj si stojita nasproti dva sveto-l\l va: svet domovine z vso dediščino I V polpretekle zgodovine, prikrojene z vzvodi moči, ki temelji na s prevaro in krvavim nasiljem prigrabljeni oblasti in se z varljivimi prelevitvami še vedno vzdržuje; ta pa svet desetega brata, razdedinjenega ter zaradi grožnje s smrtjo pregnanega z rodnega doma. Tisti, ki so se s silo polastili domačije, so bili prepričani, da se ta deseti brat nikoli več ne bo pojavil na domačem pragu, ampak bo s sramoto, ki so mu je naprtili, umrl izgubljen v svetu. Pa se je sesula zgradba nasilja in se z njo zamajala tudi svetla epopeja zmagoslavne zgodbe, desetletja kovane v nebo. Zazijale so v njej široke razpoke, odpadel je ves blišč in lošč in pokazale so se poteze zlaganosti, ukan, zaslepljevanj, sprevrženosti, množičnih hudodelstev. Vstala pa je iz zamolčanosti usoda zverinsko pokončanih; in zgodba desetega brata, ki se pol stoletja ni mogel braniti pred domovino, je začela dobivati poteze resnice. Tako si nocoj brat na domu in razde-dinjenec gledata iz oči v oči in deseti brat zdaj priča. Žariščna točka krvave slovenske tragedije je v izviru začetnih dejanj, saj ta zaznamujejo moralno odgovornost za vse posledice. Zdaj je vsem očitno, da so komunisti izrabili tisto, kar je bilo najsvetejše v narodu, tisto, kar ga je ohranjalo skozi desetletja — pripravljenost žrtvovati svoje življenje za obrambo in ohranitev naroda. Z lažjo o osvoboditvi so idealizem zlorabili z vpreganjem ljudi v svoj voz za krvavo prigrahljanje oblasti. je bila strahovita napaka. Popravljena je bila šele, ko je bila prijavljena glavnemu štabu. Medtem pa so konec maja, skozi približno teden dni, britanske čete pošiljale te nesrečne ljudi čez mejo, da jih je poklala Titova vojska." Ko so po tolikih letih spominjamo vetrinjske žaloigre, nam nehote prihajajo na misel besede, ki jih je zapisal v svojem delu Napoleon ruski pisatelj Me-režkovski: „Spomnili se me bodo, ko bodo ruski barbari preplavili Evropo. In to se ne bi zgodilo brez vas, gospodje Angleži.“ • in njegove želje hočete izpolnjevati. On od začetka ubija ljudi in nikoli ni vztrajal v resnici. Ker v njem ni resnice. Kadar laže, jemlje iz svojega, ker je lažnik in oče laži. “(Jn 8. 40,44) Že skoraj dva tisoč let odmevajo te besede Njega, ki je rekel: „Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle, “in zadevajo ob srca in duše. Vi pa presodite sami. Več tisoč umorov lastnih i bratov. S tem so komunisti verne ljudi f Rast XXIV v spremstvu Ivana Korošca pred turjaškim gradom. cah in v srcu, ponavljajoč besede: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. “ Priče o tem so med nami. Ko so v krvi oprali svoja oblačila, da so postala bela kot sneg, jih je uvrstil med trume tistih, ki s palmovimi vejami v rokah hvalijo Njegovo ime, med one, ki jih je v svojem videnju gledal sveti Janez: dvanajst tisoč zaznamovanih — tudi iz našega rodu. Množična grobišča, strašne rane na slovenski zemlji so zdaj odprta. Iz njih se dviga znamenje zmage. Je to zmaga duha nad nasiljem, duha, ki vedno na koncu prevlada, je zmaga resnice, ki se ne da dokončno zadušiti. Je to zmaga mrtvih. V njej ni triumfalizma. Ta zmaga je na tisti ravni, kjer se srečujejo najgloblje skrivnosti. Groza tisoč in tisoč smrti je le strašna krvava lupina, ki v svojem jedru prinaša največjo dragocenost. V tem jedru je deset tisoč in več predsmrtnih odpuščanj. To pa je blagoslov, tista najvišja plemenitost človečnosti, ki se dotika nebes. Skrb, ne za življenje, ki je bilo že od prvega dne odločitve za obrambo življenj postavljeno na žrtvenik, ne za lastno dušo, ki je že izročena Bogu, temveč za dušo tistega, ki ti jemlje življenje. Tista najvišja nedoumljiva ljubezen — zmore jo le človek, ki se zaveda iskre božjega v sebi — ki prosi za odrešenje njega, ki te ubija. To pa je luč, ki presvetli ves tek življenja nazaj do izvira. Dobrega sadu ne more roditi slabo drevo, potrjuje pismo. Ta blagoslov plava zdaj nad slovensko zemljo in išče odprtih src. Težko je ponižno priznavati. Toda iz grobišč se je dvignil svet mrtvih. Bleščeče slepilo, ki je obvladovalo nebo in so množice pred njim klečale v prahu, je sila prelite bratovske krvi, ki je tekla po širnih poljanah sveta, prisilila na tla, in človeške oči so zagledale — mrtvo zvezdo. Nje češčenje je bila krvava zabloda. Epohalna zgradba razuma, ki je segala tako visoko, da je zakrila vse nebeške koordinate, v vseh potankostih razumsko preračunana in podprla, se je v svoji poslednji danosti izkazala kot največji paradoks — brezmejno brezumje. In takrat se je pokazala prava stran izbire. Nasilni zmagovalci na strani smrti, pobiti na strani življenja. S svojim blagoslovom predsmrtnega odpuščanja ponujajo pobiti narodu odrešenje in življenje, ki ga poraja edino ljubezen. Odslej bo narod živel iz teh korenin. Njihov blagoslov je zlomil pečat prekletstva izvirnega Kajnovega zločina. To je dragoceni temelj, na katerem bo narod zasidran tako trdno, da ga nobena sila ne bo mogla več odtrgati od te zemlje, ,i i posvečene s tolikimi žrtvami. potisnili v tako smrtno stisko, da se je dvignila samohotna ljudska vstaja v obrambo življenj, družin, domov in vasi. Češ da so strankarski veljaki ljudi zapeljali v udinjanje Italijanom, je komunistična laž, da bi krivdo odvrnili od sebe. Bil sem sredi dogajanj. Ko so na Brezovici ponoči umorili Mravljetove, bi morala biti pobita tudi naša družina. Po Božji volji je bila rešena. Zjutraj je ljudi zgrabila groza. „Če so ti zaslužili smrt, smo na vrsti tudi mi. Vse nas bodo pobili. Italijani nas ne bodo varovali. Sami se moramo braniti.“ In so naprosili moža poštenjaka, ki ni bil nikak politik ali strankar, naj gre v Ljubljano na italijansko poveljstvo in prosi, naj jim dajo orožje, da se bodo lahko branili sami. Res so se skupine, ki so se zbrale Potem, prosile strankarske ljudi—ker so imele stranke svoje legije—naj jim pošljejo v vojaških veščinah izkušenega človeka, da bo poveljeval postojanki. Potem so seveda ti ljudje morda hoteli tudi uveljavili kakšne strankarske interese, toda odločitev je prihajala iz ljudstva. Bila je v stiski rojena vstaja, s katero so ljudje vzeli svojo usodo v lastne roke. Ta samohotna ljudska obramba je potem prerasla v vs- Stane Mehle je odšel od nas Spet en slovenski grob v širni pampi pod Južnim križem seje odprl, ko smo 7. avgusta 1995 na pokopališču v Lomas de Zamora pri Buenos Airesu položili k večnemu počitku Staneta Mehleta. Po kratki in mučni bolezni je dan preje, previden s tolažili sv. vere, v Gospodu sklenil svoje bogato življenje, še ne 62 let star. Stanetova družina je bila strašno prizadeta po komunistični revoluciji. Iz Ve-trinja so bili vrnjeni sestra Olga, ki je skoro čudežno ostala živa, medtem ko so bili neznano kje pobiti bratje, domobranec Jože (bogoslovec), Vinko in Ivan ter svak Anton Sladič. Ostarelim in težko preizkušanim staršem je ostal Stane s ses-tro-dvojčico Slavko, kot edino upanje in tolažba, ko so stopili na pot beguntva. Zapuščena in prazna je ostala lepa domačija v Cikavi, župnija Šmarje pri Ljubl- jani, in Mehletovi so morali tako kot tisoči drugih v tujem svetu začeti znova, ker v domovini ni bilo več mesta zanje. Pokojni Stane je bil iz tiste generacije slovenskih beguncev,ki je v rojstni domovini Sloveniji preživela komaj dobro otroška leta. Ni bila direktno udeležena v velikem spopadu med krščansko in marksistično vizijo slovenske bodočnosti, je pa od blizu doživljala vso strahoto tistih časov. Vsem so se dogodki iz tistih dni neizbrisno vtisnili v spomin in zaznamovali vse naše nadaljnje življenje. Stanetova generacija je potem šla skozi begunska taborišča, ki so bila za nas, takrat mlade, prave triletne duhovne vaje, ko smo po zaslugi naših vzgojiteljev ta čas intenzivno izrabili za študij in osebno rast v krščanstvu in slovenstvu. Parv iz vrst te mladine so potem izšli številni javni delavci, ki so ob modrem vodstvu starejših krepko poprijeli pri ustvarjanju slovenske verske in narodnostne skupnosti v Argentini. Tako vidimo Staneta Mehleta kot 19-letnega mladeniča, kako odločilno sodeluje pri us-tanavljanju mladinskih organizacij SFZinSDO.kjerje bil večkratni odbornik in vseskozi gonilna sila. Ko se je s starši in sestro preselil v Slovensko vas pri Lanusu, je tudi tam z vsem navdušenjem prijel za delo, zlasti pri organiziranju mladine in kjer je bilo potrebno. Večkratni predsednik in odbornik društva Slovenska vas, sodelavec pri gradnji slovenske cerkve Marije Kralji- ce in misijonskega središča, velik dobrotnik slovenskih misijonarjev in član farnega odbora, Katoliške akcije, misijonskega krožka, medsebojne pomoči, raznašalec in zastopnik časopisov, z eno besedo, kar jebilov Slovenski vasi skupnihpodvigov, povsod je bil zraven Stane Mehle. Pri vsej zasidranosti v življenje krajevne skupnosti pa Stane ni nikoli izgubil izpred oči potrebe in pomembnosti naše širše slovenske skupnosti v Argentini. Tesno je sodeloval zlasti s pok. dr. Alojzijem Starcem pri organiziranju mladine. Vseskozi je bil aktiven član Društva Slovencev, sedaj Zedinjena Slovenija. Dolga leta je bil upoštevan odbornik, v zgodnjih letih tudi podpredsednik in nekaj mesecev pred boleznijo je bil izvoljen za tajnika. Od leta 1978 je bil stalni član odbora Kreditne zadruge Sloga in od ustanovitve njene podružnice v Slovenski vasi, junija 1985, njen legalni predstavnik. Pokojni Staneje opravljal nadvse važno delo, ko je bil trdna vez med krajevno skupnostjo v Slovenski vasi in širšo slovensko skupnostjo v Argentini, mesto, na katerem ga bomo zelo pogrešali. Bog dal, da bi zlasti v tem našel naslednika. Ko se poslavljamo od Staneta predvsem kot od požrtvovalnega javnega delavca, pa nikakor ne moremo mimo njegove človeške sposobnosti in dobrote. Verjetno samo Bog ve, kolikim je velikodušno pomagal. Ne samo naše ustanove, tudi marsikateri rojak v stiski je bil deležen njegove podpore. Staneje bil priden in podjeten človek-Vedel je, daje gospodarska samostojnost trdna podlaga za verske, narodne in kulturne dejavnosti. Po očem je podedoval in potem razvil v lepo podjetje trgovino s IZ NAŠE Sanmartinska verska skupnost je praznovala žegnanje v nedeljo 13. avgusta s sveto mašo in skupnim kosilom. 20. obletnico Planinske koče „Jože Kastelic“ v kraju Los Renitentes blizu Puen-te del Inča v Andih nad Mendozo so mendoški rojaki praznovali 5. avgusta. Koča v alpskem stilu v znanem smučarskem središču ima spalnico za 12 oseb, kuhinjo in sanitarije ter pročelje z balkonom. Osnutek koče je naredil Peter Bajda. Koča služi za taborjenja, mladinska in družinska srečanja in zdrav oddih v naravi. Kočo je blagoslovil nadškof Šuštar ob svojem obisku. Za 20-letnico koče je Planinski odsek organiziral praznovanje v Slovenskem domu v mestu, h kateremu seje zbralo okoli 200 rojakov in argentinskih Prijateljev. Po pozdravnih besedah inž. Marjana Bajuka, predsednika PO, jebila večerja, med katero sta inž. Jože Šmon, predsednik SD, in gospa podelila priznanja začetnikom: Petru Bajdi, Davorinu Hirscheggerju, Jaku Bajdi, Jerneju Bajdi, Marjanu Bajdi in Stanetu Grebencu. Učenci tečaja sv. Cirila in Metoda so pod vodstvom Angelce Bajda zapeli tri pesmi, skupina fantov in deklet nekaj modernih slovenskih popevk, zatem Pa je mladina v narodnih nošah zaplesala folklorne plese. Lic. Vladimir J. Voršičje pod okriljem S lov ensko -latinskoameriške trgovske zbornice 24. avgusta v Slomškovem domu prebava! o proizvodnji, kakovosti in konku- ZAHVALA.RevijaDŽjeskoziletošnji jubilejni — letnik objavljala zgodovinske fotografije našega umika pred partizani iz domovine 1.1945 ter iz vetrinjskega taborišča, ki je posnel pok. fotograf MARJAN KOCMUR. Njemu in njegovemu bratu Boštjanu Kocmurju, ki nam je fotografije posredoval, iskrena zahvala! Potrebščinami za dom. Pri tem in vsem ^ritgem delovanju gaje zvesto spremljala Zena Mari Sušnik, s katero sta ustanovila lePo družino, katero je Bog blagoslovil s Petimi otroki: Lojzko, Marjetko, Jožkom, Manjo in Lučko. Ko bi ga vsa družina pa tudi naša ''ßrska in narodna skupnost še tako potre-?VaIi, gaje Bog poklical k sebi. Prepriča-111 SRl°. da nas bo iz večnosti spremljal, kot Srn° bili vajeni na njegovo pomoč, ko je z P'hhi potoval po poti življenja. Ohranili ga °nto v najlepšem spominu, molili za PNgov večni pokoj v Bogu in tolažili nJcgovc drage domače ob tej težki izgubi. Marjan Loboda renčnosti. Rožmanov dom je praznoval 23. obletnico blagoslovitve in odprtja Doma v nedeljo 24. avgusta z mašo, nagovorom predsednika RD Petra Čarmana in skupnim kosilom. Duhovne vaje za može so bile od petka, 25. avgusta, zvečer do nedelje popoldne v Domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu; udeležencev je bilo 26, vodil pa jih je prof. France Bergant. Mutual Sloga je imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 13. avgustav Slovenski hiši. Društvo Slovenska pristava v Caste-larju je imelo občni zbor v nedeljo 20. avgusta. Srečanje molilk Živega rožnega venca je bilo v nedeljo 27. avgusta: ob 15.30 so v cerkvi Marije Pomagaj molile pred Najsvetejšim, po maši pa je v dvorani Slovenske hiše govoril dr. Jure Rode, kaj pomeni Marija današnji ženi, nato pa so žene obnovile posvetitev Marijinemu Srcu. V molitveno gibanje je včlanjenih 719 žena in deklet, ki dnevno molijo za blagoslov delu dušnih pastirjev, za potrebe slovenske skupnosti v Argentini, za blagor Argentine in Slovenije, za Cerkev in za mir v svetu. Člansko večerjo je priredil Naš dom v San Justu v soboto 26. avgusta; med večerjo je Marjan Bogataj predvajal videokaseto o slovenskih običajih pri poroki, po večerji pa film o spominskih prireditvah v Sloveniji ob 50-letnici holokavsta. Zveza slovenskih mater in žena je praznovala svojo 29. obletnico v soboto 2. septembra z zahvalno mašo v cerkvi Marije Pomagaj in družabnim srečanjem v obednici Slovenske hiše ob pogrnjenih mizah. Članice in gosteje po pozdravnih besedah tajnice Irene Fajdiga nagovorila predsednica Pavlina Dobovšek, za njo pa še prof. Nadislava Laharnar. Mladinski dan praznuje mladina, organizirana v Slovenski dekliški organizaciji in Slovenskem fantovskem odseku, vsako leto v vsakem krajevnem domu, nazadnje pa še zvezni mladinski dan. Praznovanje je celodnevno. Začne se z mladinsko mašo, nadaljuje se s športnim tekmovanjem, proti večeru je kulturni program in nazadnje družabni del. V Slomškovem domu jebil v nedeljo 24. avgusta, na Pristavi 3. septembra, v Našem domu 10. septembra, v Slovenski vasi 24. septembra, zvezni mladinski dan pa bo v nedeljo, 12. novembra, v Našem domu. Na duhovniškem sestanku je v sredo 30. avgusta govoril delegat Jože Skerbec o spominskih prireditvah v Sloveniji ob 50-letnici slovenskega holokavsta in o vtisih ob obisku domovine. Na Hribovškem večeru SKA je govorila o svojem bratu pesniku Ivanu Hribovšku v petek, 8. septembra, Pavla Hribovšek Kremžar, pesnik Vinko Rode jerazčlanjeval njegove pesmi, recitirali pa so Martin Sušnik, Pavči Eiletz in Tine Debeljak. Pri „okrogli mizi“ SKA o predavanju dr. Mirka Gogala „Kaj je z našo ideologijo“ so v soboto, 16. septembra, ob koordinaciji arh. Jureta Vombergarja sodelovali dr. Katica Cukjati, prof. Tine Vivod, Tone Rode in prof. Vinko Rode. 3. septembra je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu MARIJA CECILIJA LOBODA, hči Marjana in Ane roj. Urbančič. 0y©SBGO® iz Slovenije • Je že res, daje pri nas veliko nepismenih, a tega časnikarji ne bi smeli preveč upoštevati. • Po mojem nam je potrebna tudi reforma gospodarstvenikov, ne samo gospodarska reforma. • S pečeno p iško se da najlažje človeku zamašiti gobec. • Na uvožene ideologije se plača visoka carina. • Skrajšanje delovnega časa je hkrati podaljšanje honorarnega dela. • Če želi država uspešno gojiti kult osebnosti, mora imeti za ustrezno nekultivirano osebnost. • Nekateri cilji umažejo še tako plemenita sredstva. • Pri nas ne počivajo na lovorikah, marveč na položajih. • Varnost države imajo največkrat na skrbi najbolj nevarni ljudje. • Narobe svet: zdaj imamo še desne komuniste in leve kapitaliste. • Slovence bolj spodbuja zavist kot zavest. • Zgodovina nas uči, da ne smemo verjeti zgodovinarjem. Sveti Peter. Pred nebeškimi vrati stojijo štirje diplomati in sveti Peter jih vpraša: „Tisti med vami, ki je kdaj obrekoval svoje kolege, naj dvigne roko.“ In trije dvignejo roko. Peter: „Vsi trije greste v vice. Vzemite s seboj tudi svojega naglušnega kolega.“ Prah. — Zdravnik čistilki: „Na stolih v čakalnici je polno prahu.“ Snažilka odrezavo: „Ah sem jaz kriva, da nimate pacientov?“ * Samogovor. — „Ali se vaša žena zelo pogosto pogovarja sama s sabo?“ „O ja, vendar tega ne ve. Vedno misli, da jo jaz poslušam.“ * Nogometna. — V odmoru med prvim in drugim polčasom trener jezno pravi nogometašu: „Kaj pravzaprav hočete? Zmagati ali dobiti Nobelovo nagrado za mir?“ * Amerika. - Učitelj vpraša razred: „Kje je na tem zemljevidu Amerika? Tine, ali veš?“ Tine gre h zemljevidu in pokaže Ameriko. „Zelo dobro, Tine! In kdo od vas ve, kdo je odkril Ameriko?“ Ves razred zakriči: „Tine!“ Prof. Tine Vivod je bil na volitvah Slovenskih krščanskih demokratov po svetu izvoljen za enega od treh podpredsednikov stranke, ki bo pri SKD v Sloveniji predstavljal zdomce in izseljence. V Bariločah so člani Slovenskega planinskega društva sodelovali pri občinskem prazniku snega (19.-20./8.) s stojnico na mestnem trgu in slovenskimi narodnostnimi plesi. 34. obletnico Slomškovega doma je ramoška skupnost praznovala v nedeljo 17. septembra pod geslom „Marija, pomagaj nam sleherni čas!“ ob 50-letnici nastanka podobe, ki jo je v begunskem taborišču v Peg-gezu naslikal Friderik Jerina, in kije sedaj v Slomškovem domu. Ob 11.15sta Katica Potočnik in Herman Zupan dvignila argentinsko in slovensko zastavo, predsednik SD Marjan Jože Loboda pa spregovoril pozdravne besede. Slovesno mašo je v sla- vnostno okrašeni dvorani daroval župnik Jože Škerbec ob somaševanju Jožeta Guština. Med mašo je pel novi ramoški moški zbor pod vodstvom Jožeta Omahne. Po maši je bilo skupno kosilo. Kulturni program se je začel ob 17. uri: po pozdravnih besedah predsednika M. Lobode je imel slavnostni govor Stane Snoj, odrski prikaz v pesmi, besedi in sliki na besedilo T onetaRodeta, Ivanke Krušič in Zorka Simčiča in v režiji Štefana Godca so izvedli Lojze Lavrič ml., Marko Vombergar, Marjana Grabnar, Metka Tomazin, Andrej Rode, Helena Oblak,TončkaTrobec, arh. Jure Vombergar in skupina otrok Slomškove šole; pevske točke je izvajal Gallus pod vodstvom Anke Gaser in ob orgelski spremljavi Ivana Vombergarja; napovedovalci: Neda Vesel, Anka Kokalj in Marjan J. Loboda; luči: Bogdan Magister. 9 KJE JE KAJ Škof Rožman - odličnik zgodovine -Božidar Fink............257 Dr. Valentin Meršol - Franc Pernišek............259 Kdo je vodil streljanje domobrancev? - Stane Kos.............261 Pogovor med brati - Milan Pavlovčič...........262 V_____________ Izvori in logika komunističnih pobojev - Marko Kremžar................264 Misli k mašnim berilom - Vinko Kobal....................269 Vsi sveti - Zdenka Serajnik...272 Rožni venec - danes............273 Smrt kot aperitiv - Alojz Rebula...................276 Brezposelnost in revščina -Avgust Horvat..................277 \ Lepo vedenje - Milena Ahčin..279 Turško prodiranje v Srednjo Evropo - Pavlina Dobovšek............280 Pisali so nam.................281 Letopis slovenskega glasbenega življenja v Argentini - Jože Omahna...................283 Stane Mehle je odšel ob nas -Marjan Loboda.................286 Iz naše kronike...............287 _________________________________J DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo. Urednik: Jože Škerbec - Ramčn L. Falcön 4158 - (1407) Buenos Aires, Argentina - Registro de la Propiedad Intelectual Ne 90.877 Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 Tiska: Talleres Graficos VILKO S.R.L., - Estados Unidos 425 (1101) Buenos Aires, Argentina POVERJENIKI A ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramčn L. Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair A ve., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Rado Krevs, 75 Trowell Ave. Toronto M6M - 1L5 Ca na da. ITALIJA: TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. GORICA, Riva Piazzu-ta 18, 34170 Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA Naročnina v Argentini za leto 1995: $ 55.- in izdatki za pošto; drugod U$S 55.- Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Josš Škerbec, Ramčn L. Falcön 4158 - (1407) Buenos Aires, Argentina^ Akad. slikar Milan Volovšek v svojem ateljeju. Foto: Marko Vombergar Na Hribovškovem večeru SKA, 8. septembra 1995 v Slovenski hiši. Pesnikova sestra Pavla Hribovšek Kremžarjeva in prof. Vinko Rode sta vodila večer. Slikar Ivan Bukovec na 20. samostojni slikarski razstavi 14. avgusta v Slovenski hiši, kjer je razstavljal 25 olj. Foto: Marko Vombergar f ?! ' ![ !'! 1 rfiliMP mm p0 ci Eiletz pri recitaciji Hribovškovih °b sliki, ki predstavlja 0rienega pesnika. (avtor: slikar Milan Volovšek). ■■ > ;« .y ® 3 >U3 tz c 3 m I i o CO 03 SS CD C *ü I iL 5 oit l! d 3 im c6 %%\ ?i §§ Š £0 £ J lf‘ Na sredi, levo: 49. obletnica smrti generala Leona Rupnika v Rožmanovem domu. Foto: Marijan Šušteršic Jerinova kopija Marije Pomagaj 'z lienškega taborišča ob 50-letnici nastanka. Slovenska folklorna skupina „Pristava“ nastopa v Sloveniji, v Logatcu.