SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~ ~ ~ ~ Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ Leto I V Ljubljani, dne 10. junija 1926 Št. 15 Olimpijada 1928 V času, ko se vsi narodi že mrzlično pripravljajo za bodočo olimpijado, ko so njih najboljši na delu, da dosežejo za svoj narod, za svojo državo redko čast olimpijonikov, se je v naši državi napravil prvi korak, da se pripravi potrebna sredstva za naše olimpijske tekmovalce. Točno v 2 letih, zimski športniki še pol leta prej, bo treba biti v Amsterdamu. Vsaj dve leti smotrenega treninga pod vodstvom dobrega trenerja, bi bilo najmanj, kar bi rabili; toda ni sredstev, da bi se moglo misliti na to — nasprotno, slučaj je hotel, da je nekako v istem času zapustil naš športni center, Zagreb, dosedaj naš najboljši trener Ralph Hocke. Verna slika naših malih razmer! Da se napravi, kar se sploh da napraviti, so podvzeli inicijativo športni savezi sami. Olimpijski odbor je čakal predolgo, čas pa hiti in ne čaka. Jugoslovanski nogometni, lahko- in težko-atletski, plavalni, teniški, kolesarski in zimskošportni savez so ustanovili v soboto na sestanku delegatov v Zagrebu, »medsavezni odbor za IX. olimpijado«, ki naj vodi vse priprave za materi-jelno zagotovitev naše udeležbe ter dela potrebno propagando za olimpijado v Amsterdamu. VIII. olimpijada je tudi pri nas likvidirana; medsavezni odbor prevzame zapuščino in začne takoj z delom. Ta način rešitve je brez dvoma posrečen. Savezi, ki morajo voditi vso skrb za tehnično 'izvežbanje svojih tekmovalcjev, so v prvi vrsti zainteresirani na delu za zagotovitev potrebnih sredstev. Z ustanovitvijo skupnega odbora je doseženo enostavno skupno delovanje in dobro nadziranje dela, poleg tega pa koncentriranje vseh sil za dosego skupnega cilja. Uspeh dela tega odbora utegne imeti tudi pozneje mnogo praktične koristi za organizacijo sporta v naši državi. Glede denarnih sredstev za našo udeležbo na olimpijadi bo treba delati po znani narodni prislovici: »Uzdaj se u se i u svoje kljuse« ter usmeriti delo predvsem na ono, kar nam je sigurno — to je na športnike same in sportu naklonjeno javnost. Koliko bo k temu pripomogla tudi država s subvencijo, je negotovo; bržčas pa toliko kot doslej — in to je bilo: nič. Težko je zahtevati vse le od športnikov, toda tu je vprašanje ali — ali, in športniki so vsaj tisti, ki razumejo važnost in potrebo tega dela. Razčiščenjai potrebuje še formalna ureditev razmerja med jugoslovanskim olimpijskim odborom in medsaveznim odborom. V bistvu ni druge razlike kot ta, da športni savezi niso mogli odlašati s početkom dela za olimpijado, medtem ko je Izvr. odbor predolgo čakal z zaključitvijo starih računov, dasi deloma ne po lastni krivdi. Savezi so tedaj olimpijski odbor prehiteli in sami ustanovili to, kar bi moral sicer on napraviti. Ni dvoma, da bo to le formalna zadeva. Olimpijskemu odboru pa ostane še vedno odprto vprašanje udeležbe naših telovadcev in umetnikov na olimpijadi. Toda o tem bo treba hitre in odločne rešitve, da si pravočasno zasiguramo našo udeležbo. Sokoli so danes oni, ki so prvi priborili čast olimpio-nikov Jugoslaviji; treba bo skrbeti, da si to mesto obdržimo. Umetniki pri zadnji olimpijadi sicer niso sodelovali, toda skrivati se, ko imamo Meštroviča, bi bilo neodpustljivo. Mi upamo, da bo prihodnja olimpijada tudi pri nas dobro pripravljena ter da bo Preteklo nedeljo se je vršil v kavarni Evropa letošnji občni zbor ljubljanske sekcije ZNS-a. Na predlog g. Planinška je vodil občni zbor tajnik g. Vodišek, ki je uvodoma ugotovil, da so navzoči 4 sodniki s štirimi poverilnicami, t. j. da so vsi savezni sodniki polnoštevilno zastopani. G. Mužina je prosil pojasnila, zakaj pripada še ljubljanski sekciji g. Kramaršič, ki biva na Sušaku. Po pojasnilu je prešel predsedujoči na čitanje lanskoletnega zapisnika občnega zbora. Zapisnik se odobri. Nato je podal svoje poročilo, ki je bilo obenem načelniško, tajniško in blagajniško. Poslovna doba je trajala 9 mesecev. Po suspenziji načelnika g. Betetta in tajnika sta vodila sekcijo ostala odbornika, gg. Fink in Hus. Pozneje je bil kooptiran še g. Mužina. V tem času se je vršila tudi izredna skupščina JNS-a, ki je sklenila, da mora podsavez delegirati v odbor za delegiranje sodnikov enega, v izpitno komisijo enega in v kazenski odbor po dva delegata. — V slednjega pride poleg delegatov tudi vsakokratni predsednik podsaveza. Sekcija je imela v pretekli poslovni dobi 22 sej upravnega odbora in še mnogo več sej za delegiranje sodnikov. Delovanje sodnikov v sekciji in na zelenem polju je bilo zelo slabo. Za delo sodnikov delo medsaveznega odbora imelo uspeh. — Dolžnost vsakega športnika pa je, da to delo po svojih močeh podpira, kajti pri pozivu za olimpijado, na kateri bo merila naša domovina svoje moči s 45 državami sveta, treba naglega odziva, mnogo dela in mnogo požrtvovalnosti! Kot častni predsednik medsaveznega odbora za IX. olimpijado je izvoljen naš zunanji minister g. dr. Momčilo Ninčić, častni podpredsednik grof Josip Bombelles. Odbor je sestavljen sledeče: predsednik dr. Stevo Hadži, podpredsednika dr. M. Pandakovič in Ugrinić, L tajnik Mario Rieger, II. tajnik Ivo Cegur, blagajnik Bartole; odborniki: dr. Ivo Lipovščak (J. N. S.). Dobrin (J. L. A. S.), Ferus, Polak (J. T. A. S.). Weiler (K. S. Kr. SHS), Simo vic (J. P. S.), dr. Hubert Souvan, Goreč Joso (J. Z. S. S.). Vsak savez ima tedaj dva delegata v odboru. Veslaški savez, Savez kola jahača in Lovački savez se še pozovejo, da imenujejo svoje delegate v medsavezni odbor. Objave odbora bodo prinašali dnevniki »Jutarnji list« in »Novosti« v Zagrebu. na polju je navedel poročevalec zanimive podatke, iz katerih je razvidno, da so sodili v preteklih 9 mesecih gg. Betetto 3 (7 mesecev supendiran), Vodišek 22 (2 meseca supendiran), Hus 4, Kramaršič 4, Franki 18, Oehs 6, Planinšek 12, Sternad 8, Fink 10, Mužina O in Beneš eno tekmo. Izmed podsaveznih sodnikov so bili najbolj agilni gg. Deržaj z 11, in Ahčan ter Nemec z 10 tekmami. V pretekli poslovni dobi so se vršili tudi podsa-vezni in savezni izpiti, pri katerih je sekcija dobila 7 provizoričnih saveznih sodnikov. Žal se saveznih sodniških izpitov ni udeležil noben kandidat iz celjskega okrožja, tako da ostane Celje tudi v bodoče brez saveznega sodnika. Sekcija ima sedaj v celem 16 saveznih sodnikov, in sicer 2 prvorazredna, 4 drugorazredne, 3 tretjerazredne in 7 provizoričnih sodnikov, od katerih jih odpade 11 na Ljubljano in 5 na Maribor. Odnošaji sekcije do zbora in višjih instanc so bili dobri, dočim razmerje do LNP-a ni bilo povoljno. LNP ni podpiral teženj sekcije in je celo na seji upravnega odbora sklenil, da imajo službeni odborniki podsaveza vršiti aktivno kontrolo nad fungiranjem sodnikov. Sekcija je s primernimi vlogami pri LNP-u in ZNS-u dosegla anulacijo tega sklepa. Tudi v sekciji Občni zbor ljubljanske sekcije ZNS-a sami razmerje med člani ni bilo najboljše. Dogodili so se razni primeri nediscipline, ki pa niso privedli do hujših nasprotij in so bili poravnani -doma. Posebno omembe vreden je primer nekole-gijalnosti g. Husa, ki je kot odbornik sekcije, zahrbtno v časopisju napadal tajnika sekcije, o katerem pa v njegovi odsotnosti noče razpravljati. Po tem delu poročila je prosil g. Planinšek za nekatera pojasnila in ugotovil predvsem, da zavrača trditev tajnika, češ, da je bilo delo sodnikov na polju slabo, ker bi morala v tem primeru sekcija storiti kake korake. Ako pa v konkretnih primerih ni storila ničesar, mora grajati postopanje sekcije. Glede odnošajev med člani mora omeniti, da niso bili najboljši le vsled tega, ker je sekcija zelo okrnjena in je njeno delo vsled tega v vseh ozirih — posebno pri glasovanjih — zelo otežkočeno. Nato je pojasnil g. Vodišek vprašanje g. Planinška radi prijav k saveznim izpitom. Temu je sledila živahnejša debata o delegiranju sodnikov. Z ozirom na zadnji sklep zbora nogometnih sodnikov, da je v nujnih slučajih tajnik primoran delegirati sodnike, ako nominirani sodnik odpove, je izjavil g. Planinšek, da smatra ta sklep z ozirom na stilizacijo drugih členov v pravilih za pogrešen. Tajniško poročilo je bilo nato sprejeto. Blagajniško poročilo, ki ga je tudi podal tajnik g. Vodišek, izkazuje okoli 1600 Din premoženja, ki je naraslo iz sodniških taks. Poročevalec se boji, da bo imela sekcija v letošnjem letu, ker je postala večina podsaveznih sodnikov saveznih — financijel-ne težkoče. Na predlog g. Mužine, ki je našel blagajno in račune v redu, se poda blagajniku abso-lutorij. Pri volitvah novega odbora se je razvila kratka debata o kandidatni listi. Po medsebojnih pojasnilih je bila izvoljena sledeča lista: načelnik: g, Fink; tajnik: g. Vodišek, odborniki: gg. Planinšek, Mužina in Franki. En glas kot odbornik je prejel g. Hus. Dve glasovnici sta bili prazni. Po volitvah je bilo sprejetih nekaj predlogov upravnega odbora in članov, med katerimi bi bilo omeniti, da je sekcija pripravljena prirediti v Celju, ki je sedaj še vedno brez saveznega sodnika, sodniški kurz, čigar stroške bi nosili v enaki izmeri sekcija, podsavez in celjski medklubski odbor. Za delegiranje sodnikov k lokalnim tekmam v mariborskem okrožju je bil določen poseben odbor, obstoječ iz sav. sodnika g. Frankla, prov. sodnika g. Radoliča in enega člana medklubskega odbora v Mariboru, v celjskem okrožju pa iz podsaveznega sodnika g. Bizjaka in enega člana medklubskega odbora. Za službeno glasilo sekcije je bil določen dnevnik »Slovenski Narod«; dnevniku »Jutru« se izreče za dolgoletno naklonjenost zahvala. S tem je bil dnevni red izčrpan in je bila skupščina malo po 12. zaključena. Pojasnilo Prejeli smo in objavljamo: »V 12. številki »Slov. Sporta je kronist zabeležil dejstvo, da je predsednik LNP-a oziroma LNP sam smatral očividno za protivno svojim načelom, ako bi on ali LNP s čestitanjem izrazil priznanje SK. Iliriji za 15 letno delo itd. Enim v priznanje, drugim v pomirjenje si dovoljujem pojasniti, da je LNP odn. predsed. LNP ponovno pov-darjal, da je SK. Iliriji izkazati vse časti, ki gredo zaslužnemu jubilantu. Vsled predsednikove odsotnosti v slavnostnih dneh sem bil določen, da zastopam LNP in v imenu te najvišje nogometne instance v Sloveniji zaslužnemu borcu za ime slovenskega nogometa tudi čestitam. Udeležil sem se slavnostnega občnega zbora v imenu LNP-a, pri popoldanskem čestitanju pa sem manjkal, ker sem bil nujno zadržan in nisem imel možnosti poiskati namestnika. Ponovno povdarjena načela LNP-a so kljub temu ostala, formalnost pa naj bi ne bila povod, da se o načelnih vprašanjih razpravlja na tak način. Ing. Albert Struna s. r. Po pojasnilu, ki ga je poslal podpredsednik LNP-a, smatramo, da je zadeva vsestransko razčiščena. Posebej moramo še ugotoviti, da predsednika LNP-a, g. Jakliča, za pogreško, ki je napravila v slavnostnih dnevih gotovo zelo mučen vtis, ne zadene nikaka krivda, ker je bil takrat odsoten in je pred odhodom ukrenil vse potrebno, da bi bil nogometni podsavez polnovredno zastopan pri jubileju najstarejšega nogometnega kluba Slovenije. Z zadoščenjem prinašamo gornje pojasnilo in želimo samo še, da bi bilo zadnje, ki je bilo potrebno za razčiščenje takih nesoglasij med klubi in nadrejeno športno instanco. Sprehod po svetu Pred par dnevi, 5. junija, je imel nemški olimpijski odbor sejo, kjer so govorili o olimpijskem kongresu v Lizboni, o pripravah za igre v Amsterdamu leta 1928 itd. Zanimivo je, da so že1 sjedaj razmotrivali stanovanjsko vprašanje v Amsterdamu in da bodo poslali že letos tozadeven odbor tja. Kaj pa mi? Najbrž zadostuje, da smo funkcijonarji. — Dalje so priredili Nemci po zgledu sprinterskega tečaja tudi tečaj za tekače na srednje razdalje, v svrho specielne priprave za olimpijado. Razpravljali so o temeljih in o pomenu gimnastike, o mehaniki teka, o treningu itd. Boj v tenisu za Davisov pokal je pokazal sledeče nadaljne rezultate: Španska-Irska 3 : 2, Argenti na-Ogrska 3 : 2, Italija-Holanska 3 : 2, Francija-Češkoslovaška 3 : 0, Španija - Argentina 3 : 1, Anglija-Italija 3 : 2, Švedska-Južna Afrika 4:1. — V boju Amerike proti Franciji (ne v boju za pokal) so zmagali Amerikanci 8:3. — Suzana in Helena bi se morali udariti 11. junija v Wimbledonu, pa je bila Helena operirana na slepem črevesu, in se bo boj odložil ali pa ga sploh ne bo. Čas 8 : 25.4, ki ga je porabil Nurmi za svoj novi svetovni rekord na 3000 m, se po rundah a 600 metrov razdeli takole: 1 : 36, 1 : 42, 1 : 44, 1 : 43, 1 : 40.4; prvo rundo je proti svoji volji tako hitro tekel, samo zato, da je iz obdajajočega ga klopčiča tekmecev ven ušel. Na ovinku zmeraj na uro pogleda, da vidi, kako je. V »Slovencu« je izšlo pretekli teden in ta teden par člankov o nj'em in o načinu njegovega treniranja. Omenimo samo njegov skočni korak, kojega povprečna dolžina znaša 2.24 m!! —- Nurmijev finski rojak H. Kohlemainen je okoli 40 let star, pa je pretekel 20 km v 1 : 10 : 12, samo štiri sekunde pod svetovnim rekordom. Zopet znak, da si toliko star, kolikor se čutiš. — Zadnji uspehi sprinterjev so bili sledeči: 100 m Ogra Fluck m Hajdu ter Francoz Sempe 10.7, Houben 10.8, gdrčna Dittnar v Abo na Finskem 13.4; 200 m Schiiller 21. 8, Buchner 21.9; 300 m Oger Ku- runczy 35.4. — Za 400 m je porabil Oger Barsi v štafeti 48.9!, štafeta 4 X 400 m pa 3 : 29.8. Švedkinja Platino je pretekla 400 m v 1 : 08, prav dobro. — Dr. Peltzer je startal v Budimpešti na 500 m in je dosegel nov svetovni rekord 1 : 03.6, Barsi 1 : 04.6, 3000 m Norland v Parizu 8 : 45.4, izboren čas, Guillemot, sicer bolj znan, je porabil 8 : 45.6. — Prav izvrsten mora biti ameriški sprinter Roland Locke, 220 y v 20.7 in 20.5!! (Paddockov rekord je 20.8). Z Osbornom, RLleyem i. dr. bo prišel Locke letos v Evropo. — Čez lese 120 y je tekel angleški lord Burgley v 15.1 in 15.2, zelo dobro, če pomislimo, da je svetovni Rileyev rekord 14.8. — Maratonski tek pri Londonu, 42.2 km, je dobil Ferris v 2 : 42 : 24, tudi izboren čas. — Dame se v zadnjem času v lahki atletiki prav zelo postavijo; omenimo poleg Platino Švedkinji Haglund in Ahlstrand; prva je vrgla kopje 26.59 m daleč, druga je skočila v višino 1.45 m. Pred vsemi pa omenimo našo Slovenko Bernikovo, ki je vrgla v Zagrebu kroglo 8.67 in s tem visoko prekosila zadnjič v »Slov. sportu« zapisani rekord Venncove 8.40. Slovenska svetovna rekorderka, to je res nekaj! Met bo morala ponoviti pred kompetentnim razsodiščem, če hoče, da bo priznan. — Poljakinja Konopacka je vrgla diskos 34.15 m daleč tudi nov damski sv. rekord. — Prešli smo na mete: Finca VVahlstedt in Torpo kroglo 14.67 in 14.32, diskos Finec Niitymaa 44.62 in 47 m, Šved Luni ng 6krat čez 44 m, enkrat 45.80, enkrat 46.20, kopje Oger Ghillany 58.97, Oger Szepes 59.30. Švicar Linder je star 48 let, pa je prehodil 301 km dolgo razdaljo med Parizom in Calais v 41 : 7 : 20, na uro torej povprečno skoraj 7.5 km. V težki atletiki zaznamujemo nov svetovni rekord peresnika Reinmanna v obojeročnem potegu, 87.5 kg. — Dunajčan Schielberg je tezno dvignil 100 kg petkrat. Boj Dempseya in Willsa se bo sedaj menda res vršil, 4. julija, na ameriški narodni praznik. Oger Baranyi je v treningu plaval 100 m že večkrat pod 1 minuto. — Nemec Vierkotter plava po Renu in se trenira za Kanal. — Američanka Cannone hoče plavati čez Kanal v spremstvu svojih dveh psov, močnih novofundlancev. Ne bo šlo. Svetovno prvenstvo v veslanju bodo priredili Švicarji v Luzernu. Francoski kolesar Breau je za vodnikom prevozil v eni uri 93.483 km. — Francoz Cugnot je zboljšal rekord na 1 km v letečem startu, za vodnikom, od 1 : 03.3 na 1 : 03.2 (1 : 03.3 je držal ravno 30 let). — Iz Kolna v Berlin, 644 km, je vozil Buttner 22 : 44 : 33; okoli Pariza, 200 km, Souchard 7 : 17; 174 km pri Magdeburgu Wolke 5 : 15; 152 km pri Berlinu Wolke 4 : 33 : 10; Diamant 100 km pri Berlinu 2 : 51 : 02; Schuler pri Hannoveru 118 km 3 : 31; po olimpijskem stadionu v Berlinu je vozil Moller 50 km v izbornem času 41 : 52. Angleška tvrdka Sunbeam bo zgradila avtomobil, ki bo vozil 1 km s hitrostjo 338 km na uro! Imel bo dva motorja po 500 ks; če ne bosta zadostovala, bodo vstavili dva druga motorja, po 900 ks. — Znamenita dirka za Veliko darilo mesta Indianopolis v Ameriki gre na 500 milj — 804.5 km; letos se je morala vsled prehudega dežja in preveč razmočene zemlje po 400 miljah = 643.6 km prekiniti; čas zmagovalca Lockarta je bil kljub dežju itd. prav dober, 4 : 14 : 34, ca 150 km na uro. v. Š. NOGOMET — Iz Ljubljane Primorje : Atletiki (Celje) 4 :1. V četrtek so gostovali v Ljubljani celjski Atletiki. Moštvo ni nudilo tega, kar se je od njega pričakovalo. Obramba je še kolikor toliko odgovarjala, napad pa ni zmogel ostrih strelov. Moštvo je še vedno obdržalo svojo borbenost in ni klonilo do konca. Rezultat je v splošnem nekoliko previsok. Primorje je igralo s precejšnjo voljo. Nekater' igralci imajo slabo napako, da se vedno pričkajo med seboj, kar sigurno ni v prid igre. Desna stran napada ni zadovoljila. Obramba ni imela težjega dela in je rešila nalogo zadovoljivo. Sodil je dobro g. Fink. Turnir Z3K Hermesa Ob priliki kongresa Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev je priredil Hermes interni turnir štirih domačih klubov. Iz turnirja je izšel povsem nepričakovane kot zmagovalec in mu moramo k temu uspehu prav od srca čestitati. Turnirja so se udeležili poleg prireditelja Ilirija. Slovan in Jadran. Hermes : Slovan 2:1 (1:1). Oba nasprotniki eti si bili docela enakovredna in je bil izid tekme do konca nejasen. Igra).' se je v splošnem precej 5po •lomačez, v momentih preko mere ostro. Hermes je zmago zaslužil, ker je bil njegov napad mnogo bolj energičen od nasprotnega. Sodnik g. Vodišek. Ilirija : Jadran 1:0 (1:0). Igralo s je neprimerno bolj živahno kot ” prvi igri. Sicer je bila Ilirija večinoma v premoči, ni pa mogla tega številčno izraziti. Jadran o va obramba je nudila izvrsten odpor in je razbila marsikateri napad. Jadran je ponovno dokazal, d > je eno izmed najboljših naših defenzivnih moštev Vratar je bil sicer precej nesiguren, vendar je imel v svojih branilcih izvrstna pomagača, ki sta neštetokrat rešila že skoro siguren gol. Krilska vr-;ia dobri v razdiranju. Najslabši del moštva je bil napad, ki je samo parkrat ogrozil nasprotnikova vrata s solo prodori. IlHja je poskusila s kombinacijami a la Hajduk in je v tem oziru kopiram tudi šutiranje, ki je bilo z izjemo nekaterih lepm strelov docela nemogoče. Svetujemo moštvu, .m ostane rajše pri svoji prejšnji igri, ki omogoča toč-nejše šutiranje na gol. Sodnik g. Fink objektive^. Slovan : Jadran 8:1 (2 :1). Prvo iznenađenje dneva. Slovan je povsem zasluženo odpravil Jadrana z visoko diferenco 'go lov. Sicer je bilo moštvo Jadrana posejmo z nekoliko rezervami, vendar to ne more opravičiti tako brezglavega igranja. Zdele se je, da smatrajo igralci igro kot nekake vrste sprehod. Obramba, ki je bila prejšnji dan izvrstna, je povsem odpovedala. Slovan je igral z voljo in je bila njegova požrtvovalnost kronana z visoko zmago. Zadovoljivo je sedli g. Deržaj. ’ Hermes : Ilirija 4:2 (1:1). Ilirija je nastopila s sedmimi rezervami in izigrala zelo slabo. Forvard se je vgnezdil pred golom Hermesa in kombinir 1 v neskončnost tako, da je imel Hermes vedno možnost preprečiti uspeh Opazili smo več nevarnih strelov, ki .pa niso ogrožali Habichtovega svetišča, temveč oblake. Docela je odpovedala obramba. Miklavčiču je bilo najbrže dolgčas, ker j s delal sprehode po igrišču. Hermes je igr .1 skrajno požrtvovalno. Imel je boljši start na žogo in je peležil tudi mnogo več energije v svoje sicer maloštevilne, zato pa zelo nevarne napade, iz katerih so rezultirali štirje goli. Hermes si je priboril s to zmago lepo klubovo darilo: bronastega nogometaša. Sodnik je bil g. Vodišek. M. P. Iz Maribora I. SSK Maribor : Atletiki 6 : 2 (4 : 0). Pokalna tekma, ki je pod vodstvom slabega sodnika zelo trpela. Pri Atletikih so ugajali posamezniki, niso pa pokazali nikake homogenosti. Maribor pride tako v finale za pok"! I NP-a. Iz Ptuja SK »Ptuj : SK »Svoboda« (Maribor) 5 : 1 (2 : 0). Po daljšem presledku se je vršila ta prijateljska nogometna tekma v nedeljo na domačem igrišču. Z ozirom na dobre rezultate, ki jih je dosegla v zadnjem času Svobod:, je Mio pričakovati napetega boja. — Svoboda p: je topot zelo razočarala in pred vedla igro, ki je stala na zelo nizkem nivoju. Razen nekaj lepili napadov, ki so ostali v sled nervoznosti pred nasprotnikovim golom brez uspehov,- ni pokazala ničesar. Tudi domače moštvo, ki jo nastopilo z 4 rezervami, ni moglo- zadovoljiti. Najboljši del je bil forvard, medtem ko je oslabljeni 1 krilska vrsta precej odpovedala. Obramba ni in vi težkega posla; vratar je bil brez dela. — iiai h je odigral svojo stoto tekao z. SK Ptuj, ter mu je predsednik kluba ob tej priliki izročil lepo darilo; v imenu igralcev pa mu je čestital g. Erhartič. Iz ostalih krajev države V četrtek 3. t. m. Zagreb: Zagreb : Sarajevo 3:1 (1:0). Zaslužen zmaga Zagreba, ki je posebno v drugem polčasu popolnoma blokiral Sarajevčane. Odlikoval se je srednji napadalec Na-čevič, ki ga je savezni kapetan določil z a rrzervo naši reprezentanci v Pariz. Subotica: B. S. K. (Beograd) : Bačka 5 : 2. V soboto in nedeljo: Zagreb: Tekme za Racmanov pok: 1: V finale in semifinale so se plasirali Coneordia in Željezničari ter Siavija in rez. Gradjan-ski. V finalu je zmagala Coneordia s 3 : 1 (1:1) ter si s tem priborila, srebrni pokal; tolažilno darilo pa je prejela Slavij 1 za rezultat 1:0 (0 :0). Trening-tekma med Gradjanskim in Tipografijo je končala z zmago (1 :0) za prvaka. Beograd: Vienna (Dunaj) : Jedinstvo 4:0 (1:0). Vienna (Dunaj) : BSK 3:2 (2:0). Subotica: Jubilejnega turnirja Bačke so se udeležili Hašk (Zagreb), Viktoria - Žižkov (Prag:) in MTK (Budimpešta). Po trdem boju je izšel kot zmagovalec Viktoria - Žižkov in si priboril krasen srebrni pokal. Izidi so sledeči: Viktcria-Ž. : Bačka 4:0 (1:0); MTK : Hašk 3 :0 (1:0); Hašk : Bačka 3:0 (2:0) MTK : Viktoria - Žižkov 0 : 0. MTK podM;šk-\ igre radi utrujenosti ni hotel igrati. Iz inozemstva V četrtek 3. t. m. Dunaj: Prvenstvene tekme: Amateure : Slovar, 2 : 1 (2 : 0). Amateure so se s to tekmo in kljub surovi igri otresli enega naj-r nasn: jšTi nTsprrinikov za prvo mesto. Rapid : Floridsderfcr A. C. 2 : 0 (0 : 0). Srečna zmaga boljšega moštva, dasi jh bilo vso igro v premeči. Admira : Spovl-klub 3:0 (2:0). Obrrmba Sprrtklub? je docela odpovedala. V prvenstveni tabeli vodijo sedaj Amateure s 30, ki jim sledita Rapid s 27 in Vienna s 25 točkami. Praga: D. F. C. : W. A. C. (Dunaj) 5:3 (1 : 1). Dunajčani niso vzdržali tempa dr> konca. Budimpešta: Viktoria-Žižkov (?r"ga) : Komb. me štvo Budimpešte 4 : t (3:0). Pražani so predvedli taktično in tehnično odlično igro ter sigurno zmagali. Gradec: Simmering : Sp. C. Sturm 2 : 2 (1 : 1). Slab teren. Bratislava: B. A. C. (Dunaj : Ligeti - Makkabaa komb. 4 :'0 (1': 0). V soboto in nedeljo: Dunaj: Prvenstvo: Amateure : W. A. C. 2 : 1 (0 : 0). S trudom priborjena zmaga boljšega moštva, v'aekcr : Rapid 3 : 2. Nesrečen poraz R. pida. F. A. C. : Slovan 2 : 1 (0 : 0). Slovan je izgubil vsled slabih strelcev v napadu. Rudolfshiigel : Her tha 2 : 1 (1 :’0). Zmag primitivne igre. Amateure so so po vč: n jšnji zmagi v prvenstveni tekmi odmaknili za 5 točk sledečima: R-pidu in Vienni., II. ne-amaterska liga: BAC : Ea-.vcgung XX 2:1; Nicholson : International 4 : 1; Vorwarts 08 : Gersthof 3:1. Praga: Praga : Budimpešta 6:2 (2 0). Madžarsko moštvo ni' pokazalo homogenosti. Sodil je izborno Dunajčan Braun. 10.000 gledalcev. Budimpešta: Madžarska • Češkoslovaška 2 : 1. Zaslužena z m ega boljše napedalne vrste. Sodil je Italijan dr. Mauro. 30.000 gledalcev. Varšava: Češkoslovaška : Poljska 2:1. Gradec: Gornja Avstr ja : Štajersko 5:2 (2:0). Zn;-gr. je precej presenetil?. Berlin: Cricke ter (Dunaj) : Preussen 4 : 2 (0 : 0). Z moštvom, ki je nodv.vno pokazalo precej medlo igro, je potoval interna-ronalec Popovič. Stockholm: \ston Vlila : Švedska 5:4. AMSTERDAM 1928 — OLIMPIJADA! Le iz mase športnikov bomo dobili olimpijske zmagovalce! LAHKA ATLETIKA — Izbirni miting LLAR-s Izbirno tekmovanje, ki se je vršilo ob malem zanimanju s strani tekmovalcev in popolni apatičnosti s strani publike, se je vršilo pretekli četrtek, soboto in nedeljo. Izbira je bila predvsem potrebna, da se določi reprezentanca Ljubljane, ki nastopi v nedeljo proti Zagrebu: končno pa ludi za reprezentanco proti Poljski. Rezultati so nastopni: Tek 100 m: 1. Dr. Perpar 11.3 (P), 2. Stepišnik, 3. Živanovič (oba II.) Tek 200 m: 1. dr. Perpar 23.6 (P), 2. Stepišnik, P. Živu nović (oba II.) Tek 409 m: 1. Močan 54.7, 2. Weibel (oba P.) Tek 890 m: 1. Močan 2 : 06.6, 2. Arhar. 3. Žorga (vsi P.) Tek 1500 m: 1. Vidic 4.35.2, 2. Slapničar, 3. Arhar (vsi Pr.) Tek 5000 m: 1. Slapničar 17 : 09 (P.) 2. De Reggi, 3. Gaberšek (oba II.) Tek 10.000 m: 1. Slapničar 37 : 23.8 (P), 2. De Reggi (11.), 3. Žgur (Maribor). Skok v vis: 1. Lojk 1.60 (Jadran), 2. Medica -1.55, 3. Korče 1.55 (oba P.) Skok v daljino: 1. Stepišnik 6.04 m, 2. Režek 5.96, 3. Živanovič 5.86 (vsi Ilirija). Troskok: 1. Režek 12.12 (II.) Corradini 11.20 (P), 3. Jeglič 11.00 (Rapid). Kopje: 1. Orehek 46.90 (II.), 2. Gruntar 39.99 (P), 3. Skoko 39.48 (Ptuj). Met diska: Smersu 32.84 (II.), 2. Skoko 31.34 (Ptuj), 3. Podobnik 31.04 (P.) Krogla: 1. Skoko 10.335 (Ptuj), 2. Podobnik 10.235 (P.), 3. Živanovič 9.485 (11.). Posebnih rezultatov ni zaznamovati. Dobro se je odrezal Močan na 400 in 800 m. Velik talent v skoku v daijino in troskoku je pokazal mali Režek. Orehek je kopje mak' izboljšal. Lep skok v višino ima Lojk. Meti sc bili v ostalem slabi. Brezdelje! Nova točka, je bil tek na 10 km. Slapničar je zmagal, kot je bilo pričakovati, a pokazal ni ničesar. Čas je slab. De Reggi je imel preveč ovir (nasproten veter) in ni mogel hitrejše voditi. Slapničar ima v zadnjem času čudno navado, da si izbere svojega tekmeca in teče neposredno za njim. Je to za njega plus, in jo prvi. Nasprotno pa bo izgubil popolnoma samostojnost in ne bo napredoval. Ptujčan Skoko kaže talent za mete; vendar mu zelo primanjkuje tehnike. Organizacija je bila žalostna. Tekmovalci se niso v polni meri odzvali, kar je graje vredno. Res pa je tudi, da se od naših atletov letos preveč zahteva. Tega ne bodo zdržali ter tudi ni v interesu napredka posameznikov. Prerokovati izid tekmovanja Zagreb : Ljubljana bi bilo težko. P od savez se je te naloge premalo zavedal in premalo na to pripravil. Pogrešamo n. pr. našega favorita v skoku ob palici Gregorko. Če bi se zato pravočasno pobrigali, bi ga bilo gotovo mogoče dobiti od vojakov. te— Lahka atletika v Zagrebu. V dvo-matchu za naraščaj, v katerem sta na- stopila Ask in Marathon, je zmagal prvi s 53 : 35 točkami. V najvažnejših disciplinah so bili doseženi sledeči uspehi: 60 m: Lončarič (Mar.) 7.5. 100 m: isti 12.3, 1500 m: Javor (M) 5 : 02. 4X60 m: Ask 29.4, krogla 5 kg: Hofman (A) 12.00, kopje in disk: Babič (Ask) 39.74 in 29.74, skok v vis: Nikolajevič (A) 152.5, v dalj: Prstec (M) 584. Miting Jugoslavija—Poljska je odpovedan. U Velik uspeh naših atletinj Prvi jugoslovanski svetovni rekord. V nedeljo sol nastopile v Zagrebu pred bazensko tekmo atletinje Ilirije, Atene in zagrebškega Aska. Miting je bil prirejen v svrho izboljšanja jugoslovanskih trekordov. Prireditev je svoj namen popolnoma dosegla. Razpisanih je bilo 5 disciplin ter so bili v vseh disciplinah postavljeni novi jugosltov. rekordi, med njimi pa tudi nov svetovni rekord v metu 5 kg kroglje. Ta dogodek je za našo lahkoatletiko neprecen-Ijve važnosti ter bi zaslužil, da bi se ga naši listi spomnili nekoliko drugače kot se je /godilo. Čudno je, kako presojajo naši dnevniki športne dogodke in kakšno pozornost posvečujejo gotovim prireditvam, drugim pa nobene. V naslednjem podajamo dosežene rezultate: Kroglja 5 kg Bernik (Ilirija) 8.67 nov jugo- skv. in svetovni rekord. Skok v vis I. Tratnik (Ilirija) 1.40 m nov ju-goslov. rek. Šporn (Ilir.), Cimperman (Atena po I. 30 m. Skok v dalj Šporn (Ilirija) 4.81 m nov jugo-slov. rek. Tratnik (Ilir.) 4.73, Janovič (Ašk) 4.33 m. Disk 1 kg Tomljenovič (Ask) 28.61 nov ju-goslov. rek. Cimperman (At) 26.7, Tratnik (Ilir.) 25.97. Štafeta I (Ask) 32.61 sek. nov jugosl. rek. II. Ilirija za nekaj centimetrov zadaj, III. Atena. Prireditev je potekla gladko. Grajati pa je, da se funkcijonarji saveza tako malo zanimajo za drmske prireditve, dasi vedo, da nam bo mogcMe z uspehom nastopati v močni mednarodni konkurenci edino le z damami. Prireditve se ni udeležil niti eden odbornikov saveza. Ravnotako malo zanimanja so pokazali za to stvar gg. sodniki, katerim se je predvsem zahvaliti, da ti rekordi ne bodo priznani. Gospodje, na ta način se ne dela za razvoj lahke atletike! A ko nimate smisla za delo, se zahvalite za svoje funkcije in dajte prostor enim, ki hočejo deiau. B. AMSTERDAM 1928 — OLIMPIJADA! Le iz mase športnikov bomo dobili olimpijske zmagovalce! KOLESARSTVO IN MOTOCIKLISTIKA Motorne dirke v Mariboru Maribor je v motornem sportu danes nedvomno poleg Zagreba! najagilnejše mesto. Število motociklistov raste dnevno, vsled česar ni čuda, da se tudi v mariborskem motoklubu razvija živahno delovanje. Ugodnost obstoječega dirkališča omogoča Motoklubu Maribor tudi znatno športno aktivnost in prireditve, ki jih moramo v Ljubljani še pogrešati: to so dirkališčne dirke — S svojo prvo prireditvijo je nudil motoklub Maribor prvo internacijonalno srečanje naših motociklistov ter je s tem zelo povzdignil interes za svojo prireditev. Udeležba je bila osobito s strani gledalcev izredna), veliko število automobilistov in motociklistov iz vse Slovenije, Zagreba in iz bližnje avstrijske Štajerske je sledilo z napetim zanimanjem tekmam. — In prišli so na svoj račun! Ziserl na svojem New Imperialu ter Geiss na DKW so tvorili senzacijo dneva. Geiss je s svojo majhno »mašino« starta! vkategoriji 175 ccm, se plasiral kot prvi, ter šel v vsako naslednjo kategorijo, četudi je znašala diferenca med njegovim in med motorji ostalih tekmovalcev več kot 800 ccm3! S sijajno tehniko v vožnji je pridobil to, kar mu redno in dobro delujoči motor ni mogel dati. Ziserl se je izkazal kot izbornega vozača in s skrbno pripravljenim strojem, enako Schroder, ki je vozil HRD motor; vsi trije so s svojim startom onemogočili našim tekmovalcem, zasesti katerokoli prvo mesto. Izjemo tvori le Kopač, ki bi pa sigurno izgubil tudi ta svoj pla-cement, da ni Geiss padel ter izgubil s tem skoro celo rundo. In še bi ga skoro dohitel. Našim vozačem bi večkratno medsebojno tekmovanje znatno koristilo. Pridobili bi na tehniki vožnje, pridobili pa tudi na izkušnji, da je treba dirkalnemu motorju posvečati prav izredno pažnjo in skrb, da se doseže enakomerno pravilno in trajno delovanje. Ako se niso placirali bolje, jim bo to le v vzpodbudo, da se izpopolnijo do prihodnjega tekmovanja. Spoirt zahteva trajnega napredka, a le tekmovanje z boljšim pokaže, kje smo in kaj nam manjka. Rezultati so nastopni: Kolesarji juniorji 3 km (10 tekni.): 1. Jug Jožef, 2. Bračič H., 3. Križaj (vsi Edehveiss), 4. Šibenik (Perun). Proti Jugu je bil vložen protest ladi nepravilne vožnje skozi cilj. Glavna kolesarska dirka 5 km (9 tekni.): 1. Bračič M. 9 : 55.6, 2. Knechtel, 3. Nabergoj (Perun). Motorji kategorija 125 ccm 5 km (2 tekmovalca) : 1. Kavčič (Avstro Motorette) 6 : 53.4, 2. Babič (DKW). Kategorija 175 ccm 5 km (3 tekm.): 1. Geiss (DKW) 4 : 11.5, 2. Zalokar (Monet Goyon, Ljubljana) 4 : 12.3, 3. Divjak (Puch, Maribor). Kategorija 250 ccm, 7 km (5 tekni.): 1. Kopač (BSA, Ljubljana) 6 : 42.8, 2. Geiss (DKW) 6 : 55.4, 3. Zalokar (Monet Goyon) 6 : 59.6. Kategorija 350 ccm, 10 km (5 tekm.): 1. Ziserl (New Imperial, Gradec) 7 : 34.5, 2. Štrban (Zenith, Zagreb) 8 : 06, 3. Geiss (DKW) 8 : 41.1. Černy iz Celovca, ki vozi tik za prvim, mora odstopiti radi defekta v 7. rundi. Kategorija 500 ccm, 20 km (5 tekm): 1. Ziserl (New imperial) 14 : 14. 2. Bauman (Sun- beam, Maribor) 14 : 57.2, 3. Schroder (HRD, Gradec) 15 : 00. Ziserl je dosegel najhitrejši čas dneva, 42.7 sek za 1 km ali 84.5 km na uro. Kategorija 750 ccm 20 km (7 tekni.): 1. Ziserl (New Imperial) 14 : 28.8, 2. Černy (AJS. Celovec) 15 : 01.7, 3. Schroder (HRD) 15.01.9. Napet boj med prvimi in Štrbanom, ki pride kot četrti. Kategorija 1000 ccm, 30 km (5 tekm.): 1. Schroder (HRD) 22 : 52.6, 2. Štrban (Zenith) 23 : 04.3, 3. Geiss (DKW) 25 : 09. Na prvi kurvi je padel Bauman, takoj nato je moral Štrban obstati radi defekta in izgubil cel km, Černy na vodstvu moral odstopiti radi defekta. Motorno prvenstvo Maribora, 50 km (5 tekm.): 1. Štrban (Zenith) 39 : 32, 2. Babič (BSA) 43 :12.2, Tekom dirke so odstopili radi defektov Kopač. Zalok r in Kunej iz Zagreba. Štrban brez konkurence. Vodstvo dirke je bilo v nesigurnih rokah ter slarter nikakor ni odgovarjal. Ni znal niti razvrstiti starta, niti startati. Sicer je poteklo tekmovanje brez reklamacij in brez nezgod. — Pri razdelitvi daril se je pripetil neljub incident, da je moral policijski komisar razpustiti zabavo. — Vodstvo dirke, odnosno funkcijonarji so se spustili na politično polje ter so s tem v nacijonal-nih vrstah zelo diskreditirali prireditev in svoj klub. Športniki se morajo zavedati, da niso politiki, da imajo samo svoje športne interese, vse drugo je naloga drugih. Motoklubu Maribor svetujemo, da napravi sam red v svojih vrstah odnosno v vodstvu; oni, ki nočejo razumeti nalog športnega kluba, naj se umaknejo. Baš pri mednarodnih nastopih je potrebno mnogo taleta, zato si morajo funkcijonarji biti svesti, da so oni predstavitelji jugoslovanskega sporta ter se morajo po tem ravnati! Kolesarske medklubske propagandne dirke v nedeljo, dne 13. junija t. 1. razpisuje Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani na progi Ljubljana—Novomesto (km 68). — Start v Ljubljani na Dolenjski cesti km 3.— ob 9. uri dopoldne, cilj v Novem mestu km 71.— ob 11. uri dopoldne. — L dirka juniorjev 5 kolajn. — II. glavna dirka 5 kolajn. — Dirke se lahko udeležijo vsi vozači, katerih klubi so včlanjeni v KPS-u. — Vozi se po pravilniku KS kr. SHS. Vsako kolo mora imeti zvonček in zavoro. Za eventuelne nezgode ne prevzame klub nikake odgovornosti. Vsi vozači se morajo brezpogojno pokoriti vodstvu dirke. Dirkačem v pomanjkljivih dresih je start zabranjen. Prijave z vložkom Din 10.— dirkača sprejema do petka zvečer g. Mirko Nardin, Gosposvetska cesta 14 Naknadne prijave samo proti dvojni prijavnini. Vrstni red prijav, je vrstni red na startu. — Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor. XIV. Giro d’ Italia Zmagovalec Giov. Brunero. Do osme etape smo prinesli pregled v prejšnji številki. V deveti etapi med Ternijem in Bologno (357.8 km) je prispel prvi Alfredo Binda v času 13 : 49 : 33 in si s tem priboril četrto zma- go na vsej vožnji. Kljub temu je v splošni klasifikaciji še vedno na prvem mestu Brunero, ki je prevozil najboljši čas 102 : 24 : 33. V tej etapi je privozilo v cilj še 41 dirkačev. Zadnji je vozil 16 ur in 24 minut. Start za to etapo je bil ob 2.30, tako da so bili prvi vozači že okoli 16.30 ure na cilju. V naslednji etapi (X.) od Bologne do Vidma v Furlaniji (355.2 km) je zmagal novinec Pietro Bostetti v 14 : 22 : 49. Na cilj je prišlo še 39 dirkačev. Zadnji je vozil 18 : 45, predzadnji pa 14 : 51 : 17. V splošni klasifikaciji vodi še vedno Brunero s časom 115 : 56 : 34, za katerim zaostaja le za 19 minut Binda. Tudi za to etapo so startali dirkači še ponoči ob 2.40. Pot je šla po lepih beneških cestah; tudi vreme se je proti koncu vožnje nekoliko zboljšalo. Posebno zanimivo v tej etapi je dejstvo, da je privozilo v cilj isto-, časno 23 dirkačev, kar kaže, kako napeta in žilava je bila borba v zadnjem delu proge. V predzadnji (XI.) etapi med Vidmom in Verono je bil zopet prvi Alfredo Binda, ki je prevozil 291.7 km v 10 : 57. Dosegel je torej srednjo hitrost 27 km na uro. V splošni kvali- fikaciji ima prvenstvo še vedno Brunero, ki je prevozil vseh enajst etap v najboljšem času 126 : 39 : 31. Binda zaostaja za 18 minut. V zadnji etapi, med Verono in Milanom, dolgi 288 km, je bil prvi Alfredo Binda v 11 : 14 : 58. Istočasno je privozilo še šest drugih dirkačev. Binda je zmagal pred drugim za 10 cm. Vseh dvanajst etap je prevozilo 40 vozačev. Kljub zmagam v zadnjih etapah v splošni klasifikaciji ni prišel na prvo mesto Binda, temveč Giovanni Brunero, ki ima za vso progo (3464 km) najboljši čas 137 : 55 : 59 in je vozil s povprečno hitrostjo 25.113 km na uro. Na drugem mestu je Alfredo Binda, ki je vozil 15 : 38 več, nato sledi Bresciani z razliko 54 : 41 itd. Zadnji plasiranec (40.) Chiesa je vozil 27 : 26 : 56 več od zmagovalca. Brunero je dosegel letos tretjo zmago v vožnji po Italiji in s tem dosegel tudi rekord, ker je tak uspeh dosedaj prvi. H koncu naj radi zanimivosti izvlečemo iz lista »Gazetta delto Sport« dele pregleda o dosedanjih vožnjah po Italiji. Posebno zanimive so številke o udeležbi, doseženem času in srednji hitrosti na km. BAZENA Bazena v Ljubljani. Na Telovo sta odigrali družini Ilirije in Atene prijateljsko tekmo, v kateri je Atena popolnoma podlegla dobro razpoloženi Iliriji, Dokaj je oviralo lepo igro skrajno slabo vreme. Atena je nastopila s tremi rezervami. Rezultat 7 : 0 (2:0). V nedeljo je imela družina Primorja v gostih mariborsko družino I. SSK Maribora, ter jo zasluženo odpravila s 4 : 3. Obe družini sta pokazali lep napredek, tako da je pričakovati jeseni napetih in zanimivih srečanj. Bazena v Ptuju. I. SK »Maribor« : SK »Ptuj« 20 : 1 (10 : 0). Na praznik 3. t. m. se je prvič v tej seziji vršila bazena tekma med domačo družino 'n zunanjim nasprotnikom. Četudi je končal prvi nastop naših hazenašic z visokim porazom, vendar smo lahko opazovali, da tudi v tej panogi sporta stalno napredujemo. Družina »Maribora« je v sedanji formi gotovo najboljša v mariborski oblasti, kar je dokazala v svoji zmagi proti dosedanjemu prvaku SK Mura. Lepa kombinacija, hitro in sigurno oddajanje žoge in izredni ostri streli so njene glavne vrline. Domača družina je igrala izredno požrtvovalno in se je izkazala predvsem vratarica gdč. Kock. Sodili je korektno g. Šepec iz Maribora. — Publike mnogo, kar je dokaz, da bo ta panoga sporta pridobila tudi pri nas simpatije širše javnosti. SD »Rapid« (Maribor) : SK »Ptuj« 4 : 2 (2 : 2). Ta bazenska tekma se je vršila v nedeljo kot predtekma nogometne prireditve. —- Družina Ra-pida ni jBftfomlft tw#ga. kar,smo. videli -pred ikrat- ' keni pri »Mariboru«. -- Telesno močne igralke sd sicer jako požrtvovalne, nimajo pa mnogo smisla za kombinacijo; uspehe dosežejo večinoma s solo-akcijami, kar velja predvsem za srednjo napadal- Leto Prijavljenih Startalo Došlo na cilj Dolžina proge v km Število etap j Zmagovalec Čas Srednja hitrost na uro II. mesto HI. mesto 1909 166 127 49 2448 8 Ganna Luigi 89:48:14 27.260 Galetti Rossignoli 1914 98 81 8 3162 8 Calzolari Alfonso 135:17:56 23.374 Albini Lucotti 1919 100 63 15 2984 10 Girardengo Costante 112:51 : 29 26.440 Belloni Buysse M. ? il'fm ■) .r-- Y, j- „ ..V* ri»;. rrvT' r,.r. ...;r-.. . . -r- :-f 1926 255 204 40 3464 12 Brunero Giovanni 137:55:59 25.113 Binda Bresciani Med vojno se vožnje niso vršile. Pismo iz Berlina Berlin, 30. maja 1926. Dolgo sem ugibal. Ali naj grem sem ali tja. Namreč kam? Ali na stadion ali v Rol-Weiss-Klub v Grunevvaldu. V stadionu je tekel Nurmi, in zato sem šel najprej tudi tja, kajti sport je le sport, in tenis je družabna zadeva; vsaj to pot zame. Torej: stadion. Skoro točno ob iBletnici je doživel nemški stadion prvi svetovni rekord. Vreme je bilo dokaj ugodno in 50.000 gledalcev je nestrpno čakalo na začetek. Policijski predsednik in štab policije, finski poslanik kakor tudi načelniki raznih državnih uradov so prišli kljub raznim govoricam o komunističnih nemirih. V častni loži so sedeli princi Pruske in drugih nemških držav, ki se danes ravnotako zanimajo za ta sport, kakor prej za konje. Množica je bila v veselem razpoloženju, manjkata je samo godba. Pa en glas, samo en glas, in prireditev bi bila podvržena veseličnemu davku za par tisoč mark. Kakor pri nas. Milostno se dovoli, da se vzgaja zdrav naraščaj za državo; kadar pa "se nekaj od oblasti hoče, takrat skače »Amtsschimmel« na razne načine, samo da ostane blagajna nedotaknjena in lepo polna! Zato so tudi prikorakali tekači S. CC., ki so zmagali 6 kratno v štaf. teku Potsdam - Berlin (okrog 1000) brez godbe. Potem pa je prišel Nurmi. Gromovit aplavz-1’oda on je športnik, ne gleda na efekt. V swea-terju in dolgih hlačah teče, da se ogreje in na- pravi gibke mišice. Potem pa — — — Prvih 200 m je tekel v gruči ostalih konkurentov, nato pa smo videli »solo« predstavo »letečega Finca«. Kakor običajno je tekel s »štoparico« v roki in je samega sebe kontroliral. V 6. rundi je tekel skozi cilj pred Wilpert-om (Cassel), ki je ostal 150 m za njim. Čas 8 :25,4 (svetovni rekord). Prvi nemški rekord je postavil dr. Peitzer (Stettin) na 1500 m 3 : 58,6, drugega je dosegel Trossbach v teku na 200 m z zaprekami: 26,4 sek. Ostali sport je bil dober, pa ni dosegel višine kakor prve točke. Prišel pa sem ravno še pravočasno na »Rot-Weiss« prostor, namreč pravočasno za sport in — ples. Le s težavo med avtomobili raznih tipov, ki so čakali na gospodarje. Na turnirskem prostoru zopet en krat dokaz, da imajo dame — oprostite, več zanimanja za toalete in gledalce, kakor za igralce. Dasi nisem mogel takoj zvedeti, kdo igra, sem v prvi minuti izvedel od moje dražestne so-sedinje, ob katere nogah sem sedel, kdo je general v Seeckt, kje je loža princa Eitel-Friedricha in ostalih. In vmes: »Oh poglejte »ein entziickendes Komplet«. Kakor, da bi prišel radi tega. Za take stvari imamo vendar five o‘ clock lea. Večer pada na prostore. Iz krasnih garderobnih prostorov se čuje glasno govorjenje; v. Kehr-ling, nemški mojster, Madžar po rodu, meni v izrečno dunajskem dialektu: »Heut hab’ i gnua.« Pa najbrže samo tenisa, kajti pol ure nato je plesal v klubovi hiši z dražestno Pražanko gdč. Amende. Pa še vedno nisem vedel senzacije dneva. Šele neki gospod od turnirskega vodstva je povedal, da je bil Froitzheim od Bergmana tepen, in da je nem-ško-amerikanska dvojica Mathey-Demasius premagal1 rumunsko-novozelandsko kombinacijo Mishu-Fisher. Nato pa smo pustili spori in sedeli ob zvokih jazza na terasi in večerjali. Pa vse samo po prijaznosti znancev, kajti navaden človek si vsega tega ne more privoščiti. Bilo pa je »tip top«, na tem večeru. V poznejšem poteku te prvovrstne prireditve pa je vzbujal avstrijski igralec grof Salm splošno nevolj’o igralcev in gledalcev s svojim nešportnim vedenjem (menjati ni hotel žoge!), ki je znano že izza časov pred vojno. Končna zmagalca R. W. turnirja sta bila v. Kehrling in od dam gdč. Bon-man (Amsterdam). Pobinkonštni »Gelb-Weiss«-turnir je še v začetkih in do danes ni nudil posebnega sporta. Tudi v državni hrambi je športno gibanje v polnem teku. Kakor v preteklem letu, bodo tudi letos vojaške iekme v mesecu juliju in obsegajo: met ročne granate z zaletom, skok v dalj. z zaletom, 100 m tek iz ležeče pozicije, 3 km tek in plavanje v polni opremi. Ob koncu tega poročila bi opozorit naše športnike še na novo knjigo: Noske: Ratschlage fur Training und Wettkampf (Weidrnansche Buch-bandlung, Berlin). Knjiga je pisana iz prakse, ki jo je pridobil pisatelj na nemški vis. šoli za telesne vežbe in opozarja na marsikatere stvari, na katere je športnik do danes polagal le malo vrednosti. Že iz tega vzroka jo lahko priporočam. Santo Levičnik ko, ki je sicer najboljša v napadu, ne zna pa zaposliti krilcev. Jako dobra je vratarica, kateri gre glavna zasluga, da v drugi polovici domača družina ni prišla do uspeha. Ptujčanke so pokazale, da so se mnogo naučile od zadnjega nastopa. Napad je prav lepo kombiniral; pred golom pa ni znal izkoriščati mnogo ugodnih šans. Glavna napaka je, da so poskušale svojo srečo vedno v visokih strelih, ki so postali plen dobre Rapidove vratarice. --Izredno dobra je bila zopet domača vratarica gdč. Kiick. Sodil je dobro g. Peheim iz Maribora. liazcna v Zagrebu. Velik in pomemben uspeh za Ljubljano Zagreb - Ljubljana 6 : 4 (4 : 1); koti 9 : 6 za Ljubljano. V nedeljo dne 6. t. m. se je vršila v Zagrebu tretja mednarodna tekma Zagreb-Ljubljana, ki je končala s pričakovano, vendar težko priborjeno zmago Zagreba. Izid tekme za Ljubljano ne pomeni poraza, temveč nasprotno jako časten uspeh, posebno ako pomislimo na katastrofalne poraze, ki jih je Ljubljana doživela lani v prvih dveh srečanjih z Zagrebom. Ljubljana je s to igro dokazala, da se z velikimi in hitrimi skoki približuje izvrstni kvaliteti zagrebške bazene. Nedeljska tekma bo imela na razvoj naše bazene brez-dvomno velik vpliv ter nam daje mnogo upanja, da se razvije do popolne višine. Zagreb je zastopala kompletna družina Ask-a, neoficijelno državnega prvaka, ki goji v lehničnem in v taktičnem oziru najlepšo in za dosego uspehov najkoristnejšo hazeno v naši državi. Zagrebški pod savez v izbiri teama ni imel težkega stališča. Kljub temu, da razpolaga poleg Askove družine KOLESA RADIO- aparate ! najboljše pri : J. G O R E C | LJUBLJANA, palača Ljubljanske • Kreditne banke : še s celo vrsto izvrstnih igralk, se je odločil za kompletno postavo Ask-a iz razloga, ker je ta družina izvrstno vigrana, homogena celota, ki je v tehničnem oziru izvežbana do najmanjših podrobnosti. Vse njene igralke se odlikujejo z izvrstno taktiko ter igrajo z veliko ambicijo. Njihovi streli na gol, navadno iz neposredne bližine so silno ostri ter povečini neubranljivi. Lovenje in podajanje žog je v vsaki poziciji jako precizno in sigurno. Družina Ljubljane je bila sestavljena iz šti-rih igralk Ilirije in treh igralk Atene. Postava se je izkazala za povsem posrečeno. Ljubljanska družina je v tehničnem in v taktičnem oziru sicer zaostajala za Zagrebom, borila pa se je z neprimerno večjo ambicijo in voljo do zmage. Igra, ki jo je podala, je pokazala velik napredek v vseh ozirih. V prvem polčasu je bilo opaziti pri vseh igralkah precej treme, osobito pa pri vratarici Cimpermanovi, ki v tem polčasu ni pokazala svoje izvrstne forme.. Napad je igral v prvem polčasu raztrgano, poedine napadalke so se omejevale na solo-akcije, kar proti izvrstni obrambi Zagreba ni moglo dovesti do uspehov. Odlikovala se je v tem oziru zlasti Omanova. Bernikova v plaeiranju slaba, sicer pa jako požrtvovalna. Zupančičeva do polčasa izvrstna. V krilski vrsti odlična Špornova. S svojim izvrstnim startom in efektnim odvzemanjem visokih žog je navdušila številno publiko. Bila je glavni steber ljubljanske obrambe. — Schiffrerjeva nekoliko šibka, zlasti v pokrivanju nasprotnika, poleg tega predolgo zadržuje žoge. Dobra je bila v obrambi Vidrova V drugem polčasu so si Ljubljančanke znatno opomogle. Vse igralke so bile povsem na mestu, zlasti je treba to povdariti o Cimpermanovi, ki je branila naravnost odlično, ter o neumorni Špor-novi, ki se je v razmeroma jako kratkem času razvila v eno naših najboljših igralk. Napadalna vrsta je neprestano ogrožala zagrebška vrata ter dala s tern nasprotnikovi obrambi obilo težkega posla. Tudi obramba se je držala izvrsino ter sproti z uspehom razdirala vsak napad opasne zagrebške navale. Scortale so za Zagreb: Tomljenovič 2, Radovič 2, Šetina 1, Hrjavič 111 1; za Ljubljano: Oman 2, Bernik 2. B. Sodnik g. Modec dober. Zadnja prvenstvena tekma, ki je bila odigrana prošlo nedeljo v Zagrebu med Concordijo in Uskokom, je končala s sigurno zmago Concordijes 8 : 1. S to tekmo se je prv. sezona zaključila ter je stanje klubov sledeče: Ask 4 4 51 : 5 8 Concordija 4 3—1 28 : 13 6 Vesna 4 2—2 18 : 22 4 Uskok 4 1—3 9 : 39 2 Viktorija 4 4 6 : 32 — Viktorija v prihodnji sezoni ne bo več nastopila, ker je svojo sekcijo razpustila. Kakor se čuje, nameravajo Železničarji s svojo družino v prihodnji sezoni nastopiti. Razno Alpska vožnja — odpovedana! Kakor se je zadnje čase vedno bolj širilo vesti, da se alpska vožnja ne bo mogla izvesti, tako je prišla nekako tik pred pričetkom tekmovanja odpoved dunajskega autokluba, da se vožnja ne more izvesti. Vzroki oficijelno še niso znani, vendar bi si morala biti autokluba prej na jasnem, kako je s prireditvijo, ki je že do danes veljala ogromno truda in dela za predpriprave, ogromno stroškov — a vse za nič! Med športniki, ki poznajo razmere in prilike pri nas, je že prvi načrt in razpis sam tudi vzbudil dvome o izvedljivosti tako zasnovane alpske vožnje. Na vozače in vozila so bile stavljene pretirane zahteve, s temi se je mesto zainteresiralo le desinteresiralo veliko industrijo za to alpsko vožnjo in efekt vseh dosedanjih priprav je bil ta, da niti avstrijska auto-industrija ni hotela na start, naša država ni mogla ničesar prijaviti, a onih par športnikov, ki bi startali v Avstriji, bržčas ne bi moglo rešiti tako veliki prireditvi uspeha. Škoda, da je prva naša mednarodna automobilna in motorna prireditev velikega stila na tak način končala; prinesti bi nam mogla mnogo koristi v vsakem pogledu. Morda se vseeno napravi kak izhod iz situacije, da se izkoristi vsaj drage dosedanje priprave. Popravek. V zadnji številki se nam je vrinila v zadnjem odstavku poročila o tekmi Jugoslavija— Bolgarija neljuba pomota, ki je smisel besedila ravno preobrnila. Pravilno se mora glasiti: »Sa- vezni kapetan... se je izrazil, da takega »pehac (in ne uspeha) še ni doživel.« — Tiskarski škrat tudi športu ne prizanaša! Francoski šostje v Ljubljani so priznavali enodušno značaj velemesta Ljubljani. Trdili so, da niti v Parizu ne prekaša eleganca gospodov elegance Ljubljane. K temu priznanju je gotovo v odločilni meri pripomogla tvrdka Drago Schvvab Ljubljana, ki omogoča vsakomur nabavo najfinejše obleke, po najnižji ceni, ter po ugodnih plačilnih olajšavah. V lastnem in v interesu našega ugleda pri inozemcih je, da si vsakdo nabavlja le najboljših oblačil in vedno le pri tvrdki Diago Mrt, Liljana Trpežnosl, solidnost In tovarniške cene so najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke. Športnih:! proti noknirnlci svojega kluba ima jo 3% popust. — Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 — KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERBNDA <& CIE., Ljubljana Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.