KAT0L1SK CERKVEN LJgT, _ „Dauiea" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl 30 kr V tiskarnici sprejemana za celo 4 gl., za pol leta 2 gL, za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej Tečaj XXXIX. V Ljubljani, 3. kimovca 1886. Ust 36. t Jožef Zupan, infiilirani stoljni prošt, kn.-šk, konzistorijalni izpraševalec za samostalne du-hoviiije, ud škofijske sodnije, bivši stolni župnik in okrajni dekan itd. itd. je preteklo nedeljo, 29. avgusta, ob 3 zjutraj, v 76. letu svojega življenja, po dolgi in mučni bolezni, večkrat prejemši ss. zakramente, mirno v Gospodu zaspal. Vponedeljek, 3Q. avg., ob 4 popoldne je imel prelep pogreb. Zastopane so bile vse visoke vradnije, in ker je bilo ravno pred duhovskimi eksercicijami, je bilo se več gg. duhovnov, v vsem blizo sto, ki so prečastitega ranjcega spremili k sv. Krištofu. Pokopavali so premilostni gospod knez in škof dr. Jakob Misija. Grob ima prav zraven cerkve. Velike bilje in slovesna sv. maša zanj je bila danes (v petek) ob 8 v stolni cerkvi. Veliki dobrotnik ua vse strani bodi zlasti ljubljanskemu mestu in rojstnemu kraju Kropi, pa tudi vsi deželi v molitev in blagi spomin gorko priporočen. R. L P. Stolni prost Jožef Zupan. Rojen je bil ranjki prečastiti gosp. prošt Jožef Z.ipan 12. sušca 1811 v Kropi na Gorenjskem. Na pervo je bil za. nekaj malo poslan fiorožko. pa jemalo je prisd^Jjj^Manske šole, kjer je doveršil šolske natlke in je bil 3. jftg. 1836 od tasratnega škofa Antona Mnnj* Vnlf« " Prišel je na pervo v duhovsko službo viSrednjo vas na Kočevskem, pa kmalo je zarad bolehnostF službo zapustil, uekaj časa počival, potem prišel pa za duhovnega pomočnika vjfTeržič. čez ne dolgo časa je bil premeščen od ondod k^sv. Jakobu v Ljubljano in od tam 1. 1839 za^kaplana fn nemškega pridigarja v stolno cerkev. V tej Službi je bil lyl££LJflflltiyel in je bil močno priljubljen, posebno slavlien kot _čverst govornik. " L. 1*55 postal je kanonik in stolni župnik. Koliko je aanžai i o goreči gospod zlasti od tega časa delal, to dobro pomni Ljubljana, pa tudi naša dežela sploh. Nimam namena popisovati tukaj njegovdfaživljenj* in djacje, nektere reči pa naj vender omenim^Bil je ranjki gospod, djal bi, podoben dobremu drevesu: kolikor je vspeval v letih iu starosti, toliko bolj je bil rodoviten z dobrimi deli. '/^»np je, kako častitljivo je vravnal in olepšal stolnii TiafiitocHKtisuS^-i^-^dobil od to^j a'! in^j-^np«^^^]}^^^ ktere je obračal v olepšanje lepe stolnice, pri kteri je bilo tako rekoč vse njegovo goreče serce. ^i^nli ni tr^ncrp.l Upajmo, da Kristusovo terpljenje mu je bilo v smerti tolažilo, in Marija. kt^p-^e^a^jH^sepino častil, ga ju zapustila np. zadnjo uro. Iverpase ifctfel človek ne lici, da je brez slabosti, bodi tudKljubi ranjki gospod prošt serčoo priporočen Božjemu usmiljenju in molitvi vernikov. ajcega 7.o^-iko leDO kroni j^u]^ postav __ ________________ m raujcemu mojstru Medvedu ki jo je sozidal. je nedavno postavil spominjsko tablo za altarjem sv. Dizina, kakor tu ti malo pred svojo boleznijo v drugi zakristiji tablo, : in kteri imamo v malo čertah zaznamnjano proštov s lastni tek in djanje v Šenklavžu. Neugasljiv spomin si je postavil prošt Zupan s Iirefejnm j-unchovim križevim uotom v Šenklavški cerkvi 4. r.i v f i o t akme-s Krnfti. Pa to mu ni bilo dosti Veliki prijatelj Kristusovega terpljenja je teh podob oskerbel na tisuče natisniti v zalih bakrorezih, 'ijil je coslovgniti knjigo s štiruajsterimi križevimi poti tor«jo je, veli k iudL razširil s podobami vred po vsi deželi — ne le v slovenskem, ampak z drugo knjigo tudi v nemškem jeziku. Euako je dai na svitlo Uflfr.i^m knjigo Zvergerja škofa o naj lepši čednosti iu uaj cerši pregrehi, in še nektere druge. Vslikp 7aaluge si je pridobil z vravnavo in raz-. šjpeniftm ljnhlj«n^gn | ' I 1 r Kaj je vse storil za i Kropo, za ondotno farno in za podružno cerkev Marije JI)., kdo bo vse to popisal? Krona pa je bil na vse 1 zadnje prelepi ondotni veliki zvon, kterega je napravil / iz lastnega premoženja. Kako je bil dobroten do ubožnih, vedo reveži povedati, pa veliko tega ne ve levica. O nadaljnem teku njegovega življenja bodi omenjeno, da 4. okt. 1870 je bil postal stolni dekan ljubljanskega stolnega kapiteljna. s papeževim pismom od 18. nov. 1870 pa stolni prošt. letos je bila anifttiiip^ "inp^-g" —ktero nt it^Minj"1 Y |ingfrij.- iD zarad prehudih inuk je tuor prosil, naj se mu nikar ne hodi čestitat, kakor je jžplob v dolgi bolezni bil naj rajši sam, terpel pa je bo-Cftn^-zveliko udanostjo. Ako^še opomnimo, kako je bil ratjki stoljni prošt postrežljiv gg. duhovnom v škofiji ter je pa Dobrovi in - mnozih druz»h krajih silno velikrat pridigal, obhajal -* "^lo^tosmaše itd., je skup; kar nsBi je t pwi naglici t J A/prriteč- pod pero; za natančen popis pa bi bilo treba ^bjige. Sv. rožni venec. (Dalje.) Rakošeu sad obrodi molitev sv. rožnega venca? 1. Molitvi sv. rožnega venca zahvaliti se imamo za ?roage čez krivoverce. iu sicer najpervo za zatrenje strašnih zmot Albinžanov. Sv. rožnemu vencu se je zahvaliti, da Francosko v 16. stoletju ni postalo popolnoma protestanško. To ljudstvo je veselo poslušalo spodbudovanje k molitvi sv. rožnega venca ter ga je goreče molilo in imelo se je zahvaliti Mariji Devici za varstvo in ohranjenje sv. katoliške vere. Pozneje razdjal je Ljudovik XIII po pridobitvi Rochela (r. Rošel-a) politiško moč sovražnikov, ki so se imenovali Higenni * protestantje). Njegovo zmago cenila je parišKa velika šola za čudežni sau sv. rožnega venca: Pri ti priložnosti je kralj aal zidati še dandanes tako slavno cerkev Marije Device Zmagovavke (Notre — Dame des Victoiresj. 2. Sv. rožni venec je Cerkev in zahodnji del Evrope rešil preteče turške grozovitosti. Slavna zmaga pri Lepanti 17. oktobra 1571 je sad molitve sv rožnega venca. S tem dnevom se pričenja propad Turkov. Cerkev Mariji Devici roženkranski pripisuje to srečno dogodbo. Tudi prihodnje stoletja so kerščanske armade Turke enako občutljivo premagovale, posebno ob Dunaji 13. septembra 1683, v Temešvaru 5 avgusta 1716, iu pri Belem gradu 17. avgusta 1717. Vsi ti v»pehi bili so le nadaljujoč odglas zmage pri Lepanti. Papež Klemen XI so v poterdilo tega praznik sv. rožnega venca zapo-vedali obhajati po vesoljni katol. Cerkvi. Molitvi sv. rožnega venca se imamo zahvaliti: 3. Za mnoge duhovne dobrote Pobožuost svetega rožnega venca spreobrača grešnike, drami mlačne, pomaga pravičnemu dalje na poti zveličanja, in je za vse vernike zastava zveličavne smerti. Papež Gregorij XVI pravijo: „Sv. rožni venec je prečuden pomoček v zatrenje greha, v zopetno pridobljeuje gnade, iu v poveličevanje Božje." In zveličani Alanus pravi: Sv. rožni venec je posebna zastava izvoljenja in če se vsaki dan moli, tudi jasuo znamenje večnega zveličanja. Iti to je lahko umevno; sej pobožnost sv. rožnega venca, kakor neki duhovni učenik pravi, je kratek za-popadek evangelija — posebno namreč v skrivnostih, ki se v ti pobožnosti pred našim duhom snujejo; premišljevanje teh skrivnost zbuja in oživlja v molivcu vse čednosti kerščanskega življenja, posebno vero, upanje in ljubezen; v teh skrivnostih stopajo molivcu pred oči vse čednosti Boga Odrešenika in njegove blažene Matere Marije, katere so mu posnemati. 4. Kakor poroča zveličani Alanus, prikazale so se mnogim med molitvijo sv. rožnega venca duše, in so hvaležno zagotovile, da za daritvijo sv. maše ni nobenega krepkejšega pripomočka za duše v vicah kot je molitev sv. rožnega venca. 5. Veliko bogastvo sv. rožnega venca so odpustki, kakor bomo nadalje videli. — Slednjič zahvaliti se imamto sv. rožnemu vencu: 6. Za mnoge in velike časne blagre. Po pobožnosti sv. rožnega venca obvarovar^^to bili narodi, družine, kakor tudi posamezni ljudje velikih nevarnosti, in so v najrazličnejših potrebah in stiskah pomoč našli. V Paviji v Lombardiji so komaj obljubo storili, da hočejo presv. Devici Mariji roženkranski cerkev zidati, že je bilo mesto rešeno kužne šibe. Spomin na to do-godbo se vsako leto slovesno obhaja. Mnogi slepi so po molitvi sv. rožnega venca spregledali, gluhi spreslišali, mutasti jeli govoriti, hromi porabo svojih počutkov zopet zadobili in bolui so ozdraveli. Neka sestra rekla je svojemu bratu, ko je moral iti na vojsko: S temi krogljami (pri tem kazala je na svoj rožni venec) te bom varovala." Pač gotovo resnično pravi v Bogu zveličani opat Mihael Weinmeier Osterhofenski: Srečna je hiša, kjer se Jezus in Marija s pobožnostjo sv. rožnega venca častita in prestavljata, kajti s to nebeško Marijansko pobožnostjo smo bili vsaki čas blagoslovljeni. Gotovo, ako je mnogo gospodarstev v ubožnosti in revščini potclaženih, hudih bolezen in druzih rev oproščenih, in čajnega in duhovnega pogina rešenih, in zato z Božjim blagoslovom po telesu in po duši obdarovanib; gotovo se imajo za te milosti in dobrote Jezusu in Mariji zahvaliti, katere so si s sv. rožnim veccem pridobili.14 Dalje sledi.) Sprava po najsvetejšem Sercu Jezusovem. „Sprava! Kaka beseda," pisal je nek imeniten redovnik „P. Feliks. Kedo b: ne zapopadel, kako bi morali v našem času pomnoževati spravne molitve, spravna dela in obhajila." „Seveda, imela so vsa stoletja več ali manj svoje brezštevilne pregrehe in napake; toda priznati moramo, »Ia večjih, očitnejih, bolj prederznih pogreznjenost nobeno preteklih kerščanskih stoletij ne more pokazati, kakor naše. Poglejte tje na djanski odpad tako muogih od kerščanstva, ki na svojem čelu nosijo znamenje Jezusa Kristusa, na očitno in nesramno terjenje največjih zmot-1'jav. na bolj in bolj rastoče razdevanje kraljestva Jezusa Kristusa po vseh oddelkih življenja, in na vedno bolj rastoče kraljestvo antikristovstva, prostozidarstva, ki ima tudi med katoličani toliko pajdašev: in iz skupnosti vsega tega nereda moramo priznati, da naše stoletje ima na čelu znamenje nenavadne pogreznjen' sti." „Temu nasproti sledi potreba io stiska, da moramo skerbeti za nadomestilo in spravo; sledi potreba zbirati se okrog Jezusa Kristusa, ki je središče vseh zadostovanj in sprav; vse bolje duše zbirati se morajo za reševanje pogrezujočega se sveta k spravniku Odrešeniku in v presv. Sercu Jezusovem, ki je bilo v blagor vseh darovano, ter iskati velike spravne moči za vse razdjanja na svetu." Tako P. Feliks. Spominjajmo se presvetega Jezusovega Serca; to Serce od nas zahteva spravo, in vsi udje molitvenega apostolata naj vse mogoče storijo, da spolnimo želje Serca Jezusovega, da mu zadostujemo. Zatorej naj sledi nekoliko Gjanskih poukov in nasvetov, kako se zamore žeja tega presvetega Serca pogasiti. I. častitljivo in dobro prišlo je stvarjenje iz vsega-mogočne Božje roke; vse bilo je prav dobro; o spravi torej pred grehom ni bilo govorjenja " Prišel je greh in z grehom prekletstvo čez vse stvarjenje, ki je. kakor pravi sv. Pavel, zdihovalo po odrešenji. Kedo bi zamogel izreči hudobijo greha in revo, ki jo je greh učinil! Štejte vse mertvaške glave, vse potoke solza, vse bolečine i. t. d., vsega tega hudega kriv je greh! Kedo naj to zopet popravi ? Nobena stvar, in vse stvari skupaj ne bi tega mogle. Bog sam je zamogel; pa Bog in človek je moral biti. Kot Bog ni bil dolžan nobenega zadostovanja, toda kot človek je človeštvu nasproti kot dolžnost sprave na-se vzel; kot zgolj človek pa ni mogel spraviti: Unde oportebat Deum et hominem esse Jesum Christum, tedaj je moral Jezus Kristus Bog in človek ob jednem biti, pravi sv. Avguštin: Človek, da je spravil v naši lastni naravi, Bog. da je človeški spravi brezkončno veljavo dal. Jezus Kristus je tedaj veliki spravnik; oltar bil je na Kalvariji pri Jeruzalemu, toda kri klavne daritve je vesoljni svet oprala. Kjer sta krivica, greh gospodariti začela, učinila je spravna milost še več, tako, da s cerkvijo vred moramo vsklikniti: o ielix culpa, o srečna krivda, ki nam je takega Odrešenika zadobila. U. Prečudne so človeške dogodbe! Po eni strani v svojem teku vedno dalje dere skozi stoletja reka napak in pregreh; pa tudi veletok Božje sprave izliva se vedno iz serca sv. Cerkve in evharistični dar vedno še nadaljuje spravo Kalvarije. Neprenehljivo je žaljenje, nepre-nehljiva tudi sprava, in ta spravna kri kliče noč in dan z zemlje za usmiljenje v nebesa. Ta na sebi zadostna a^rava zahteva bistvenega življa, kateri je sodelovanje odkupljenih duš, darovanje glave bode popolno po soda-rovanji udov. O koliko jih zanemarja besedo sv. Pavla: Naj bi jest na svojem telesu dopolnil, česar na Tvojem terpljenji manjka! (Kol. 1, 24.) Sv. Tomaž pravi: Zato se vsi grehi ne zatro. ker ljudje sami ne delajo in se Kristusa ne derže. Srečna ona duša, ki samo še v Kristusu živi; sv. Pavel pravi, da za tako ni prekletstva. Nihil damnationis in iis. nui sunt in Christo Jesu (Rom. VIII, I.) O ljubi bralci, vsi soudje molitvenega apostolstv*, ki želite rešenje in blagor v grehih poginjajoče človeške družbe, pridružujte se vendar veduo bolj Jezusu Kristusu, pa posebno kar je v njem najbolj vzvišeno: združujte se z njegovim trikrat svetim Sercem! Izak vprašal je svojega očeta: No, tu imava pač derva in ogenj, kje pa je jagnje za žgavni dar? Mi vemo, da je Jezus Kristus jagnje, da na svojih ramah nosi breme daru; in ogenj tudi poznamo: Njegovo nam odperto Serce, kaže nam gorečo ognjeno peč. iz katere teko ogniene reke, da bi serca z ljubeznijo vžgale: ljubiti pravi se živeti, o Jezus, iu živeti ljubiti. Oh! zaklical je G. Berkastel v nekem govoru pri evharističnem zboru: Pobožnost k Sv. Sercu je naj krep-kejši moč proti vsim stopinjam antikristiškega tajenja ; onr* je najvišje poveličevanje darežljivega duha in najboljše zdravilo proti vsaki sebičuosti, ki duše loči. Jezus je umeri, vojak je pristopil in je prebodel stran Jezusovo. Zakaj to zadnje, na videz nepotrebuo djanje? Ali je morda napoved usmiljenja Serca Jezusovega, ki je določeno za veliki odpad v poslednjih časih, morua izlitje ljubezni Sv. Serca Jezusovega? To se kaže tudi iz nekega razodenja, ktero je bilo dano od sv. Janeza sv. Jederti. Po tem razodenji so velike dela Jezusovega presv. Serca prihranjene za poslednje čase: stari svet, je rečeno, se bode spet pomladil in zbudil se iz spanja in ogenj božje ljubezni ga bo zopet vnel. Ta razločni glas presv. Serca Jezusovega v prid poslednjih časov se je zaslišal v Paray-le-Monialu na Francoskem, kjer je tako sloveča božja pot Jezusovega Serca in se godf toliko milostnih čudežev v prid terpečega človeštva. To se razodeva iz tega, da blažena Margareta Marija je razglašena za zveličano, in pri tisti priliki je rečeno, da Zveličana je od Boga izvoljena za ta vzvišeni poklic. Djanja so dokazale, da zmagoslavje presv. Serca Jezusovega se že začenja. Cele škofije in duhovnije, redovne družbe in hiše so se slovesno darovale Jezusovemu presv. Sercu, kar tudi po naših slovenskih deželah večina naroda še dobro pomni. Zidale so se cerkve in zn&mnja, postavljale se podobe Jezusovem Setcu, napravljale se slike, svetinje in to njih na milijone. Poglej po naših cerkvah; komaj boš ktero našel, da bi ne bilo v nji podob Jezusovega in Marijinega Serca. Zbirale so se procesije, godile razsvitljevanja, božja pota v čast presv. Jezusovega Serca. To je začetno zmagoslavje Jezusovega Serca, obnovljenje meddružbin-skega Kristusovega kraljestva. Kako se zvija kača krivoverstva i o še zlasti razkol ništva, kako jezno vidi n. pr. v Bulgariji in na raznih druzih jutrovih krajih, da se budi duh za zedinjenje z rimsko-katoliško Cerkvijo! Koliko katoličanov so na Kitajskem pred kratkim poklali in pokančali! Pa vse to ne bo zaderževalo zmage Jezusovega najsv. Serca. Spis v „Kanizijevib glasih" spodbuja, da vse bratovščine in katci. društva na; v edinosti delajo za obnovljenje kraljestva Jezusovega Serca v človeških sercih. A po stolj st vo iz reje naj se ozališa z imenom presv. Jezusovega Serca, in v njegovi mili gorkoti naj sadi v otročja serca naj lepše cvetke pobožnosti in razširja naj v novem svetu blagi duh Jezusa Kristusa. Apostoljstvo junaških misijonarjev naj z znamnjem Jezusovega Serca zmaguje serca človeška in jih pridobiva za katoličanstvo in za oliko. Apostoljstvo besede in pisanja naj se poda v službo Jezusovega Serca. Pisatelji naj svoje zmožnosti in talente darujejo temu namenu. Nobeno slovensko pero naj več ne žali Serca Jezusovega in ne razdira njegovega kraljestva, ampak vse naj razširjajo njegovo čast! ČasniKi in vsakteri listi, dnevniki, mesečniki in tedniki naj služijo razširjanju kraljestva Jezusovega najsvetejšega .^erca. Malopridno časništvo, nočemo imen imenovati, je bilo poprej glasonoša satanov v človeškem družbinstvu, mnogi časuikarji objokujejo v večnosti svoj nesrečni posel; nasledniki naj ne hodijo po njihovih stopinjah, sicer se jim bode enaka godila v kratkem: ampak prestopijo naj v hvaležno službo presv. Jezusovega Serca ! Razna novejša društva, ktera mčrijo le bolj na meseno nasladnost. nai se vernejo k Jezusovemu Sercu! Apostoljstvo splošne spra v nemolitve in spravnega obhajila naj se prav močno razcveta in goreče naj služijo dotični udje Jezusovemu Sercu io razširjanju ujegovega kraljestva. V bratovščino molitvenega apo-stoljstva se sleherni lahko zapiše v uršulinskem samostanu, v bratovšino Jezusovega Serca posebej pri oo. Frančiškanih, v bratovšino Marijinega Serca pa pri sv. Petru. V pervi so vse tri zedinjene. Bogoljubne duše, ki ljubijo pogosto sv. Obhajilo, lahko silno veliko dobrega store za razširjanje kraljestva Jezusovega Serca. Prav spodbudno pravijo sedanji sv. Oče Leon XIII, da pobožnost k Jezusovemu Sercu je naj iz-datniši pomoček zoper hudo, ki svet teži... Jezus Kr. je 8 tem pomočkom hotel zbegani svet k sebi priklicati in seboj spraviti. O koliko imajo te besede v sebi! Premišljujmo, delajmo! Spomin na zlato mašo v Šmartinem ped Šmarno goro. 8. avgusta 1886. (Dalje.) Ze stojita dva velika lepa mlaja pred cerkvenim vbodom na cesti; in še trije dnevi so pred naznanjenim zlatim praznikom. Vedno bolj se kaže ljubezen in spo štovanje ovčic do dobrega pastirja. Ožiti se mlado in staro; mamice in stari očetje blagrujejo čas, da so dočakali veseli dan zlate, taku redke maše Mladina si razdeli opravke za olepšanje, iu sicer tako, da morajo dekleta vsih petih vasi, v Tacnji, v vsih treh Gameljnah in Šmartnem, določeno število in mero vencev in zavitkov splesti, zraven pa postavljajo Šmarski pridni mladenči slavološke podobe, sevčdi, pomagajo jim tudi mladeuči drugih vasi. Na onih velikih mlajih pred cerkvenim vhodom vihrate lepi trobojnici slovenski, a na cerkvenem stolpu razobešeno je cerkveno in cesarsko bandero. Memogrcdoči ptujci ogledujejo, čude se, vsa ta ozaljševanja in priprave, ter se poprašujejo, kaj to pomeni? Pred farovžem se ustavi kočija; blagorodna gospa Dolinarjeva iz Tersta, dvornega svetovalca Dolinarja bogoljuboa vdova, in njena pobožna hčerka čestitajo prečastLemu gospodu zlatomašniku. To namreč so mlajše tistega blazega Dolinarja, ki je bil svoje dni profesor cerkvenega prava in cerkv. zgodovine v Ljubljani. Med tem prinese pot pisma. Med njimi je tudi pismo in čestitka prečastitega gospoda kan. in prof. dr. M. Leben-a, ktera se glasi: „Ljubi šolski tovariš!4 Sprejmi tudi moja serčna voščila in mojo serčno željo vdeležiti se sekundice, ktero, kakor se je bralo v „ Danici," bodeš obhajal slovesno prihodnjo nedeljo. Od naših součencev doživel si jo Ti edini; če jo bodemo še drugi doživeli, je v Božjih rokah. Zaradi ohranitve oči — le kratKO od Tvojega odkritoserčnega součeuca. Dr. M. Leben. L. 5/8. 1886." Pripeljejo se pa ta dan čestitat še drugi gospodje,, posebno draga vrednika spoštovanega našega Slovenca iu Zgodnje Danice. Ogledata si gospoda tudi našo veličastno cerkev svetega Martina in se čudita mojster-skemu delu in umetnemu cerkvenemu ozaljšanju. Bliža se večer sabotnega dneva. Na vozeh prinašajo zelenja, vejevja in na sto sežnjev dolgih red za vence in ovitke. Ta dan ostanejo še druge deklice iz tovaren doma. ker spoštujejo ta dan kot predpražnik. Zidarski iu tesarski mladenči tionesene rožnike razpenjajo po zimzib. Zunaj in znotraj prepreženo je kmalu vse z iepimi venci. Stebri in strop polni so nastavljenih živih cvetlic, ter dobe tako podobo korinskega sloga. Ob 4 popoldne zagermč možnarji, in drobno pri-terkavanje novih lepo harmouično vbranih zvonov napoveduje delopust k zlati nedelji. Tudi na farovži je sprednja stran, kakor v zeleni venec spletena; pri vratih stojita tudi dva mlaja iu slavolok s križem iz pisanega cvetja in zelenja Cesarske, slovenske in cerkvene zastave plapolajo po zraku na obstrešji farovškem. V nedeljo zjutraj, ni še dve ura odbila, zazvoni dan in na široko razlegajo se glasni klici k zlati maši. Zjutraj po pervi sv. maši so kmalu vse ceste iz Oernuč, iz Vodic, iz Smelednika in Vižmarskem Brodu polne pobožnih sosedov, ki se tudi hočejo veseliti sreče in Časti s Šmartničani. Res je, da je Šmartinska cerkev priljubljena Božja hiša. Kmetiški gospodarji in gospodinje se s polnim zaupanjem priporočujejo svetemu Martinu, konjiku vojaku, v priprošnjo pri sreči blaga. Zato se napolni cerkev svetega Martina, sicer velika, precej prostorna; ali današnje praznovanje zlate maše privabi veliko množico naših ljubih sosedov in Ljubljančanov, da jih je lepo videti. Jasno vreme, jnterni hlad in lepe ceste ne strašijo prazničnih božjopotnikov. Dan 8. avgusta, 8. nedelja po Binkoštih, je bil >,dan, kterega je Bog naredil." Od zjutraj do desete ure pred mašo dohajajo povabljeni gostje, voz za vozom obstoji pred duhovsko hišo. Šolarčki pozdravljajo v belih prazničnih oblekah -svojega ljubljenega gospoda očeta. Rutinski grajščinski z vso družino častitajo svojemu -domačemu prijatelju in dobremu župniku. Hčerka Te-rezinka govori častitko in leta star sinčeK ob veseli svojega kerstnega duhovna, ker daruje težak in krasen jubilarni šopek z lepimi belimi trakovi. Tega nosili so prečastiti gospod zlatomašnik v cerkev in iz cerkve grede. Takrat došlo je tudi pismo prečastitega gospoda Franc Štrukelja, duhovnika s Šmarne gore. Glasi se to pismo posebno lepo: Šmarijina Gora G/VIII 1886. Slavljeni zlatomašnik! Velečastiti gospod župnik! Hvala Bogu za vse! Učakali ste petdesetletnico. Veselite se je! Veselimo se je! — Jezus, dobri Pastir, oskerbel Vas je za ta slovesni dan z dvojno palico. Eno palico nosite voljno že par let Spominja Vas nadlog, težav, in nehvaležnosti tega sveta. — Drugo, zlatomašno palico, vzeli bodete v roko v nedeljo. Spominjati Vas hoče večnega veselja in plačila v nebesih. — Prosim lepo in vljudno, častitljivi zlatomašnik ! sprejmite s temi priprostimi versticami moje preserčno voščilo in moj poklon! Priporočam se v molitev. — Hvala Bogu za vse! Bog Vas poživi, velečastiti -zlatomašnik!w ^ Dalje nasl.) Komu je ničverec jamo kopal. V sv. evangeliju imamo nauk o obsedenih, in ko je bil Zveličar v Gerazenški okrajini iz dveh človekov izgnal duhove, so le-ti šli v svinje, ktere so bile potem tako divje, da so vse se dervile v bližnjo vodo in potonile. Ta beseda, da so hudobni duhovi šli v svinje, tedaj nečisti duhovi v nečiste živalir — ta beseda je znamenita. To mi je prišlo na misel, ko sem bral te dni v „KathoI. \Vahrheitsfreundu* členek „Eine he-roische That." Ta dogodba kaže, kakošne zveri s satansko jezo, kakor obsedeni so brezvčrci, ničverci, in kar je -enacih nesramnežev. Dogodba je ta-le: Nedavno je umeri č. g. Hendricken. škof Provi-tienški, Rhode Island, v Ameriki. Škof 0'Reilly je imel grobni govor, v kterem je povedal eno dogodbo iz življenja ranjcega škofa. V tej dogobi se kaže, da ranjki Škof je bil mučenec za svojo vero in za vestno spolno-vanje svojih duhovskih dolžnost. Da je dogodba resnična, poterjuje neka še živa in gotovo zanesljiva priča, in oden protestanških duhovnov, namreč g. Samuel Davies, predstojnik družbe „Arbeiter-Heimat" v Providenci. Dogodba je naslednja: L. 1852, 25. majnika, je barka „Columbiatt jadrala -od Liverpoola v Novi Jork. Med potniki v sobani 1. reda sta bila tudi katoliška mašnika, č. g. Hendricken in č. g. VTalsh, oba mlada, še le posvečena duhovna. Kapitan, vsi častniki in mornarji 80 se šteli k brezvercem „nič-vedežem" (Kuownothings). Kapitan je bil predsednik neke framasonske »lože" in veljal je za vodnika te so-vražljive sekte, svojati. Na barki je bilo 700 potnikov v 3. redu, med kterimi je bilo 500 katoličanov. In takim obsedenim sovražnikom sv. vere in spodobnosti izročiti katoliške vernike je bilo pač tako, kakor nekterim volkovom dati čedo v varstvo in vodstvo. Protestanški pastor Davies se je pečal za protestanške izselce. Ta mož •pripoved^ dalje: J&najsti dan našega odhoda z Li-Verpoola^Cakrat je bilo treba za to pot skor toliko tednov, kolikor zdaj dni) ena irskih žen za smert zboli. To sem naznanil P. Hendrickenu, ker bolna žena je bila katoličanka. Berž ko je mladi, goreči duhoven to zvedil, se poda v njeno kajuto in se pripravlja umirajoči podeliti poslednje verske tolažila. Kmali nato stopi iz svoje kajute s križcem v roki ter se hoče podati k umirajoči. V tistem trenutku mu nasproti stopi kapitan in precej spozna, kaj namerja mladi duhoven. Med kletvo zoper papeštvo ga napade in se zaroti, češ, da „ tacih komedij* ne bo terpel. Mladi mašnik ga živo prosi, naj ga pusti pri miru, da opravi, kar je njegova dolžnost. Kapitan sčže po samokres (pištolo) in žuga ustreliti ga, ako se prederzne njegovemu povelju nasprotovati. S težavo se mi je posrečilo mladega moža spraviti iz obližja kapi-tanovega. Svetoval sem mu, stopi\ši v njegovo kajuto, naj to opravilo odloži do časa, ko bo večerja. Namerjal sem tisti čas s pomočjo druzih kapitana zaplesti v nekak pogovor, in takrat naj duhoven gre bolno previdit. Naš namen se je tudi posrečil, in med tem ko se je kapitan goropadno rotil in pridušai, da na njegovi barki se nikoli ne bo veršila nobena katoliška ceremonija, je P. Hendricken bolni delil poslednje verske tolažila. Umerla je ravno, ko je molil molitve za umirajoče. V tistem trenutku prihrumi eden mornarjev v obednico in naznani kapitanu, kaj da se je godilo doli v spodujem delu. Zelen od togote poskoči kapitan kviško ter s samo* kresom v roki dirja ua krov (pod na barki), iu dva častnika za njim. Mi drugi pjtniki smo hiteli za njimi in ravno smo dospeli še v čas, da smo vidili, kako je kapitan 8 strašnim udarcem na obraz mladega mašnika na tla pobil. Mi smo poskušali oteti ga razdraženemu divjaku iz rok, bili pa smo nazaj zagnani od mornarjev, kteri — se ve — so bili euega serca s kapitanom. „Ta pes ne sme dospeti živ v Novi Jork.- je kričal kapitan, brezumen od besnosti je v nezavesti ležečega mladega v glavo cabnil, da se je kri ulila. Mornarji so storili po zgledu svojega vodnika. V tem trenutku šinem aoli po stopnicah in povem nemškim katoličanom, ki niso čisto nič o tem- vedili, kaj se gori ua podu godi. Petdeset teršatih Nemcev, skoro vsi dosluženi vojaki, germi za menoj na verh. Ta trenutek, ko smo prihiteli gori, slišali smo kapitana, ki je dajal povelje, rpesu v morje vreči,u povelje, ktero precej spoluiti so mornarji tudi nastopili. (In taki pesjanarji o drugih prilikah sladice besede govore o svobodi!) Razdraženi zaženo se Nemci na mornarje, jih z močnimi pestmi bijejo po buticab, razpode in iztergajo jim hudo ranjenega mašnika. „Re-volucijon," je rjul kapitan, jaz sem mu zagermel, da možje so skušali le umor odverniti, da naj se le ne prederzne ljudi do skrajne meje dražiti, kteri bi od vsega njegovega mornarstva ne enega ne pustili, ako bi svoje zveriustvo hotel še nadaljevati. *) V tem hipu zaslišali smo od spodej vpitje pre-strašne zdraženosti: tudi katoliški Irci so bili namreč zvedili, kaj se zgorej godi, bili so pa zaperti in niso mogli gori na pomoč svojemu ljubljenemu patru. Pater Wal8h jih je pogovarjal in jih rotil, da naj mirni bodo... Kapitan je vidil, v kakošni nevarnosti se nahaja in dal je povelje, duhovna ukleniti in ga vreft v barki no ječo. Toda Nemci niso terpeli, da bi se ga kdo dotaknil. Pohlevno so ga vzdignili in ga nesli na svoj lastni prostor ter so mu stregli v resnici z detinsko skerbljivoetjo. Eo se je toliko opomogel, da so ga mogli prenesti zopet v njegovo lastno kajuto, Nemci vendar niso terpeli, da *) Menda odveč bi bilo ta opominjati, da braniti se ■ml t napada, nikoli pa ne nalai ubijati; ako hadodelnik w taki brambi od droaih smert stori, si je aam kri t. bi bil kaj vžival iz barkine kuhinje, ker so se bali, da bi ga utegnili oatrupiti. Od svojih lastnih zalogljejev so mu dajali, in noč in dan do prihoda v Ameriko so po trije katoliških izaelcev bivali na straži, da bi se mu kaj žalega ne zgodilo. Truplo umerle žene so zverski mornarji kar brez V8ake šege v morje zagnali — brez molitve, brez vsake verske šege, tudi še celo ne da bi bila poprej zašita v vrečo, kar je vender sicer navada. Tri leta pozneje je bil kapitan od svojega lastnega mornarskega moštva umorjen in ravno tako v morje veržen, storil je tedaj strahotni konec, kakoršnega je bil odmenil Hendricken-u, pozneišemu škofu.tt Ogled po Slovenskem in dopisi. V Kerškem snujejo ,Pedsgogiško društvo44 za učitelje in šolske prijstelje. Nsmen ima biti nadaljno izobraževanje učiteljev in prava vzgoja in potrebni pouk mladice, in to z večkratnim zborovanjem društva v različnih krajih, kjer se ima v pričo naroda popularno obravnavati o šoli, o domu s posebnim ozirom na boljšo vzgojo mladine. V „Pedagogičnem letniku „hočejo obravnavati »slovensko Pedagogiko." V „Pozivu4 pogrešamo naznanila, na kakošni podlagi se hoče skerbeti za boljšo vzgojo mladine? To podlago je dal naš Gospod z besedami: Pustite male k Meni"____Prostomišljaštvo je sicer že močno „iz mode" in veljave, in nadjamo se, da tudi to društvo hoče delati po glasilu: „Za vero, dom, cesarja0; vender pa to Dačelo mora biti zaznamnjano pii vsakem društvu in početji, ako ima veljavo imeti. Romanje v Lurd. Ljubljana. 25. avg. V Lurdu sem oddal 5 for., od gosp. Gašp. Jemeca namenjen®^ Lurškim potrebam. Menda bodo pridejani darovom za velikanske zidarije ob novi cerkvi sv. Rožnega venca. V spisek iz Lijona (*Dan." list 34) se je vrinila pomota, da je bilo število romarjev 481, — a vseh nas ae je štelo 581; torej nekoliko več, kot imajo duš nektere kranjskih manjih župnij. K bivanju v Lurdu pristavljam, da je naše vodstvo berzojavilo 4rim odličnim mestom - izrazujoč avstrijskih romarjev češčenje in spoštovanje, ramreč: sv. očetu; cesarju Fracc-Jožefu; sosednji španjski kraljici — rojeni avstrijski princesinji, in pa Dunajskemu kardinalu nadškofu Gangelbauru. Vsi so, se ve da, zahvaljujoč se odgovorili — pervi naš ljubeznjivi vladar, po-vdarjajoč. v kako posebno zadostenje mu je bila ta naša lojalna izjava; sv. oče pa so podelili vsakemu božjepot-nikov .svoj velikoduhovski blagoslov. Še to mi ie od tod priopomniti, da romarsko vodstvo tudi v Lurdu meni vstanoviti večne maše, kakor je njih 2 omislilo si v Paray-le-Monialu. S Kranjskega se je vdeležilo tega blazega potovanja 10 oseb, in sicer: Bistriški kaplan v Bohinji, Josip Golmajer; Brezoviški kaplan Albin Ilovski; župnik iz Kovorja. Lovro Kr iste fid; baronica Evelina Lazarini iz Ljubljane: Katarina Mulej z Breznice; Viktorija Melcar iz Ljubljane: administrator Prim. Peterlin iz Šent Lenarta; Ivana Strupi iz Stare Loke; IdaUrbančič iz Preddvora, in pisalec teh verstic. — Te dni bodo vsi ti Kranjski romarji poslali zahvalno pismo Nj. magnifi-eenci. prelatu Zchokke-mu, za njegovega vodstva tolikošno požertvovalnost kakor izbornost; kolikor bo mogoče, priložil bode vsak dvornemu svetniku tudi svojo fotografijo. Tsko torej sem v „Dan." z besedo, kot jo je na-rekoval trenutek, zapisoval nektere utise s potovanja. Na8tale pa so te skromne verstice po raznih prenočiščih; ob mizi — če je ostajalo čaaa med raznimi jedili — iu pa v železničnem vozu: prav tak izvor je tem zaznamkom tudi že brati na obrazu. *) — Poslavljajo se od poter-pežljivega bralca naj pov^n, da bode „Slovenec" sprejel za kake3mesce vrejeneji spis o avstrijskem romanji v Lurd— 100 posebnihJžfisov na lepšem papirji pa bo dobil v roke pisatelj iz tega vzroka, ko bi potem še znabiti kdo rad posegel po zbranem, celokupnem sostavku. Povdar;?.l. bom v .tem obširnejem pripovedovanji verske čute ob našem jftelepem božjem potu, sem ter tje pa bom skušal rahlo udariti na serčno bralčevo struno. Tomo Zupan. Iz Amerike. (Misijonarka slovenska.) Uršika Jeram, sestra našega rojaka misijonarja, iz Železnikov, je v Ameriki stopila v red nsester keršansko ljubezni." Ta red je bil pred 20 leti vstanovljen od sestre. Malin-krodta, vodnika nemškega središča na Vestfalškem. Red se je hitro množil in šteje zdaj že precejšno števila samostanov tudi v severni Ameriki, v Afriki, v novem Zelandu. Jako zadovoljna je Slovanka v novem redu* kakor naznanja sama svojemu bratu. Župnija Shakopee (r. Šakopi), kjer je bil duhovni pastir preč. g. Plut, zdaj pa naslednik kot župnik in dek. administrator č. g. Peter Jeram že od 3. jul. t. 1., je v posebno dobrem stanu in šteje kacih 350—70 družin, krasno mestice stoji v dolini reke Minesote. Cerkev je velika, lepa, kamenita v gotiškem zlogu. Šola nova s prostorom za 500 otrok. Stala je 8000 dolarjev. Ljudstvo je večinoma dobro, verno in sploh premožno« Dela je pa tudi dosti, in potrebne še marsiktere naprave. Razgled po svetu. Bolgarski narod se ni dal ostrašiti nekterim pre-kucuhom, ki so bili pregnali kneza Aleksandra; zahteval ga je s serčngstjo nazaj, ki se je tudi povemil in proslavlja ga vsa dežela. Okoliščina, da je razkolni patrijarh Kliment med načelstvom rogoviležev, utegne kato-ličanstvu biti v korist pri narodu in pri knezu: narod se namreč že tako obrača k Rimu, in knez, ki je že prej dober bil katoličanom, jim bode nadalje gotovo še bolj zaupal. Švica. Veliko romanje so bili švicarski katoličani napravili od 15. do 18. majnika iz Friburga k Mariji Devici v Einsiedeln, ki je slavna božja pot. Z njimi, kar jih je romalo ondotnih in s temi. kar jih je pristopilo še od druzih krajev, jih je bilo do 2500. To svetopot-vanje je napravila družba sv. Frančiška Salezija, zato seje imenovalo „Salezijanska božja pot." In kakošen namen je imelo to romanje?.. Trojin prav tehten namen, kterega so naznanili tudi papežu v Rim. Ta namen je bil: 1. Zahvaliti se Kraljici sv. rožnivenca za mir, ki se je povemil med Nemčijo in sv. Cerkvijo; 2. prositi za pomoč, da bi sveto leto obrodilo dobrega sadu; 3. v spravo za pregrehe zanikarnega časništva. Kardinal Jakobini je na to odgovoril: „Sv. Oče so brali Vaš telegram in iz celega serca podeljujejo doželjeni blagoslov družbenikom djanja sv. Frančiška Salezija, zbranim v Einsiedel-skem svetišču."' Nezmerno veselje je obudilo to sporočilo in devetkratni slavo-klic sv. Očetu je bil na to odgovor. *) Prav serčna zahvala za lriagi trud in upig^gf na« znanila; Bog plati na priproinje Lurške M. U.! TtedllRTtvo. Kako primeren času je bil ta namen Salezijanskih tomaijev, to je prav očitno. Že več let so sv. Oče pri-poročevali, da naj se verniki k Mariji rožnikranski zatekajo, da sprosi pomoč kristjanom v sedanjih hudih ^asih V ta namen so zapovedali, da naj se celi mesec vinotok (oktober) posvečuje Mariji D. rožnikranski in tla naj se po vsih cerkvah moli vsak dan rožni venec «a potrebe sv. Cerkve. Dalje je zapoved sv. Očeta Leona XIII, da v enak namen se mora rožni venec moliti vsako nedeljo in praznik po vsih farah. in vsak dan po škofovskih stolnicah. Dalje zahtevajo papež od mašnikov, ki mašujejo in od vernikov, ki so pri sv. maši, da molijo po sv. maši skupaj trikrat češenamarijo in »Češena si Kraljica" z dotično molitvijo; in k lavretanskim litanijam je pri-stavljeno: »Kraljica sv. rožnega venca, za nas Boga prosi." Kerščanstvo se je poprijelo tega orožja, in glej, kolik sad,, kako nepričakovano se je na Nemškem ober-nilo v prid sv. Cerkvi! To pa naj si zapomnijo tudi slovenski romarji, da namreč molijo in romajo ne le ^samo za-se, ampak ne manj za vesoljne potrebe sv. Derkve. Cele vozove in vagone jih roma na Brezje, na Svete Lušarije in k drugim svetiščem; ali imajo pa tudi kake velike, blagodušne namene, da bi sprosili kaj za «v. Cerkev? Morebiti večina le bolj nase misli, pozabi pa svojo mater — sv. Cerkev. Pervo potrebno je očiščenje lastne duše, da bo Bog mogel tvojo molitev uslišati; potem moraš pa na božjem potu dalje segati, priporočati Bogu in Mariji tudi svoje časne potrebe, svojo družino, bolne svoje fare. spravo sovražnikov, obvarovanje pred hudo uro, sploh dobro letino, odvernjenje pohujšanja, pijančevanja, ponočevanja, spreobernjenje grešnikov itd. Take so domače potrebe. Potem pa naj se obernejo misli na splošne potrebe kerščanstva in sv. Cerkve, kakor smo ravno omenili. To pa sega tudi že v drugi namen: dober sad sv. leta. Naravni in neposrednji namen sv. leta, pravijo sv. Oče, je vesoljno gibanje k spreoberujenju in poboljšanju življenja, v ta namen, »da bi se deržave v novo bližale resnici in kerščanski podobi in da bi se vsi pomočki poskusili, da se ljudje vemejo k spolnovanju kerščan-skih čednost, ne le v osebnem življenji, ampak tudi v očitnem." Zakaj tako živeti, kakor zdaj velik del družin po mestih živi, to je manj kot nič! Kteri človek bi Vara dal kaj plačila čez 15, 25, 30 let, ako bi mu tako služili, kakor Vi Bogu služite? Prevdarite, kteri ciste še vsega uma in pameti utopili na plesih in pri raznih vživanjih, v spanji in postopanju, ali pa v delu, ki je obernjeno vse zgoli v posvetnjaštvo — brez višega namena, — prevdarite, pravim, ali se more s tem kaj prislužiti za prihodnje življenje? Tedaj gibanje k splošnemu spreobernjenju se mora pričeti, pravijo Leon XIII. Skoro vsi pastirski lisfi nemških škofov pri ozna-novanji sv. leta grejo na to, da c^aj se posvečujejo duše in družine z molitvijo in s pokoro. Namestnik Kristusov pravi: »Ako hočemo svet obnoviti in v Jezusu Kristusu deržave zopet povzdigniti, moramo najprej vravnati sami sebe in svoje d uše v Jezusu Kristusu obnoviti." Tretji namen Salezijanske božje poti v* Nekaj bo ie — G. Bera.: Reč oddana al. del. odbora. Otifcftvorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani