132. številka. Ljubljana, v torek 12. junija. XVI. leto, 1883. Iibaja vsak dan sveder, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avetrijsk o-ogerske dežele ca v bo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za tctrt leta 4 gld. je-ien mesec 1 jfld. 40 kr. — Za '..jubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a Za oznanila plačuje se od četiristopne )>etit-vrfite po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Izubijani v Frana Kolmana hifii »Gledališka stolba". Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Prvi štrajk v Kropi. Vi, ki zaklade zbirate Iz bližnjikov krvi, Ki reveže zatirate — Prah boste tudi vil Gregorč ič. Dan 4. junija t. 1. ostal bo z zlatimi črkami zapisan v spominu Kropenskih delavcev. Ta dan so prišli po mučnih desetletjih do spoznanju svojega neznosnega stanja. Mi delavci nikakor nemarno ne komunističnih ne son-ali tičnih nazorov, ker vemo, da nas le delo živi, mi zahtevamo samo človeških pravic. Če v mrzli zimi in v vročem poletji vihtimo težka kladiva od zore do mraka, nam vender pri-stuje, da si prislužimo toliko, da moremo Ji veti. Če bo tako naprej šlo, gremo gotovo h hitrimi koraki svojemu koncu nasproti. Kaj nas druzega čaka, nas čile delavce, nego kar Vodnik lenuhu obeta: „Palca beraška pa prazen bokal". Se li more kdo kaj druzega nadejati ? Že sedaj vidimo na stotine Živih dokazov. Kadar porabimo svojo delavsko moč, smo mi ravno na tem. Žalostno s;cer, a z matematično natančnostjo dokazljivo. Dobro bi bilo, da mislimo na bodočnost svojo, a primorani smo obrniti se na sedanjost. KakSue so naše nujne potrebe? Te naše potrebe so tako skromne, da se jim mora vsak čudit', kdor jih količkaj pozna. Delavci smo zadovoljni, da imamo le vsak dan trikrat turščine žgance. No, teb nam hvala Bogu Še ni manjkalo, a kakšni so bili v gotovih časih! Gospodje, gledajoči na svoj dobiček, kupujejo pokvarjeno žito in nam tisto prodajejo za polovico dražje, kakor bi se drugje dobro, zdravo dobilo. Ta pokvarjena moka, ne glede na to, da je zdravju škodljiva, tako zadubio diši in ima tako grenek pelinov okus, da ima utrujen in lačen delavec koj pri prvi žlici dovelj. Lačen pes bi težko jedel jed iz te moke napravljeno, a mi delavci smo prisiljeni; čestokrat smo postavljeni pred alternativo: ali boš jedel mojo moko, ali si pa poišči delo drugje. Ta nepopisljiva beda je prikipela do vrhuncu, in ravno dne 4. junija so delavci s skupnim u-davljenjem dela poku vali, da vedo, da BO ljudje, ne pa živina. Postavnih meja nesmo prelomil", kajti ves ta štrajk imel je tako rekoč nedolžen obraz, a vender smo dosegli, kar smo nameravali. Slavno c. kr. okr. glavarstvo je prifelo preiskovanje. Delavci smo po svojih zaupnih možeh svoje terjatve za to poslanemu gospodu komisjirju naznanili v naslednjih treh točkah: 1. Naj vlada pazi, da se ne bo prodajal zdravju škodljiv živež; vsaj tako na debelo ne, kakor do sedaj. 2. Naj vlada pazi, da se delavcem plačuje njih zaslužek kolikor mogoče v gotovini, ne pa skoraj izključljivo v živežu, če bi bil taisti tudi nt -pokvarjen in tdrav, in 3. naj se jim zaslužek, kateti jo z ozirom na število delavnih ur (14—16) silno p'čel. razmerno zviša. Prepričani smo, da nam bo vlada v prvih dveh točkah brzo in korenito pomagala, a v tretjej ostalo bo pri starem; da, biti zna še huje. O priboljšanji zaslužka naši gospodje nemajo ušes in njih srca so trja od gorskega kremena. Kamorkoli se ozremo po pomoči, ne vidimo je; in vender se nam godi krivica, v nebo upijoča krivica. Računi pri plačevanji našega zaslužka so tako zaviti, da jih le gospodje sami voditi znajo. Še le v poslednjem času, knr smo začeli tudi mi delavci časopise brati, so se nam toliko oči odprle, da ue-mamo več volje, pustiti 86 striči kakor pohlevne ovce. Predno govorimo torej dalje, oglejmo to računstvo nekoliko bližje. LISTEK. P i 11 o n e. (Danski spisal Viljem BergaOft, poslovenil 1. P.) (Daljo.) nJaz nesem več dvomil, da zahaja Pillone v to staro razpadlo vilo; da so se je ljudje strahom ogibali, to bilo je njegovo varstvo. Zadovoljen s tem objasnenjem hitel sem po gladkih stopnicah na prosto. Oslepljen od svetilnične luči nesem zapazil, da so stopnice vedno globeje držale; preden sem to vedel, prišel sem v neko klet, pa na drugem konci poslopja, kakor sem bil prišel poprej. Hotel sem iti naravnost naprej, pa zaslišal sem škripati neka vrata. Šel sem ?a glasom in prišel sem do majhnih VTfttiC, ki jih je majal ponočni veter, kajti železni za ruja veli zapah bil je že polomljen." „Odprl sem jih, in zagledal k mojemu velikemu začudenju pred seboj gosto grmičevje. Poskusil sem prodreti skoz grme in ovijajoče rastline — posrečilo se mi je, pridrl sem na vrt, pa kmalu bil bi moral poplačati svojo predrznost z življenjem; ko bi se ne bil prijel za neki grm, zavalil bi se bil čez nizki rob z»du po strmih skalah proti morju. Zdaj sem vedel, kod je po noči izginili luč; da bi bolje zapomnil mesto, odlomil sem vejo od velicega grma, in odšel sem preprčan, da mrtva vila hrani več skrivnostij nego jih jaz morem razjasniti." rDrugi dan se mi je zdelo, da so tudi drugi jeli nekaj sumiti. Nikolo je jako malo govoril in večkrat šel k mestnemu poglavarstvu, kakor mu je bilo ljubo Družina je Čula po noči, grbasti berač je vedno stikal okrog, žandarji so pogostoma hodili po poti, ki drži na Cocumelo. Pri takih okolščinah sklenil sem vse v nemar pustiti; če tudi so se ponočna |etanja nad menoj ponavljala, spal sem vender spanje pravičnega in nesem so zmenil /a razne vest«, ki so jih raznašale klepetulje po trgu." „Neko popoludue jezdil sem na daljši sprehod po lepej Pinijskej dolini, ki je biuu Masse. Na ovratnej poti nasvetoval sem svojemu kažipotu, da bi potovala naravnost čez strmo pečevje; dasi je on ugovarjal, da je ta pot slabu in nevarna, ostal sem vender pri svojem sklepu." „Komaj sva prišla v osamele oljkiue gozdiče, ki se dotikajo pečevja, Bpodtakuil se je osel in ilo« Kar se bere o katerem koli gospodu, da ima tovarno za izdelovanje žrebljev, [je le pesek v oči: niti jeden sami nema kaj tacega pokazati. Vsi brez izjeme so le prekupei; izdelovatelj je delavec sam, gospodje pa pijavke in sicer take, ki srehljejo na 10, 20 do 30 delavcih h krati. To je tako. Gospodje kupijo železa na debelo, stane jih po 7 do 8 gld. dunajski stot. To železo prodajo potem mej delavce po 12 do 13 gld. stot, kateremu pa mnogokrat še nekaj malega manjka, da bi mogel opravičen to ime nositi. Ko kovači iz tega oderuško prodanega železa narede žreblje, kupi jih gospod potem ko se prepriča, da so pač dosti težki in polnošte-vilni, in jih plača s takim kupom skoraj, kakor jih on po svetu prodaje. Njegov dobiček je torei skrit v prodaji železa in to zato, da, ko bi kovač hotel žreblje prodati, taistih ne more nikamor spečati, kajti on je železo polovico predrago kupil. Go.-podje pri vsaki priliki govore in pravijo: mi kovačem žreblje tako drago plačujemo, kakor jih sami prodajemo. Mi tudi ne zalitevarno, da bi nam na plačilu pridali, prodajajte nam železo po tem kupu, kakor kristijanom gre. Gospod ima vsled te čudne železne kupčije tako velikansk dobiček, da narejene izdelke po svetu lekho bolji kup da, kakor j.h je pa doma kovaču plarul. Da bo ta dobiček nekoliko osvetljen, vzemimo si primer. Gospod ima tridtset kovačev, r.i mu po-kujejo najmanj 15 stotov železa na teden. Pri vsakem stotu prodanega teleta ima gosnod zopet po najmanjšem računu 4 gld. dobička, torej pri jednem delavcu 2 gld., pri 30 pu 00 gld na teden. Koliko pride na mesec ali na leto, ne bomo ručuuili, ker nt smo nevoščljivi; naj si prisluži, kdor si more in kolikor si more, blagoslovi mu Hog! A mi sami se od sedaj naprej ne pustimo več zatiiati tako ne-j usmiljeno. Zgoraj omenjen) 'isti (v mora ličnem odru mil prednjo nogo. Moj kažipot bil je ves obupan; ko je odšel iskat pomoti, sklenil sem jaz potovati dalje, ker se je že mračilo. Nest-m le dolgo hodil po teh skalnatih stezah, ki so se vile zdaj na desno, zdaj na levo, ko sem opazil, da sem zašel; dalje ko sem šel mej temi pustimi sivimi skalami, mej katerimi ho rastla skrivi jetrn oljki na drevesca mej brezkončnimi stenami, tem jasnejše je bilo, da ta večer ne pridem domov, fe ne najdem kakega kaž pota. Vse okrog bilo je mrtvo, nobene hiše, nobene poti, le sem ter tja kak grm in melanholično prep'ličino petje in večno hučanje morja pri mojih nogah! Na zadnje prišel sem na visoko planoto iu vesel zagledal sem čedo koz, ki so pulile borno travo mej skalovjem, star sivolas pastir sedel je oprt na rob skale in pazljivo čital neko knjigo. Bil je postaven mož, s snežnobelimi lasmi in brado, s špičastim klobukom in raztrganim plaščem, zamišljen je bil gotovo v iako zanimljivi? študije, kajti zapazil me je še le, ko sem prišel prav blizu. Zdaj je poskočil po konci, za njegovo starost z lenavadno gibčnostjo in takim gibanjem, kakor bi iskal kako orožje." „„Ali se me bojite, starec?"" vprašal sem ga.tt „„Jaz se nikoli iu nikogar ne bojimlUu odgo- težko) dobiček pa ni jedini, — ampak pride še nekaj. Tistega pičlega zjslužka, katerega delavec v potu svojega obraza s krvavo /uljasti ni i rokami prisluži iu katerega neogibno potrebuje za živež, cevje, oglje, najemnino, stanovanje, obleko, davke in ne-Številne druge vsakdanje potrebe, ne dobi delavec nikjer v gotovini. Vsak gospod ima svojo „štacu-nico", iz katere po židovskih cenah daje viktuvallje in upijanljive pijače delavcem. ĆiĆ ne sili n.kdar tako svojega jesihB, kakor gospod svoje večinoma Bl&bo blago. „Akonečeš vzeti česar potrebuješ, pri meni, poišči si delo drugej." Dela iskati je grenka reč, kajti brez „štacunice" gospoda ni nobenege. Podobni so si tako vsi, kakor oreh orehu in ko bi Bi kdo prebiral kaj, zgoditi bi se znalo, da bi prišel iz dežja pod kap. To je tisto neznosno stanje, za katero ni pomoči; in vender je: pomagajmo si sami, to je silno lahko. — Štrajkati ne smemo, to v redkih slučajih pomaga le na videz, a mi potrebujemo pomoči trajne, gotove, da se tuli pri nas udomači blagostanje in pokažejo večni potrebi duri. Mirneji bomo potem pričakovali sive starost', ker nam bo za delo v moški dobi pripravljen počitek za naša stara leta. Ta pomoč je jedinost, združenje! Kar jed nemu samemu ni mogoče, to je mogoče nekolikim združenim! Delajmo neutrudljivo, delajmo, a delajmo zase Združimo se kovaški mojstri v trdno zvezo na zgubo iu dobiček, kakor n. pr. pu-škarji v Borovljah. Kupimo si skupno že'e/.a, kate- Slavnost „Lire" v Kamniku. rega bo „kovaška družba" ravno tako na tri mesce odloga dobila, kakor sedaj najbolj trd»*n gospod. Shajati moremo gotovo dobro, kajti niske cene, katerih se bodemo, ko se otresemo gosposkega jarma, lahko posluževali, iu.ni bodo odprle vso kupčijo. Nam ne b) treba gledati na velik dobiček, da bomo le imeli pošten zaslužek. Jedno leto bo treba nekoliko žrtvovati, a potem bo skozi bolji in v kratkem na vrhu. Gospodje pa, katerim se mi toliko smilimo, kakor kamen na potu, bodo prisiljeni svoje „štacunice" zapreti in ne bo drugače: z nami vred bodo morali kladiva vzeti v roke in z nami vred od jutra do mraka delati, kajti kupčija ne bo živela nobenega. Vodstvo družbiuo bo imelo nalog napolniti svoje magacine z vsem potrebnim in vse to se bo mej družabnike po prvotnih cenah prodajalo iu nikdo ne bo maral za drago grenko moko in za slabo smrdljivo Bpiritovo žganje. — Možje, kovaški mojstri! Preudarite ta predlog, kateremu se bodo gospodje posmehovati, a ko bo uresničen, kar se bo zgodilo prej ali pozneje, Če Bog da in sreča junačka, bomo na vrsti mi za — posmeh (Konec.) Obeda udeležilo se je mnogo več osob, nego je bilo s prva določeno. Zaradi tega bilo se je bati, da nekateri ne dobo potrebnega okrepčila. A previdna gospodinja, ki je vladala in nadzorovala kuhinjo, vedela je vse tako prikladno uravnati, da se je zadostilo vsem potrebam, za kar jej bodi izraženo posebno priznanje. Po obedu in po skušnji pevcev v Čitalnici pričela se je na g. Grašeka vrtu veselica z raznovrstnim sporedom, katerega glavni del, vsaj za nas, bilo je ubrano petje. Za pevCd prirejen je bil dovolj prostoren in prav okusno zgotovljeu oder, na katerem so zaporedoma nastopali pevci „Lireu in pevci Ljubljanski. Omenili smo že pevcev Lirašev, a trebi je še nekoliko besed spregovoriti o tem mladem pevskem društvu, kajti malokje nahaja se v tako razmerno nevelikom mestu, kakor je naš Kamnik, tako izvrsten zbor, obstoječ, iz nenavadno krepkih iu sonornih glasov. Vsi zbori, katere je prediiašala „Lira", bili so jako krepki, precizno izvedeni in blagoglasni; kazali so, da so pevci marljivo učili in vežbali se in da imajo na čelu prav spretnega in razumnega pevo vodjo gospoda Štele-ta, kateri se nam je razen tega v svojem slavnostnem govoru pokazal tudi kot prav dober govornik. Ljubljanski pevci odlikovali so se osobito s svojim znanim, posebno srečno sestavljenim čvetero-spevom: Pfibil, Štamear, Juvanec in Nolli Ti glasovi prilagajo se tako dobro drug k drugemu, so tako izredno izvežbani, da je pri vsakokratnem nastopu uspeh gotov in splošen. Ne moremo se obširneje baviti z vsemi posamičnimi točkami, mej katerimi je dobro aranžirana loterija s svojimi šaljivimi dobitki vzbujala precej komQ 1 veselosti in smeha; za tega delj rečemo: da je bil splošni utis „Lirine" slavnosti jako povoljen, da so gospodje vse dobro in premišljeno osnovali in z dobrim razumom iu na občno zadovoljnost dovršili. „L'rau pokazala je, da ima razen svojih čilih pev-. c?v tudi splošne simpatije v socijalnem življenji, da je tedaj trdno utemeljena in nje obstanek, nje razvoj iu napredek osiguran in gotov. Naj bi tudi po družili slovenskih mestih posnemali vzgled vrlih Kamničanov in osnovali pevska društva, ki so velevažen faktor v družbenem življenji. Će primerjamo svojo domovino s sorodno nam Hrvatsko, moramo priznati, da so nas bratje Hrvatje tudi v tej zadevi prekosili, kajti pri nedavnem zborovanji zveze hrvatskih pevcev bilo je zastopanih 20 društev, mej katerimi so taka, ki broje po 20 30, 40 in še več pevcev. Okonča v nje ta površni popis, čestitamo „Liri" na prelepem uspehu, mestu Kamniku na veselem iu vsestranskem napredku in, ker nam je baš v tem trenutku, ko to pišemo, došla telegrafična vest, da so v Tržiči Kamuičanje odločili težko pričakovano zmago, kličemo iz vsega srca: Živeli K a m niča nje! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12 junija. Velik hrup zagnali so v zadevi decentralizacije železnic levičarji v svojih kakor tudi v ogerskih listih, češ, da se s to naredbo oškoduje mesto Dunajsko in da se stavi v nevarnost gibčnost vojske. Vender pa neso vsi ogerski listi jednih mishj, kajti „Nemzet" piše o tej zadevi: „Kar se doslej sliši o nameravanej naredbi vlade, se nam ne dozdeva niti o slabije nje strategičnih interesov, n ti nevarnost političnega in upravnega federalizma, najmanj pa pošlovanjenje Avstrije." — Z odgovorom mioistra-prvomestnika mestnemu županu Dunajskemu neso Poljaki nič kaj zadovoljni, ker nasprotuje izjavi, katero sta v tej zadevi dala Sraolka in Grocholski, ko sta v poljskem klubu poročala, da misli vlada decentralizacijo železnic izvesti v tem zmislu, kakor to zahtevajo Poljaki. Grocholski da ima sedaj dolžnost v tej zadevi zahtevati od vlade pojasnila ter pomiriti občno mnenje v deželi. Poljska dežel da je dobila že dovolj praznih obljub, sedaj pa zahteva z ozirom na stopinjo, katero zavzemajo njeni zastopniki v državnem ztnru, odločno svojo pravico. Na dveh stoleh se ne sedi dobro; k večjemu se pade med nju. Grof Taaffe je zdaj — kakor on že navadno dela politiko — s to izjavo razžalil Poljake, izzval k nezaupanju Čehe in Dunajske centraliste tudi ni pomiril ž njo. Deželnim maršalom grAlidUim imenovan je dosedanji maršal, deželni poslanec dr. Zvblikie-wicz vzlic prizadevanjem poljskega plemstva, ki je želelo kneza Sapi eho na to mesto. Namestnik deželnega maršala pa je postal škof Sem bratow icz. „Novy Prolom" prinaša neverietno glasečo se vest, da bode armenski nadškof v Lvovu, Issako-wicz, z vso svojo cerkveno občino prestopil k rim-sko-katobškej veri ter prevzel vodstvo rimsko-kato-liške dieceze. Vsiauje riržćive. Zopet se čujejo glas*, da namerava flrbnka vlada kmalu sklicati veliko skupščino; a neodločna je še, da li naj bi se zbrala v Belgradu ali pa v Nišu, in pa kedaj da se ima to zgoditi. Verjetno je, da se gospodoma Piročancu in Garašaninu nič kaj ne mudi s to veliko skupščino, od koje ima biti odvisno stališče ministerstva, kajti, ako vse ne laže, je stanje tega kabineta zelo omajano. — nN. Fr. Pr." se je poročalo, da so v nedeljo jutro našli znano napadovalko Jelko Markov i ć mrtvo v Požarevaškej jetnišnici. Komisijon, obstoječ iz zdravnikov in uradnih oseb, bode preiskoval mrtvo telo; domneva se samomor. Iflonltovaltl poročevalec „Temps-a" pripoveduje to-le epizodo iz slavnostnih dnij: Ko se je car Aleksander podal na ples k vrhovnemu guvernerju Moskovskemu, kneai Dolgorukemu, peljal ga je policajmajster Kozlov, ki je šel pred carskim vo- voril je s ponosnim poudarjanjem iu srpo me pogledal." nBVi znate tedaj brati V'" rokel sem mu, da bi ga potolažil. „„Kuj tacega se redko dobi mej pastirji v tem kraji!"'' >,„Jaz znam še več kakor to!"" rekel je ponosno in zaprl knjigo.u „„Ali ste čitali življenje kakega svetnika?"" vprašal sem ga, čudeč se njegovemu obnašanju." „„Da, življenje nekega narodnega svetnika in mučenika, kakor so vsi narodni svetniki"", rekel je 8 čudo melanholičnim obrazom". „Vzel sem knjigo v roke in čital na prvem listu: „La storia di Masaniello", tiskano z rudečimi črkami in olepšano s slabo narejeno podobo slavnega narodnega vodje sedemnajstega stoletja". „„Bil je velik mož"", rekel sem mu, ko sem mu podal nazaj knjigo, kajti vedel sem, kako se navdušujejo Napolitanci za Masaniella". „Pastir je zmajal z glavo in oči so se mu za-Bvetile". „„Ne, ekscelenca,"" odgovoril je, „„bil je že blizu, da bi bil postal velik mož, pa ni postal. Mogel bi bil postaviti si krono na glavo, pa zgubil jo je v blatu. Njegova sreča bila je večja, kakor on sam, in ravno to bila je njegova nesreča. To je v kratkih besedah moja misel o Masaniellu"". „Čuditi sem se moral tej jasnej in vernej sodbi, kakeršne nesem pričakoval. Starec je pa utaknil knjigo v žep, zažvižgal kozam iu rekel kratko: „„Kaj hočete V"M „„Zgrešil sem pot in rad bi dobil koga, ki bi me spremil v Sorrent"", odgovoril sem". „„To je zdaj težko"", odgovoril je. „„Ljudje se še neso vrnili domov iz vinogradov, pastirji pa ne morejo pustiti svojih čed; pa počakajte malo, morda vam zamore m jaz pomoči"". „Obrnil se je proti skalam in zažvižgal na prste. Bil je zamolkel in otožen glas, ki se ni dosti ločil od melanholičnih glasov školjkastega roga, in na mah prikazala sta se, kakor bi bila prilezla iz zemlje, dva moža divje in zoprne vnanjosti". „„Ženi koze domov, JBeppino"", rekel je starec prvemu in podal mu svojo palico. Druzemu pošepe-tal je nekaj na uho, potem se pa obrnil k meni, rekoč: „„Jaz vas spremim, če ste zadovoljni s starim možem? Pot drži tu na levo"". „šl;i sva nekaj časa vštric in oba sva molčala; nazadnje spregovoril je starec: „„Kako je to, da ste se predrznih v tako od- daljen kraj, kamor redkokedaj zaide kak tujec? Ali se ne bojite Pillona in njegovih Jjudij ?"u „Dopovedal sem mu svojo nezgodo z oslom in pristavil, da sem ubog umetnik, ki se nema ničesar bati, ker bi se Pillonu pač ne splačalo loviti ga". „„Ne govorite tega,"" odgovoril je moj spremljevalec s čudnim smehljanjem. nn Pillone jako čisla umeteljnost, bil je sam tudi slikar."" „„Ali res?"" odgovoril sem pol osupneno, pol porogljivo. „„Ali mislite, da je on v tem kraji, ko je vse od Masse do Sorrenta polno samih policajev in žandarjev?"" „Starec zmajal je z ramama." „„Ali ste že kedej tu gori srečali kakega žan-darjaV"" vprašal je porogljivo. „„Ali bi vas rešili policaji celega sveta, ko bi naju zdaj-le srečal Pillone? Na cesti dobite policaje in ogleduhe, a Pillone ni cestni ropar."" „„Knj pa je tedajvprašal sem.w „„Kralj!"" rekel je ponosno starec; „„kjer mirta razvija svoje temnozeleno listje in cvete rumeno bodičevje, tam začenja se Pillonovo obširno kraljestvo. Ali vidite one daljne gorske črte, ki se vzdigujejo v sinjih meglah, vedno večji, silovitejši, dokler se ne zgube v raztrganih grebenih Apeninov ? Bom, po ovinkih tja. Car, to zapizivši, bil je zelo nejevoljen ter je vprašal Kozlova: „Ekscelenca, zakaj me neste peljali neposredno poTverski?u »Ker mi je čuvati nad življenjem vašega veličanstva", jecljal je Kozlov. rVse te oprezna naredbe so smešne", dejal je car jezno, „ter store, da se vidi, kakor da bi jaz ne imel zaupanja v svoje ljudstvo.J Še tisti večer, trdi poročevalec, vedela je vsi Moskva o tem dogodku. V Italijanski kamori prouzročil je povodom proklamacije volitve kneza Colonne ljudski tribun Coccapieller neznansk prizor, očitajoč knezu, da je bil izvoljen s pomočjo 50 000 lir podmitenja. (Kakor znano, voljen je bil CdooneS junija, dan po slovesno obhajani obletnici Garibaldijeve smrti, v drugem okraji Rima proti mlajšemu sinu Garibal dijevemu Ricottieri.) Ob jednem je dolžil Coccapiel ler predsednika zbornice, Fari no, da se je udele Sil volilnega banketa v prid Colonne. Kamora pa je volitev Colonne potrdila vzlic očitanjem in na padom Coccapiellerja, na kar je slednji odloživši evoj mandat zapustil dvorano, ker da mu zabranjuje njegova čast, sedeti vkup s Colonnejem v kamori. Na to je izjavil predsednik, da je prvi volilni okraj Rimski, katerega je doslej zastopal Coccapieller, izpraznjen. Bojev v Albaniji ni še konec. J^>*dnji torek imel je Asa i m paša svoj ostrog v deželi Hottov, dočim so Mallissorci zasedli vršine po okolici. V sredo in četrtek nadaljevale so se vzlic deževuemu vremenu praske mej Malissorci in turškimi pred njimi stražami. Gorci bo hudo razsrjeni in trdijo, da Turki pri svojem pomikanji neso prizanašali ženam in otrokom. Tolpo Arnavtov iz Dinosa, kakih 300 mož, so Turki v sredo po polnem razgnali. gimi je tudi ta: da je bolje za kmeta, ako več jezikov zna itd. — O tem hočem nekaj izreči. V ta namen podam tu neko molitev iz cerkvenega življenja; obrne se to lahko tuli na politično stran. Pred leti je ljudstvo molilo v tolminskem okraji znano molitev „Salve regina" takole: Silvo rogina, mati milše koše, biti daličeda, ješ pramš, o fleinšč, jenak klamame bale. Jerga tavoka, patnoštra, mila stoš, mila ko dreš. Vkleš vi-dinaš, — abentu — ornim — venedištu — fruštu — aventu aštentrš, — oklemeš vpije tu virga Marije — meludate naviha ftekrate — ne majhna ver-tut.-i kontra orša štoš omni Ješuš — alaldeje Mica se smeje, mitivu kunisu komata šuperna ka noštra — adi je redi je koštanjo governa Ij ud no. Amen. (Dalje nemam ničesa dostaviti. Samo to:) Fiat applicatio — naj se ta faktum obrne na poli tično btran! Jednako se godi tudi z nemščino pri naših kmetih. Tako se kaznujejo protinatorni grehi. Najhujši grehi zopernatorni grehi: znana stvar! Dopisi. Iz Ptuja 11. junija [Izv. dop.j Graški Nemci imajo mnogo zidom jednakih lastnostij: — če ga pri durih vuu vržeš, pride ti pri oknu v hram. In kako so „skrbni" ti gospodje za nas! Pred nekaj časom sem vam poročal, da štajerska kmetijska družba kolportaži celjskega „Lisjaka" ter ga uriva poddružnicam na Spodnjem Štajerskem, kar pa se je sedaj vsled množili protestov zoper to urivanje Volitve v mestih in trgih. Izvoljeni so: V Ljubljani: Peter GlriESSelli, Ar. AlfbllK jHoŠĆ, oba jednoglasno s 421 glasovi. Udeležba bila je, kakor kaže to število, jako živahna. V Idriji: Josip Vit. SchllcUl, jednoglasno. Od 98 voliicev prišlo jih je 48. VKranji: Otfoil Detelja, j ed n o-glasno s 149 glasovi. V Rudolfovem: Silna udeležba, profesor Fran Sil Kije zmagal sijajno z nad sto glasovi večine nad prostom Urhom. Suklje dobil 206, Urh 90 glasov. V T r ž i č i: Dr, Na lliee zmagal proti grofu Thurnu z večino 2 glasov. Pritisk nemškutarjev silen. Nekateri duhovniki agi- namen grofa Thurna proti njemu, in imeli bo vse tako napeljano, da so celo stavili, da bode Samec podlegel. Obžalovati moramo, da so nekateri duhovniki s svojim glasovanjem javno pokazali, da jim je ljubši nemški grof, nego narodnjak. V Postojini bilo se je bati dr. Deuovega upliva. A kakor kaže izid, pojema ta uphv že močno in kljubu velikej oddaljenosti Loža in Vrhnike prišlo je toliko voliicev na volišče, da je zmaga sijajna. Naj zanimljivejša in posebno poučna pa je volitev gosp. Fr. Šuklje-ja v Novem Mestu. Kakor znano, se je Šuklje odpovedal kandidaturi, da bi ne rušil discipline. A ko je čul, kako se je rovalo in ščuvalo proti volitvi Kersnika, kako so se ukrepi centralnega odbora z nogami teptali, se tudi on ni več čutil vezanega; to tem manj, ker bo dan na dan dohajali telegrami in dopisi, da ga večina voliicev želi kandidatom. In da so bila vsa ta poročila verodostojna in istinita, — nikakor pa zlagana in izmišljena, kakor se nekaterim gospodom /ljubi zdaj pa zdaj pisariti — pokazala je volitev, pri katerej je Šuklje zmagal z ogromno večino 1 16 g la sov. Vidi se iz teh številk, da imaja često politični preroki ravno tako malo sreče, kakor vremenski. Pred malo dnevi še se je čital račun, da bi Šuklje dobil jedva 132 glasov, prost Urh pa 170, sedaj pa tolika razlika! V obče pa so danes dovršene volitve imele mnogo zauimljivega gradiva, o katerem bode brez dvojbe še prilika in potreba spregovoriti kaj več. Za danes le še toliko, da nam je izid po polnem po godu, kajti: „Deua bene vertit!" Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je za zgradbo kapelice v Kuteževem pri Dirakej Bistrici 100 gld. — (Nadvojvoda Albreeht) dospel je včeraj na Bled in ustavil se v Mallnerjevem hotelu. — (V restavraciji Čitalnice Ijub- ustavilo; — sedaj pa se pošilja našim občinskim I tirali so za nemškega kandidata, vsled tega j 1 j anske) je danes zvečer povodom srečnega izida predstojništvom Graška „Tagesposta" se vd da brez- silna razburjenost. Živeli Kamničani! Prišlo 11 deželnozborskih volitev sestanek voliicev in rodo-plačno in na zavitku je zapisano: „portofrel". 'je 220 voliicev. Od teh dobil je dr. Samec 111 Nam ni znano, od kod ima „Tagespost" ta pri- glasov, grof Thurn 109. Dr. Samca ni noben vilegij, da se sme pošiljati poštnine prosta duhoven volil ter si usojam zategadelj slavno poštno ravnateljstvo v Gradci popitati: je li njemu zuauo, da se Graška „Tag." aportofrei" po Spodnjem Štajerskem pošilja ? | S Tolminskega 8 junija. [Izv. dop.] (Protinatorni grehi.) Dolgo borimo se za svete naše pravice — ne brez uspeha. Vender gre v nekaterih krajih v nekaterih ozirih še počasno. Spu-minam dogodkov iz življenja koroških Slovencev. Po VBej sili hoče so vrag zadušiti kal narodne zavesti, ki Be pojavlja pri teh naših bratih. Izgovori, ki jih naši neprijatelji nam nasproti stavijo, so razni: izgovor se lahko dobi. Mej dru VPostojini: Zmagal jc dr. IlillliO Dolence z 78 glasovi proti dru. Deu-u, ki je dobil 48 glasov. V Kočevji: Župan Hranile jednoglasno s 65 glasovi. Daoašuji izid volitev razradostil bode vsacega nravega rodoljuba, kajti volitve v mestih neso bile brez nevarnosti. Posebno v Tržiči bil je hud boj in dr. Samec zmagal je samo z dvema glasi. Dasi je bil dr. Samec postavljen po centralnem odboru, je vender nekaterim posebno iskrim agitatorjem bdo na tem, ga na vsak način podreti. Izigrali so v ta To je Pillonovo kraljestvo, tam živi njegov narod, tam on neomejeno gospodari. Ko on umrje, izbere si svojega naslednika; vselej se bo našel kdo, ki bo kraljeval v teh gorah, in bo zamogd razširjevati meje svojega kraljeBtva, če bo imel dovolj poguma, razuma in predrznosti za to."" „„Ali mislite,"a rekel sem, nnda Pijemontezi ne bodo hitro zatrli teh neredov, ki so že v srednjem veku pustošili Italijo? Pod Viktor Emanuelom ne bo šlo tako kakor pod Bomboni, ki so pustili, da so se roparji mej seboj pobijali."" „„Pijemontezi,"" ponavljal je z zaničljivim pogledom. nnAli mislite, da se mi za Pijemonteze kaj zmenimo, ali da jim mislimo biti pokorni? Oni so tujci mej našim narodom, kakor so bili Španjci. Kaj so prinesli oni našej rodovitnej, našej srečnej deželi? Nova bremena, nove davke, nove postave, novo revščino! Naj bi jedenkrat prišel Viktor Emanuel preganjan iskat zavetja v teh krajih, ki jih imenuje svojo deželo : — nobena roka bi mu ne podala koščeka kruha, nikdo bi mu ne podal kozarca vode; še celo borne koče bi mu ne odprl, da bi ga obvaroval pouočnega mraza. Naj pa pride zaničevani Pillone, katerega Pijemontezi imenujejo roparja, pozabivši, da so sami priropali še tla, po katerih hodijo: povsol ga bodo i veseljem sprejeli, povsod našel bo kt>ko pribežališče! Najubornejši dninar delil bi ž njim svoj košček kruha in dal mu piti svojega vina; kjerkoli naj on spi, vedno je na stotine mož pripravljenih braniti ga. Zato imenujem Pillona kralja goni, Viktor Emanuel naj pa obdrži za se mesta in doline!"" B„Vi ste tedaj dobro znani s Pillonom, starec?uu rekel sem in pospešil svoje korake, kajti starec je razvnet od pripovedovanja vedno hitreje stopal, peljal me je skozi strašanske pečine, ki so vse prej bile, nego prijetne. „„Vi ste že morda videli Pillona; gotovo veste kaj iz njegovega življenja povedati, saj pravite, da je slikar V-'u „„Jaz vidim Pillona slednji dan"", rekel mije tako mirno, kakor bi se razgovarjal o najravno-dušnejši stvari na svetu; „„in jaz mislim, da ga težko kdo bolj ljubi, kakor jaz. Bil je vedno dober z menoj, pridobil mi je vse, kar imam, in o njegovem življenji bo vam težko kdo vedel več povedati, kakor jaz."" „„Ali ste morda njegov oče?"" zaklical sem osupuen." „„Ne!uu odgovoril je pastir. „„Pillonov oče je davno mrtev. Ne, jaz vem od drugod vse.uu (l)uljc prih.) ljubo v. — (G. Rudolf G I ob očni k) iz Postojine promoviran je bil dne 0. t. m. na graškem vseučilišči doktorjem prava. — (Temeljni kamen za telovadnico „II r vats kega Sokola) položil seje preteklo nedeljo izredno slovesno v prisotnosti mnogih dostojanstvenikov in obilega občinstva. V temeljni kamen uzidali so ustanovno pismo, od vseh Zagrebških listov po jeden izvod in zdaj običajnega drobiža po jeden komad. Zvečer bil je komers, katerega se je udeležilo okolu 800 osob in pri katerem sta se prečitali Čestitki Tržaškega in Ljubljanskega Sokola. — (Za pravnike zanimljivo.) Dne 17. maja t. 1. zaslišan je bil Dragotin Burtolovič, trgovec v Oseku pred kr. grad. deleg. sodnijo v Oseku v nekej civilnej pravdi kot svedok. Po dovršenem slušanji svedoka hotel ga je sodbeni pristav Samuel Spiller zupriseči, ali ta kot katolik, kateremu religijozno čuvstvo in osvedočenje ni dopustilo, da položi prisepo v židovske roke, držeč, da se tim žali svetost prisege, je izjavil, da prisege pod temi okolnostmi položiti no more, nego, da jo pripravljen položiti jo v roke vsakega krščanskega sodca. To je svedok Bartolović izjavil v tako pri-stojnej formi, da ni bilo povoda postopati proti njemu po § 192 poslovnega reda, pa je vsled tega židovski sodeč odgodil ročišče, ter je pozval na novo svedoka pred se na dau 22. maja t. 1. v svrho p>-laganja prisege in sicer pod pretnjem globe od 100 gld. Vsled utoka Drag. Bartoloviča je kr. banski Btol ukinol odlok kr. deleg. soduije v Oseku kot neopravdan ter mu naložil, da opredeli novo ročišče za polaganje prisege, katera se ima svedoku odvzeti po krščanskem sodcu. — (Vabilo!) Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani naznanja vsem svojim častitim udom kakor vsem prijateljem delavskega društva, da namerava ustanoviti svoj moški pevski zbor in pevske vajence poučevati redno vsak ponedeljek in četrtek vselej od 8 do 9 ure. Želeti je torej, tla bi se prijatelji petja in delavskega društva sploh v velikem Številu klenili in podpirali dobri namen delavcem v prid. Sprejem gospodov je v nedeljo dne 17 junija od IVa do 3 popoludne, v ponedeljek 18 junija od 8 do 10 ure zvečer v delavskem izobraževalnem društvu, Florijanske ulice št. 14, I. nadstropje. — (Razpisane službe.) Svetnika pri c. kr. uadsodniji v Gradci. Prošnje do 26. t. m. — Profesorja za klasično filologijo z nemškim in slovenskim učnim jezikom na podgimuaziji v Ki ari)i. Plača 1000 gold. in 200 gold. službene doklade. Prošnje do 15. julija t. 1. na dež. šolski svet kranjski. — Učitelja na ljudskej šoli v Budanji. Letna plača 450 gold. Prošnje do konca julija. — UciMja na jednorazrednici v Šent Vidu pri Brdu. Plača 400 gold. in stanovanje. Prošnje do 15. julija t. 1. — V okraji Črnomaljskem: Nadučitelja na dvorazrenici v Vinici. Plača 500 gld., službena doklada 50 gld. iu stanovanje, in eventuvelno dru-zega učitelja s 450 gold. na leto in stanovanjem. — Učitelja na jednorazrednici v Preloki. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 15 julija t I. t mrli so v IJuhljaiii: 9. junij«: Marija Kermec, dekla, 48 1., Marije Terezije cesta št 6, z» jetiko. 11. junija: Frie Kiršner, lokoraotivnega vodje sin, 7 L, Dunajska cesta St. 15, za spridenjem krvi po vročinski bolezni. 12. junija: Ignacij Jerfiek, delavčev sin, 5 tednov, Vodnikove ulice št. 6, za oslabljenjetn. V deželnej bolnici: 8. junija: Neža Zankar, perica, 61 1., za jetiko. — Franc Čerrmgoj. dninarjev sin, 1'/« h, za sušico. — Antonija Cerer, strojnega vodje hči, 4 1., za šenoin. 10. junija: Franc Kastelio, delavčev sin, 3 1, Laryn-gitis crouposa. Tujci: 10. junija. Pri Mlona: VViener z Dunaja. — Sonnabend iz Zagreba. — Oranitzki iz Trsta. — Hlzdek z Dolenjskega. — Gruss z Dunaja. Pri MkIIcI: KUnstler z Dunaja. — Miiller iz Trsta. Eckstein iz Prago. Razne vesti. * (Nenavadna suša), ki traje na Čes kem že nad štiri tedne, napolnila je s strahom srca poljedelcev, ki se hrepeneč ozirajo na vsak oblaček, ki se prikaže na obzorji. Pri tem žalostnem stanji spominja neki časopis na prerokovanje mlade ciganke, ki je pred leti rekla: „Leta 1883 bi ne ho tela biti poljedelec, 1884 ne vojak, leta 1885 pa ne žid." * (Prvi velociped) zazrli so z začudenjem Črnogorci pred par dnevi na Cetinji Bogat Anglež od angležkega vojnega brodovja stavil je, da se v petih urah z velocipedom pelje s Kotora v Cetinje in nazaj, in je stavo tudi dobil. * (Orjašk slon.) V Liverpool pripeljali so slona, ki je najveća do sedaj ujeta žival. Težak je 100 stotov in njegov rilec meri na najdebelejšem delu 3l/a čevlja v obsegu. Poslano. V „Slov. Narodu" štev. 130 od dne 9. t. m. čitamo članek o volilnem gibanji na Goriškem in o nekaterih kandidatih. Mej istimi navedena sta kandidata za Sežanski okra;: gosp. dr. Ahram in gosp. M. Sila, — v tem pasusu pravi dopisnik, da i jaz kaudidiram proti gosp. Sili; radi tega javljam tu, da jaz nesem nikoli kandidiral, ker sramoval bi se, da bi se mi smelo očitati, da se komu urivam, ter liikdo ne more reči, da sem se kedaj izjavil kandidirati za deželni zbor Goriški. Vedi gosp dopisnik pa, da le komaj pred osmimi dnevi, ko so moji volilci in važni kraški možje mi zagotovili svoje z.upanje in mi izrekli, da me hočejo voliti v deželni zbor Goriški, sem se izrazil da se ne bom branil sprejeti težkega pos'a in poklica, saj narod, posebno pa Kraševce in njih interese z »stopati mi je velika čast, in narodu po nidgati v duševnem in gmotnem oziru pa sveta dolžnost. Sežana 10. junija 1883. (401) Rajmund Mahorčič. XD'CL3^LS-jsis:a, borza dne* 12. junija. (Izvirno telcgratično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... /,i:U;i renta........ .. . 5u/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akeije...... . . London . ..... Srebro . ....... Napol. . ......... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državno srečke iz 1. 1864. 100 „ 4"/o avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ n n n '0 ...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rog. Brečko 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/a°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabctiue za pad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditno srečke......100 gld. Kudolfove srečke.....10 „ Akt ije anftlo avstr. banko . . 120 „ Trainmway-dru$t. volj. 170 gld. a. v. 78 gld. 40 78 95 98 90 n 93 » 35 835 — n 296 > 90 n .'20 » 05 n n 52 n n 5 n 67 ti 58 n 45 ji 120 * — n 106 rt 75 n 98 ti 90 n 120 n 20 n 88 T 85 n 87 ji 05 n 103 a — n 114 n 50 n 118 r> 20 n 102 n 80 n 105 n — n 169 n 75 n 19 n — ji 110 D — n 216 n 50 n Velika zaloga posebno dobrega, belega ali rudečega dolenjskega vina od leta 1882 prvo vrste po 5 gld., druge po 4 Vi gld., — ■ntauro yino po 7 do 8 gld. avst. veder proti pošiljatvi posode pri OvoHilcolji, "378—2) v Sevnici (Lichtenwald) štajersko. Št. 7771. Razglas. (399-1) V smislu §. 66 prov. občinskega reda za Ljubljano se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in oni vseh zakladov, s katerimi upravlja mesto, za 1882. leto od IG. ž»im*k. veseljem obilnih naročil. Meščanska pivovarna v Plznu, I a Trna a zaloga -cr Gradoi. pri JPV SOHEDIWTF Amiciistrassc 35. (391-3) l/dateii in odgovorni urednik Makao Ar m i t. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.