Ljubljana, 12. decembra 1940. — Leto XIII. — Št. 51
Poštnima plačana ▼ gotovi*i
GLASILO
KRŠČANSKEGADELOVNEGA LJUDSTVA
Družabni red In ljudska volja
S trdnim horahom v bodočnost
Največja rana današnjega človeške, ga rodu je njegovo materialistično gledanje na življenje. Od tu izvirajo vse posledice tako socialnega kot tudi duhovnega značaja. Materializem je odmaknil človeka od njegovega duhovnega gledanja na namen in pomen človekovega življenja. Z magnetično silo ga je potegnil k sebi, tako da današnji človek vidi vso svojo življenjsko srečo v lovu za materialnimi dobrinami tega sveta. In prav od tu izhaja človekovo odtujevanje od Boga in njegovih osnovnih zapovedi, ki so podlaga blagostanju človeštva. Zlato je zamenjalo človeške vrednote, ki izvirajo iz krščanstva in plemenitijo človeška _ srca, s svojo materialistično surovo salo, katera ne pozna ne usmiljenja in ne pravice. Zato pa imamo danes v gospodarstvu kapitalistični sistem, ki gre zgolj za dobičkom. Človek mu je le pridobitno sredstvo, kot stroj. In ta kapitalistični gospodarski sistem tira vse gospodarsko udejstvovanje na svoje železne tirnice, kate-leuiu se mora, odki-iii bodimo, prilagoditi vsak gospodarstvenik, če hoče, da bo uspeval. Seveda so med gospodarstveniki današnje dobe še posebni tipi, recimo jim izrodki, ki gredo preko vsake meje pravičnosti. Imamo delodajalce, ki sicer odtrgujejo svojim delavcem socialne dajatve, toda ko delavec oboli, zve, da ni bil niti zavarovan, ker je delodajalec enostavno odtrgani prispevek prisvojil sebi. Imamo minimalne mezde, ki so že satne po sebi poseben znak časa. Oblast mora celo delavčevo mezdo pri današnjem gospodarskem sestavu določiti, da obvaruje delavca pred prevelikim izkoriščanjem od strani delodajalcev. Človek bi vsaj pričakoval, da bodo vsi delodajalci spoštovali to odredbo višje oblasti. Kaj še! _ Z vsemi silami se ji skušajo izogniti. Nekateri obrati so celo potom oblasti dosegli še posebne popuste pri itak že najmanjših določenih mezdah, drugi protestirajo in se pritožujejo na oblast, da se minimalne mezde morajo znižati, ker da jih naše gospodarstvo ne prenese. Pred časom smo pisali da je v najbližji ljubljanski okolici okoli 30 mojstrov, ki minimalne mezde nočejo izplačati svojim pomočnikom.
Na drugi strani pa vidimo, da so nekatera podjetja imela pred dviganjem draginje polna skladišča svojih izdelkov. Ko je draginja porastla, so «e skladišča naenkrat izpraznila in je vsa zaloga šla v prodajo po novih ce-fl<ih seveda z velikim dobičkom.
Draginja je porastla v zadnji dobi nad 50 odstotkov. Zvišali so se predvsem predmeti, katere nujno rabi vsak človek za svoje življenje. Vsakdo je zviševal' svoje izdelke, kar je povsem razumljivo. Od industrijskih izdelkov, preko obrtniških do kmečkih pridel-kov; vse je slo s cenami navzgor.
Kdo je ostal zadaj? V precejšnji meri naš mali obrtnik, ki je moral zviševanje kolikor toliko prilagoditi socialnemu položaju svojih odjemalcev prav tako tudi naš podeželski kmečki človek, predvsem pa delavec. Le-ta zadnji nima ničesar drugega prodajati kot delo svojih delovnih rok. Ta pa je v tem časti okusil vso težo materialistične miselnosti današnje dobe. Tam, kjer ni delavstvo organizirano, okuša še danes mrzloto človeškega srca, tam pa, kjer je organizirano, se je moralo težko boriti in okusiti ves križev pot borbe za pravico, da si je
Ko pregledujemo sisteim sedanjega družabnega reda vidimo, da se ta pričenja na vrhu z gospodo in konča na Jeraju z berači in nemaniči. Pod pojem gospode ne mislimo lepo oblečenih gospodov in dam in ne vem kako eleganco, temveč vladajoči in posedujoči razred sedanje dražbe na eviroipsikem zahodu im jiugovizhodu.
Posedovati večino gospodarske produkcije in ustvarjati individualistični in kapitalistični gospodarski sistem se pravi, vladati človeški družbi. Ta individualno liberalni kapitalistični sistem je podjarmil Evropo in jo danes držii v kleščah in stresa v bratomorni vojiiji, ko pošilja milijone ljiudi drug proti drugemu brez posebnega cilja in namena. Tu gre samo za nadoblast vladajoče družbe in velekapitala, ki se me more podrediti koristim celote, temveč vztraja le na' koristih posameznika, računajoč na še bohotmejši razvoj na razvalinah, ki jih danes ustvarja. Vendar skoro lahko rečemo, da iz teh razvadim ne bo več vstal, temveč bo ostal pod njimi in bo pokopal tudi samega seibe, kajiti segel je predaleč, od koder ne more več nazaj.
Ljudska volja ali če hočemo ljudsko hoitemje je v velikem nasprotju z vsem današnjim kapitalističnim družabnim sistemom.
Glavni stebri in nosilci današnjega kapitalističnega družabnega reda se odražajo dame« predvsem v kapitalističnem gospodarstvu, ki deli ljudi na posedujoče, ki so lastniki in delodajalci in reveže, kii so delojemalci. Sredine skoro ni in še ta se venomer bolj izgublja, v razmili diktaturah, ki so od zgoiraj navzdol, v omejevanju osebne svobode revnega človeka im omejene svobode tiska.
Ljudska vollja pa v velikem nasprotju teži daines po vseh stvareh, ki jih kapitalistični družabni red z ati ra. Ljudska volja je v konfliktu z vladajočo družbo in pničalkuje spremembe, ki bo do korenin preuredila družabni red in ustvarila boljše pogoje za življenje.
Gospodarski sistem naim danes popolnoma zasužn juje človeka in ga postavlja v popolno odvisnost im pokorščino. Delovno razmerje bi moralo sloneti na medsebojni poštenosti, ne pa v absolutni pokorščini in odvisnosti. Delavcu je danes po raznih tovarnah vsiljen sistem, ki do kraja izčrpava
vsaj^malo izravnalo svoj gospodarski položaj s potrebami časa.
Zato pa dela organiziranemu delavstvu veliko krivico, kdor mu danes očita, da je v borbi za svoj vsakdanji kruh, za svoj gospodarski obstoj, materialistično. Ta borba je v vsem svojem bistvu ne le upravičena, ampak tudi popolnoma v skladu z našimi krščanskimi načeli. _ Naloga krščanske delavske organizacije je tu predvsem ta, da to 1 torbo v svojem osrčju poplemeniti, da izvira iz osnovnih človeških gospodarskih in duhovnih nagibov. Kajti tud v borbi za svojo gospodarsko eksistenco človek ne sme posuroveti, poznati mora določene zakone, ki gredo skupnosti v korist in ne le posamezniku. Nešteto družin je v taki delavski borbi prizadetih, nešteto otrok, katerih vzgoja telesa in duha je odvisna od uspehov prave in plemenite delavske borbe za gospodarski obstoj delavskih družin.
Velika je dandanes revščina med delovnim ljudstvom. Razne, skoraj bi
njegove fizične in duševne sile, poleg tega ga pa veže še v potjolmo odvisnost v gospodarskem im političnem življenju. Kmiltuirmo se pa ne more udejstvovati, ker za ito nima skoro nobcinih možnosti. Racionalizacija ali smoterno delo upošteva satmo koristi podjetnika, t. j. tovarne, nič pa koristi delavca. Produkcijo se povečava, toda z njo se vedno bolj obremenjujejo tudi fizične in duševne zmožnosti delavca. Delavski zaslužki se s povečano storitvijo ne zvišajo, temveč se ustvarjajo novi sistemi dela, ki obremene delovne moči do skrajnosti. Raizni akordi in premijski sistemi so dovolj zgovoren dokaz zato. V zadnjem času so začela celo irazna podjetja, ki so pognala delavsko zmogljivost do viška, akoxdne positarvke ukinjati im delavstvu plačevati main jše urne mezde, zraven pa za-rozila, da bo vsak odpuščen, ki ne bo ose.geJ akordtne storitve. Navedel bi lahko več primerov te nove racionalizacije dela in obratov, ki upošteva samo koristi kapitalizma, ne upošteva pa ljudskih potreb, ki so jim čisto postranskega (pomena.
Pred časom so časopisi mnogo pisali o normalizaciji našega gospodarskega življenja in o načrtnem gospodarstvu. Vršila se je tudi anketa pri Zbornici za TOI, kateri so prisostvovali odločilni predstavniki naših gospodarskih krogov in tudi mmogi razuimmiiki. Vendar pri pregledovanju referatov im po pisanju časopisov vidiuno, da so gospodje gledali vso stvar zgolj s pridobitnega stališča, upoštevajoč samo koristi im prospeh delodajalcev. Produkcija se bo poivečala, čas bo še lepšei im koristneje iz,rabljen, izvesti je potrebno te im one reforme itd. Vse to se bo izvajalo na ramah slovensikega delavca. Kako bo pa delavec vise to doprinesel pai ni nihče povedal. Res je, da so se povečini izbolljšale plače, toda delavec od tega nima nič, še celo slabše živi kakor prej, ker so se življenjske potrebščine za še enikrait toliko podražile.
V	os ta gospodarski sistem )e proti ljudski volji, ki ne: prinaša potrebnih komati im blagostanja l judskim množicam, čeprav le te ustvarjajo blagostanje temu gospodairsikemu redu.
Vzporedno z vedno večjo odvisnostjo delovnega človefka do svojega gospodarja v socialnem pogledu koraka tu-
rekli vsakdanje nabirke, bodisi po mestnih ulicah ali po deželi, nam _ to dokazujejo. Otroci prezebajo, mladina od ljudske šole do univerze strada, prav tako tudi obrtniška in trgovska mladina. Veliko se trudijo razne Vin-cencijeve konference, Elizabetne konference, vsa druga karitativna društva, da vsaj malo omilijo revščino današnjega človeka. Ves ta trud, ki je vse hvale vreden, nam_ dokazuje, da utripajo še mnoga krščanska srca v naši sredini, toda da bi se omililo gorje pri jedru, ne morejo ničesar napraviti. To pa je odvisno le od delovnega ljudstva, če si bo znalo priboriti v težki borbi z gospodarskim kapitalističnim sestavom pod božjim soncem tisto nujno pravico do vsakdanjega kruha, ki mu gre po vseh božjih in človeških pravicah.
Z dvigom blagostanja delavskih množic, z dvigom njegove duhovne osebnosti, da je tudi delavec prav tako vreden član človeške družbe kot njegov delodajalec, bomo delavstvo pri-
di vedno večja ovira osebne svobode, ki je temelj urejenih razmer. Ko človek ne bo samo suženj kapitala, temveč tudi enakopraven član družbe, tudi ne bo take odvisnosti. Kapitalistični družabni red zelo preračunano vodi ves družabni red in mu je zatrenje osebne svobode im vsakega samostojnega poikreta najnujnejše sredstvo za absolutno nadvlado. Le s pomočjo brezobzirnega zatiranja oseibne svobode je bilo mogoče Evropo pahniti v eno najstrašnejših vojsk, ki se je pred dol)rimi letom začela.
Kar je ljudskega in diši po osebni svobodi posameznika in široke družbe, je v kali zadušeno ali pa vsaj onemogočeno in obsojeno na bedno životarjenje.
Illllllllllllllllllllllllllllll
„ Delavska pravica" mora priti v vsako zavedno slovensko delavsko družino!
Posledice vse te birokratizacije so danes več kot jasne. Odgovor na to je vojma. Vojna, ki divja brez konca in kraja, kii razplamtela zdaj ina severu zdaj na jugu in povsod so udeležene v tej igri ljudske množice. Vse to se bo končalo in dames vemo, da 6e vse maščuje, kar se stori proti ljudski volji im proti ljudskim koristim. Delovni čiloiveik prav gotovo nima koristi klati se zaradi raznih intrig, kii jih je spretno razpletel velekapitalizem. Eno pn je pri tem, svetovna pozornica se čisti, in danes je vkljub vsemu precej čistejša kakor je bila pred leti. Treba je velikih dogodkov, da prevrnejo stare in preživele ideje v nove boljše oblike. Svetovne pozornice danes niso mogli urediti nekateri, ker so jo urejali proti ljudski volji in brez ljudstva. Ljudstvo pa 1)0 končno le tisto, ki bo uredilo svet po svoji volji. S. K.
peljali k višjim vzorom življenja. Le v teh vzorih bo končno delavstvo našlo samega' sebe, našlo pa tudi pravi smisel svojega lastnega življenja. In če v današn jih razburkanih časih iščemo nosilca bodočih lepših dni, ga bomo našli samo tu in nikjer drugod. Zato pa moramo, sproščeni vsake materialistične miselnosti, z globokim idealizmom, z močno vero v srcu in z ljubeznijo objeti simbol dela, to je edinega vira človeškega blagostanja, delovnega človeka, in mu pomagati, da se svobodno razvija v gospodarskem in duhovnem procvitu vsega našega naroda.	c	»
Za vsa navodila in informacije glede volitev delavskih in nameščenskih za-upnikov za leto 1941. se obračajte na svojo matično centralo Jugoslovansko strokovno zvezo.
UJMHM
DELAVSKA PKAVI CA
O Krekovem duhu
Zveza Združenih delavcev je ob petletnici svojega obstoja utemeljevala 9voje rojstvo in svoje delovanje predvsem s tem, da je prevzela Krekovega duha in njegovo dediščino, kar da je oboje zatajila JSZ.
Zaradi tega je potrebno, da spregovorimo nejkoliiko o duhu dr. Janeza Ev. Kreka. Toga ne delamo iz želje ali potrebe, da se hranimo ali zagovarjamo pred ZZD. To priliko porabimo le zaradi .tega, da nanizamo nekaj misli
o	dr. Kreku, ko obhajamo 75-letnico njegovega rojstva; čitatelji, zlasti pa maši somišljeinki, naj pa saimi presodijo, kako je s trditvijo ZZD, ki hoče biti dedinja duhovnih vrednot dr. J. Ev. Kreka.
Večkrat sem premišljeval, katera poteza dr. Krekovega značaja je bila majbolj iizrazita. Presodil sem, da je postal dr. Krek veliik zaradi svojega globokega krščanstva in zaradi svoje velike ljubezni do inalegn človeka.
Dr. Kretk je bil globoko veren. Te svoje čednosti ni kazal na pobožnjaški načini, skrival jo je. Kdor iga .ni poznal natanko, bi celo dvomil o tem. Poznavalcu pa »pričuje ravno ta okol-nost Krelkovo 'globoko vero. Ni. je obešal ina veliki zvon, čuval jo je v svoji duši.
Toda njegova dela so pričala o :njej. Malo kateri javni delavec, politik pa sploh ne, je spravil svoje delovanje v sklad s svojim prepričanjem, odnosno z načeli, na katere je naslonil svoje delovanje itaiko popolno kot dr. Krek. Sedaj po tolikih letih se še bolj vidi, kakor za časa .njegovega življenja, kako je bilo pri mjem vse harmonično. Ni .poznal ne laži, me prevare.
V	javno delovanje mi šel zaradi osebnih koristi ali zaradi osebne časti. Saj je obče znano, ‘kako se je branil celo cerkvenega odlikovanja. Odlikovanja sicer ni zavrnil, da ne bi žalil, toda posluževal se ga ni nikoli. Za njega ni eksistiralo. Nastopil je le zaradi malega človeka — zaradi kineta in delavca.
Trudil se je, da bi ustvaril resnično krščanslko družbo, v kateri bi vsi stanovi delovali harmonično. Zlasti se je trudil, da bi osamosvojil delavca ter kmeta po strokovni organizaciji in po zadružništvu. Toda harmonije stanov ni pojmoval tako, da bi bila le ina papirju, ampak da bi bili vsi stanovi dejansko enakopravni, vsak ina svojem področju popolnoma samostojen. Politika je sicer želela bolj formaline samostojnosti. To je dr. Krek dobro vedel in čutil. Zaradi tega je izdelal poseben osnutek, ki naj bi vodil življenje krščanske družbe. V tem osnutku
je poudaril, da morajo biti delavske organizacije svobodne in neodvisne od politike.
Dr. Krek se je dobro zavedal, da bo mogla delavska strokovna organizacija le pod takimi okoliščinami vršiti svojo nalogo. Metode politike dobro poznamo. Moč meščanske politike je edino v medsebojnem sovraštvu pripadnikov političnih strank. Takrat je bilo to merilo sicer manj izrazito kot danes. Možje: dr. Krek, dr. Žitnik in drugi so se iskreno trudili, da bi bilo manj rovtarstva v poliitiki. Vendar pa niso uspeli popolnoma. Danes mi nobenih takih ovir več.
Pa že za časa dr. Kreka je politika stavila delavski strokovni organizaciji take ovire, da bi svoje 'naloge ne mogla vršiti, če bi prišla v popol no odvisnost politične stranke. Dr. Krek je hotel, da naj bi bila kršč. delavska strok, organizacija glasnica in dejanska izvrševnteljica delavske enotnosti.
Kolikokrat je poudarjal na sestankih in v člankih, da je medsebojna borba strokovnih organizacij po načinu političnih strank za delavstvo kvarna, da mora biti delavstvo v svojih zahtevah enotno. Zato mi nikoli odklanjal rolke za skupno sodelovanje z zastopniki drugih strokovnih organizacij. Še več. Ravno zaradi te ideje je nastala Jugoslovanska strokovna zveza. Ideja delavske vzajemnosti in enotnosti naj bi se ponesla na ves slovanski jug. Ta ideja je bila v dr. Kreiku tako močna, da si je upal ustanoviti. JSZ celo pod Avstrijo, ki je zelo ostro čuvala nad vsemi takimi .pojavi.
Dr. Krek je bil ves krščanski in delavski. Zato je sovražil kapitalizem, zavedal >se je, koliko krivice je v velikem premoženju im bogastvu. Znano je njegovo geslo: Ko umrem, sem rajši dolžan pet goldinarjev, kakor pa da bi imel pet goldinarjev premoženja.
Dr. Krek pa ni bil samo dosleden javni delavec, ampak tudi dosleden duhovnik. V tej njegovi doslednosti je prav za prav temeljilo vse njegovo delovanje: Popolna skladnost njegovega življenja z dejanji, usmiljenost do trpečih, .preziranje premoženia. skromnost, poni/.nost, .brezobzirna doslednost.
Tudi tega ine smeimo pozabiti: Dr. J. Ev. Krek je bil demokrat brez pridržka, zlasti je bil proti vsakemu nasilju nasproti malemu človeku
Le nekaj pripomb v duhu dr. Kreka, v tistem duhu, zaradi katerega nam je še danes talko blizu, še ves živ; po tistem duhu, ki mora in tvori še danes program pošteni delavski strokovni organizaciji.
O protikrščanskih metodah JSZ
Na slavnem sestanku delavstva Sto-re, s katerim je otvoriia ZZD ofenzivo proti JSZ, so padle tudi besede, češ da se .poslužuje JSZ protikrščanskih metod, ker je baje neki govornik dejal, da je najbolje, da se za neorganizirane inič ne posreduje pri podjetju.
Da ne bo v item pogledu nejasnosti, poudarimo, da bi za neorganizirane nikoli ne posredovali, ko bi bilo to možno.
Seveda se rto ne da izvesti iz dveh razlogov:
1. Vsaka strokovna organizacija mora stremeti za tem, da so v vsakem podjetjiu delovne razmere in delovni pogoji urejeni čim enotneje. Zaradi tega so sadovi bojev in naporov strokovne organizacije deležni tudi neorganizirani.
2. Podjetje samo me bi hotelo, da bi bili prikrajšani neorganizirani. Suj so taki delavci prav za prav njegovi zavezniki. Svojih zaveznikov pa noče pustiti ina cedilu. Ne iz ljubezni do organiziranih, ampak zaradi tega, ker so mu koristni. Saj ravno neorganiziran delavec ruši enotnost delavstva v tovarni im slabi njegovo udarno silo.
Vprašanje pa je, če je tako stališče delavske strokovne organizacije v resnici protikrščansko. Protikrščamsko bi bilo zopet iz dveh razlogov:
1	Ce bi bil prizadeti nepoučen o načinu uveljavljanja delavstva v obratih in na kakšen način se more najuspešneje uveljaviti in braniti svoje pravice.
2.	Če bi bil tako reven, da ne bi mogel plačevati določene članarine.
Kar se tiče prve točke, ni vredno izgubljati besed. To vprašanje je že tako obdelano, da ne more biti govora
o	nepoznan ju položaja.
Tudi članarina ne more biti merodajna, da se kdo ne organizira. Saj je
znano, da so člani, in sicer zvesti člani strokovne organizacije ravno tiisti delavci in delavke, ki žive le od dela svojih rok. Neorganizirani so pa .tisti, ki imajo dobro postlano bodisi že od doma bodisi zaradi boljšega položaja v tovarni.
Zakaj se tudi taki ne organizirajo?
Zopet majveč iz dveh razlogov:
1. Iz egoizma. Menijo tako: Če strokovna organizacija kaj doseže, bomo deležni uspeha tudi mi. Torej če smo neorganizirani, me izgubimo ničesar. Poleg tega pa jim ni treba plačevati članarine im tudi pri gospodih iz vodstva so dobro zapisani.
2. V sporazumu z vodstvom podjetja ko.t njegovi zaupniki, ali na komando kake politične osebe ali pa oboje: Prste im a vmes podjetje in politika.
V	vsakem primeru je delavstvo upravičeno, da smatra neorganizirane delavce in delavke za .svoje sovražnike in izdajalce delavske skupnosti.
Ker so dotični gospodje nastopali pod firmo krščanske delavske strokovne organizacije, bi jih opozorili,^ da naj preštudirajo papeževi okrožnici Re-rumi novarum in Quadragesim amrno, zlasti .pa Reruim novarum, pa bodo prišli — če bodo hoteli resnico sprejeti — do spoznanja, da je vsak delavec tako rekoč pod vestjo dolžan, da ie organiziran in da se po organizaciji bori za svoje pravice, in sicer v podjetjih in v javnosti.
Blagajniki! Bloke za obrambni sklad čim prej vnovčite in zbrani denar na-kažite centrali.
Do bomo mogli zaključiti račune zn leto 1940., poskrbite, da dobi centrala čim prej obračune in članarino za mesece oktober, november in december leta 1940.
$i() rožil(L____
Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov za leto 1941
V smislu § 11. zakona o zaščiti delavcev in v zvezi s členom 2. »Navodil ministrstva socialne politike za volitev delavskih im mameščemskih 'zaupnikov« (ZR br. 11.979-1V z dne 23 XII 1927, objavljenih v 296. štev. »Službenih novim« od 29. XII. 1927) se morajo vsako leto v mesecu januarju vršiti volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Na podlagi tega imajo delavci im nameščenci, zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih) voliti iza leto 1941. svoje za-upm ike.
Zaradi tega se objavlja, da odrejajo Zakon o zaščiti delavcev, navodila za volitve in Poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih izaupnikov glede volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov sledeče:
Delavski in nameščemski zaupniki, kakor (tudi njih namestniki se volijo redno v mesecu januarju vsakega leta.
Volitve se imajo vršiti z .neposrednim tajnim glasovanjem .po kandidatnih listah (proporčni volilni sistem).
Število delavskih zaupnikov se ravna ipo številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer itakole-
V podjetju, v katerem je zaposlenih:
1. do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika;
2. od 21 do 50 delavcev volijo ti največ tri zaupnike;
3. od 51 do lOOdelavcev volijo ti največ štiri zaupnike;
4. od 101 do 150 delavcev volijo ti največ pet zaupnikov;
5. od 151 do 450 delavcev volijo ti največ šest zaupnikov;
6. če je več ikakor 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po onega zaupnika, toda skupaj me smejo nikoli voliti več nego 16 zaupnikov.
V pod jetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev. smejo talko delavci .knlkor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnike.
V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zajipniika nameščenci.
Če je podjetje sestavljeno iz več samostojnih oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa ne sme biti. skupno število teh zaupnikov večje nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za isto podjetje.
Alkitivmo volilno pravico imajo visi delavci obojega spola, ki .so ob času volitev zaposleni v podjetju in so dovršili 18. leto starosti.
Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, v.si polnoletni in pismeni volilci Obo-jesra spola, zaposleni v .podjetju.
Mandat izvoljenih delavskih in rna-meščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov traja eno kolednico leto.
Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov izvaiajo volilni odbori.
V tistih podjetjih, .kjer so delavci tudi prej volili svoie zaupnike, sestav-liaio ti zaupniki volilni odbor in izvede io nove volitve po teh navodilih.
V tstih podjetjih, kjer delavci, doslej niso volili, svojih zaupnikov, ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat,
izvede volitev poseben volilni odbor, la volilni odbor sestavljajo majstarej-ši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor je zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski im nameščensiki zaupniki sami, ki jim je mandat potek el.
Volilni odbor ne sme imeti manj kakor tri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se ne voli več zaupnikov kalkor dva, izpopolniti izmed delavcev, ki .so najda-lje zaposleni v dotičnem podjetju.
Volitve se lahko izvrše po skrajšanem volilnem postopku, če se zedinijo za tak postopek zainteresirane 6trok. organizacije delavstva in podjetnik im ce pristanejo na ta sporazum tri petine delavcev dotičnega podjetja, ali po rednem postopku, predpisanem v »Navodilih za volitve delavskih im rname-ščenskih zaupnikov«. Natančna navodila o postopku v obeh primerih bodo dobili interesenti na zahtevo pri JSZ v Ljubljani.
Po volilnih odborih se imajo vršiti volitve zaupnikov v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, .rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih), ki zaposlujejo najmanj 10 delavcev — nameščencev, brez ozira na to, komu priipadajo, ali privatnim osebam ali jav.nim .telesom ali se opravljajo stalno ali začasno ali obstoje v obliki glavnih ali postranskih podjetij, ki se upravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkcionirajo v obliki popolnih sa.mostal.nih podjetij ali pa kot sestavini del poljedelskih in šumskili gospodarstev.
Zoper nepravilnosti .med voliivijo se sme prizadeti pritožiti v smislu »Navodil« na bansko upravo (Inšpekcijo dela) im ministrstvo socialne politike.
Stroške, ki izvirajo iz volitev delavskih in mameščemskih /jui.pnikov i n njih
namestnikov, .nosi Delavska Zbornica.
Zastopniki Delavske zbornice in Inšpekcije dela smejo, v smislu »Navodil« .prisostvovati glavnemu volilnemu postopku.
Prestopki članov volilnega odbora, delodajalcu in drugih oseb proti »Navodilom« ali zakonu so kaznivi.
Delovanje zaupnikov je z zakonom zaščiteno, pod nadzorstvom pristojne Inšpekcije dela in predpisano s Poslovnikom o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov, katerega je ministrstvo socialne politike predpisalo na podlagi § 116. zakona o zaščiti delavcev (ZR. br. 890 IV z dne 23. XII. 1927, objavljeno v 296. št. »Službenih novim« z dne 28. XII. 1927).
Delodajalci ne smejo odpuščati i,n preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi vršitve njih dolžnosti po odredbah zakona o zaščiti delavcev im Navodil za volitve in Pravilnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Po ves volilni material in informacij6 o volitvah obratnih zaupnikov se obračajte na centralo JSZ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1. Vse prijave novoizvoljenih obratnih zaupnikov pošljite centrali JSZ, da jih ta predloži oblasti.
Nezakonite razmere v tovarni 99 Atama6* v Mariboru
Med mariborskim delavstvom je dobro znana tovarna svile »Atama« v Košakih. Tudi drugo delavstvo dobro pozna to tovarno, če drugače ne, v.saj po razmerah, ki vladajo v njej. V tej tovarni se niti malo ne upošteva delavska socialna zakonodaja. Nešteto je primerov, ko tovarna zaposli delavke kot učenke, ki ne prejemajo nobene plače. Vsaj v velikih primerih se je to zgodilo in je ekspozitura JSZ v Mariboru že dostikrat .posredovala. Lahko navedemo tudi imena teh delavk. Odpusti in izmenjava delavstva so na dnevnem redu. Kakor hitro se delavec zave svojih pravic, že tudi obenem postane žrtev svojega lastnega pravilnega prepričanja. Gonilna sila vsemu temu početju je delovodja g. Keller, ino-zemec, po rodu sudetski Nemec, z raznimi oprodami, izgubljenimi delavskimi dušami, ki mu v poželjivositi do iz-
boljšanja svojega last/n ega položaj a slepo sledijo, da delavstvo izdajajo. Ta g. delovodja se je zaradi nekih prestopkov moral že zagovarjati p.red sodiščem. Nekaj teli prestopkov se nanaša na narodni in državni čut delavcev. Ker se mu je posrečilo dokazati, da je zavedem Čeli, se je kazni izmuznil. Izve se pa, da je zadnje čase zopet spremenil svoje narodno .nazira-nje s tem, da .se je včlanil v neki tuji organizaciji, ki nima ničesar skupnega s češkim narodnim mišljenjem.
V	času, ko je delovodja g. Keller imel opravka z našim sodiščem, se je oglasil v pisarni ekspoziture JSZ ▼ Mariboru z namenom, da bi se delavstvo tovarne »Atama« organiziralo v JSZ. Delovodji g. Kellerju so rekli, da JSZ nikakor ne more sprejeti v organizacijo delavstva, aiko mu to priporoča vodstvo .podjetju. Kaj je g. delovodja
takrat mislil, je drugo vprašanje. Resnica je, da je g. delovodja od strani banske uprave prejel odlok, s katerim se mu prepoveduje nadaljna zaposlitev v maši državi. G. delovodja se še danes nahaja v tovarni »Atama«. Radovedni smo, kje je vzrok, da se odlok ibanske uprave še do dame« ni izvedel. Med časom se je iznova pričelo preganjati delavstvo. Na dnevineim redu so zopet odpusti. Po nekih poizvedbah nam je znano, da bo vse staro delavstvo odpuščeno. Zakaj, je drugo vprašanje. Skoraj gotovo zato, ker se je moral g. delovodja zaradi nedovoljenih dejanj zagovarjati pred sodiščem. Ali pa je vzrok ta, iker so ga pričeli preganjati. Iz maščevanja so tudi nastale velike kazni, ki jih delavstvo prejema. Zelo potrebno bi bilo, da bi pristojna oblast poizvedela, v kateri fond se kazni stekajo in v katere namene. Delavstvo si prav lahko misli, da denar od kazini prejemajo neki ljudje kot nagrado.
Alko bi hoteli navesiti še vsa druga dejanja, ki niso v skladu z zakonom, bi morali še marsikaj navesti. Resnica je, da mora vse to delavstvo prenašati zaradi tujca, ki na tak način izrablja našo gostoljubnost.
Z zadnjo uredbo o minimalnih plačah ib i moralo delavstvo prejemati 4.75 din na uro. Tudi tega ne dobi, ampak samo 4.50 din na uro, kakor je to gospod delovodja sam izjavil. Cisto gotovo :pa je, da delavstvo, ki je v velilki večini plačano v akordu, še tega ne zasluži. JSZ je to dobro vedela, zato je hotela od delavcev dobiti točne podatke, na podlagi katerih bi se izvršilo
posredovanje, seveda c konkretnimi dokazi kar je glavno. Potreben je bil sestanek, katerega je JSZ hotela sklicati z letaki, kakor tildi iz osebnimi stikom. Letak je tudi dobil delavec, ki se šteje za stoodstotnega prijatelja g. delovodje, Ta delavec zavzema v javnem političnem življenju za okraj Košaki zelo važno funkcijo. Na ta način je dobil letak tudi g. delovodja, ki se je zaradi tega zelo razburil. Posledica tega je bila, da se delavstvo ni upalo priti na sestanek iz bojazni za svoj vsakdanji kruh.
In glej čudo, kar na lepem pade gospodu delovodju zrela misel v glavo, da bi bilo vendar dolbro, da se delavstvo organizira. Najbolj kočljivo je mogoče bilo vprašanje, katera organizacija bi bila najboljša, ko so pa kar štiri. Tudi v tem pogled« ni zadosti zaprek. Gospodje že vedo, katera je prava, zato so to vprašanje dokaj hitro rešili. Izvedeli smo, da se je neki večer zglasil gospod od organizacije, ki si in a papirju prilašča absolutno večino (med slovenskim delavstvom. Tudi še ni izobčena iz slovenskega občestva. Usitavili so se stroji in sklicano je bilo zborovanje. Popolnoma po sistemu, kakršnega si pri nas že dolgo časa želijo nekateri ljudje. Skratka od strani delovodje je bil storjen na delavstvo pritisk, da se organizira, kakor to on zahteva.
Vse to smo navedli zaradi tega, da delavstvo spozma bridkosti nekaterih delavcev in način ravnanja predpostavljenih. Je to pač zrcalo današnjih dni. Najlepša podoba v tem zrcalu je organizacija, ki v takih razmerah gre
na klic vodstva 'podjetja delavstvo organizirati. Ali more delavec imeti še kaj zaupanja v delavsko gibanje, ko sliši polna usta usmiljenja in socialnih besed, ki so pa samo fraze, nič pa ni dejanj. Daleč je prišlo slovensko delavstvo. Razočarano nad besedami vzvišenih idej gileda, kako se vse izrablja v borbi proti delavcu. To za en -
Tečaj JSZ v Kranju
Delavstvo, organizirano v JSZ v Kranju, je sklenilo prirediti strokovni tečaj, na katerem se bo spoznalo s položajem delavstva in se izobrazilo za bodoče strokovno delo. S tečajem smo že pričeli in se je vršilo v nedeljo 8. decembra iprvo predavanje. Predavati bi moral predsednik JSZ tov. Zrn er Sr., ker pa je obolel, je namesto njega prišel tov. Stane Kovač. Delavstvo je s svojo udeležbo dokazalo, da se živo zanima za strokovno akcijo in da z zaupanjem gleda na svojo JSZ. Največ je bilo tovarišev in tovarišic, ki so zaposleni v tekstilni industriji, in sicer iz tovarn j u gob nun e in Inteiks.
Organiziranih bo še več predavanj, na katerih se bo obdelal celoten položaj delavstva in tudi socialne zakono daje. Delavstvo naj se tudi v bodoče marljivo udeležuje vseh predavanj, ker ito bo samo v našo korist.
Tovariš Kovač je govoril o »Strokovni organizaciji in pomenu JSZ v sedanjem času«. V svojem govoru je nakazal, da le tisto delavstvo, iki ima svojo močno delavsko skupnost, more urediti svoje delovne razmere nasproti podjetju in kljubovati raznim kapitalističnim manevrom, ki jih ta uprizarja proti delavstvu. Delavstvu je bil vsiljen razredni boj, ker je kapitalizem čisto določeno razdelil ljudi na dve polovici in naredil umetno razliko, ki <ni naravna in ki samo razdvaja. Delavstvo je moralo ta razredni boj sprejeti, da si zagotovi najosnovnejše pravice do življenja. Veliko revščine, slabe delovne razmere, kratenje človečanskih pravic, omejevanje osebne svobode, svobode združevanja in kršitev socialne zakonodaje, vse to so dovolj veliki dokazi, da mora delavstvo voditi borbo za dosego boljših razmer. Kranjsko delavstvo danes zopet dobiva zaupanje v svobodne delavske organizacije in se organizira v svoji JSZ. Uspehi, ki jih po organizaciji doseže, so tudi vidni. Zgraditi je treba le še močnejšo delavsko skupnost. JSZ je vodila letos nad 60 mezdmih akcij in jiih uspešno zaključila, delavstvo sto ji JSZ zaupa, ker je to samo delavska strokovna organizacija, ki hodi ravno delavsko pot. Za delavstvo v Kranju je nujno potrebno, da si. ustvari svojo delavsko skupnost, ker postaja Kranj eno najvažnejših industrijskih središč. Kljub vsem težavam in zaprekam, ki se' stavi ja jo JSZ, 1h> ta še napre j nemoteno delala, da se izboljšajo delovne razmere slovenskega malega človeka, da pride do svojih najosnovnejših pravic. To je tudi najlepše narodno delo. Tisti, ki danes (toliko govore o ljubezni do naroda, o narodnem čutu, o vernem slovenskem narodu, ki ga zastruplja 'marksizem, so temu narodu vizeli mnogo osnovnih pravic in ga še bolj pahnili v odvisnost centralizma in o vseh obljubah, ki so jih dajali, ni ostalo ne duha ne sluha. Ali ni najlepša in najosnovnejša dolžnost do naroda. da se narodu pusti odločanje o svojih ustanovah, da jih sam upravlja na podlagi svobodno izvoljenih zastopnikov. Slovensko delavstvo je danes večina slovenskega naroda, pa ne more svobodno upravljati svoie delavske ustanove. Toliko ljubezni do naroda na jeziku, a prav nič v dejanju. Prav isto je s krščanstvom.
JSZ bo hodila kakor doslej še naprej pravo delavsko pot, dobro se zavedajoč, da bo treba voditi še marsikatero borbo, vendar smo si vsi na jasnem, da delamo v pravem delavskem duhu.
Okrožni seslanek JSZ koroškega okrožja
JSZ je organizirala v zadnjem času več okrožnih sestankov. Tako se je v nedel jo 1. decembra vršil v Št. Janžu pri Dravogradu okrožni sestanek JSZ koroškega okrožja. Sestanka so se udeležili tovariši iz posameznih skupin, tajnik ekspoziture JSZ tov. Majer Fr.
krat. Delavstvo pa, ki bo te vrste prebiralo, naj presodi samo, dobro naj premisli, katera organizacija je, ki si je upala storiti tak usodni korak. Posebno to velja za mariborsko delavstvo. Držimo se starega slovenskega izreka: »V teku dogodkov nam postane vse jasno.«
iz Maribora in strokovni tajnik tovariš Pestotmik iz Ljubljane. Po poročilu zastopnikov posameznih skupin je tajnik Pestofcnik do podrobnega razčlenil, kakšno naj bo delo v organizaciji. Gibanje organizacije mora sloneti na delu posameznih članov. Tam, kjer članstvo .ni delovno, ni pravega gibanja, zato pa tudi ni uspehov. Največ pozornosti se mora polagati na volitve delavskih zaupnikov, ki so za vsako organizacijo merilo njene moči in njene delavnosti. Med drmgim je omenil razmere delavstva po tekstilnih tovarnah. Po številu zaposlenega delavstva je tekstilna industrija v Sloveniji ena najmočnejših, ki pa že več mesecev preživlja občutno krizo zaradi pomanjkanja surovin. Da so slabe mezde, si je delavstvo v veliki meri samo krivo, ker ni sledilo pravilnemu delavskemu gibanju. Pri nadaljnjem razgovoru so posamezni, tovariši in tovarišice omenjali težave, ki nastajajo v strokovnem gibanju. Dokončni rezultat razgovorov na sestanku je, da se bo delo v gibanju JSZ še bolj pospešilo. S item je podan nov dokaz, da iso temelji JŠZ res trdni.
Celje
Javnost je že brala o nesreči, ki se je zgodila pri gradnji stavbe za tukajšnji Okrožni urad. Kmalu zatem se je zgodila druga pri regulaciji Savinje. Dva delavca sta torej mrtva. Naše dnevno časopisje prinaša te vesti čisto enostavno. Tam je delal, zrušila se je zemlja, in konec, Kaj drugega že itak skoro ne pričakujemo več. Teh nesreč je že toliko, da smo se nanje že kar navadili in vsakršno »protestiranje« se nam zdi odveč. In vendar je nezaslišano, je škandal in sramotno, da spričo nas, spričo nadzorstva, pa-lirjev, delovodij in še inženirjev se zgodijo smrtne nesreče, kar iz malomarnosti. Laik vidi, kako nevarno je delati v globinah, vidi zemljo, ki samo visi in že sama kriči zadosti! Zakaj so vendar »strokovna nadzorstva«, morda samo zato, da pazijo, da se taki nesreča ne bi zgodila kakšnemu »boljšemu« človeku? Da, seveda, v tem primeru bi se dvignil tak halo in škandal bi bil desetkrat večji, kakor tedaj, če zasuje proletarca... Danes je že vsako apeliranje v tej smeri smešno, že jutri se lahko zgodi druga nesreča, izgovorov pa je na strani krivcev vedno dosti, tako da se naposled lopo operejo ...
Hišni red. Naša skupina in menda tudi ostali najemniki v hiši Delavske zbornice so dobili od »uprave« okrožnico, po kateri se bo treba v prihodnje ravnati. Med pametnimi določbami iso tudi take, ki presega jo polici jsko predpise. Razen napovedi, da si nekdo dovoli ob kateri koli priložnosti pregledati prostore, za katere se plačuje visoka najemnima, je tudi točka, ki po deveti uri zvečer prepoveduje vsakršno »glasno« vajo. Tako nam ne preostane drugega kot zgled ZZD v Celju, ki nima nikoli kaj »glasnega«. Zbogom torej vsa dramatika in vi fanfaristi, ki ste do sedaj mislili, da v svojem prostoru lahko trobentate kakor dolgo se vam ljubi. Če je že v jugorasovski sobici in prostoru bivše delavske knjižnice red in mir. zakaj to ne bi veljalo tudi za druge?! — Spet pa je potrebno omeniti pravopis. Skoro neverjetno se nam zdi, da bi se mogla g. dopisniku, ki je bil prej krojač v Sevnici, vriniti naravnost žolar*ikn naipaka. V okrožnici beremo besedo kdo dosledno gdo. Človeka je skoro sram, da moramo uraden dopis s tako slovenščino celo shraniti za arhiv.
Drugo izdajo Delavskega koledarčka za leto 1941. smo te dni razposlali skupinam. Pohitite z razprodajo in nakazilom denarja, da bomo mogli urediti račun s tiskarno in knjigovezom.
Minimalne plače mizarjev določene
Poročali smo že, da je banska uprava sklicala anketo delavskih in delodajalskih zastopnikov v svrho določitve minimalnih mezd mizarjev. Posvetovanje je bilo zaključeno 26. novembra. Z veljavo od 1. januarja 1941 bo ban za mizarje predpisal sledeče:
Clen 1.
1. V mizarskih podjetjih obrtnega in industrijskega značaja zaposleno ,jx>-možmo osebje se deli me glede na spol na sledeče kategorije:
a) kvalificirane delavce,
b) strojne delavce,
c) nekvalificirane delavce.
2.Kvalificirani delavci so vse tiste osebe, zaposlene v mizarskih podjetjih rokodelskega in industrijskega značaja, ki so se izučile obrti in položile pomočniški izpit in ki so si pridobile pravico v smislu § 451-3 obrtnega zakona, to je delavci, ki pomočmiškega izpita sicer nimajo, so pa dovršili lično dobo pred 9. 3. 1932.
3. Strojni delavci so delavci brez pomočniškega izpita, ki se uporabljajo pretežno pri specialnih delih na strojih.	^
4. Vse ostalo pomožno osebje spada pod kategorijo nekvalificiranih delav-cev.
5. Za učence ne velja tarifna lestvica.
Clen 2.
1. Višina mezd se odreja z upoštevanjem kategorije delavstva, kraja, kjer se nahaja podjetje in dobe zaposlitve v stroki, za katero ima ipoložen pomočniški izpit. Po dobi zaposlitve v stroki se deli v kvalificirano delavstvo.
a) V prvo kra jevno skupino spadajo vsa mizarska rokodelska podjetja v občinah Ljubljana, Maribor in Celje-me-s>to, brez ozira na kraj pa tudi vsa .milanska podjetja industrijskega značaja.
b) V drugo krajevno skupino spadajo rokodelska mizarska podjetja 'v na-slednjih krajih: Jesenice, Radovljica, Bled, Tržič, Kranj, Škof ja Loka, Kamnik, Domžale, Mengeš, Vrhnika, Logatec, Kočevje, Novo mesto, Brežice, Laško, Trbovlje, Litija, Šmartno pri Litiji, Slovenj gradeč, Dravograd, Slov. Bistrica, Konjice, Šmarje ipri Jelšah, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Dol. Lendava kakor tudi občine, ki mejijo na občine Ljubl jana, Cel je im Maribor.
c) Vsi ostali kraji spadajo v tretjo skupino.
2. Doba zaposlitve se šteje od dneva položenega pomočniškega izpita in se upošteva samo stvarno v stroki odslužena doba, ki se dokaže z izpričevali, odnosno s podatki v poslovni knjižici. Strokovna zaposlitev za časa vojaškega službovanja se ne šteie.
Po dobi zaposlitve se deli kvalificirano delavstvo v tri skupine: prva sku-Puia obsega delavstvo, ki še nima šest mesecev zaposlitve; druga skupina ti-
sto, ki ima nad 6 mesecev, pa manj kot tri leta zaposlitve; tretja skupina pa tisto, ki iima več kot tri leta zaposlitve v mizarski stroki.
3.	V roke, ki so določeni, pod točko 2., se šteje le službena doba, odslužena v dotični stroki, za katero ima delavec pomočniški izpit, ne >pa tudi morebitna zaposlitev v kaki drugi vrsti, službe.
Člen 3.
1.	Urne mezde znašajo:
Zaposlitvena Krajevna skupina
Kategorija
skupina	I.	II.	III.
do 6 mos.	4*75	4 50	4 50
do 55 let	5 50	5 25	475
po 3 letih	625	5 75*	525
	6—	5 50	5 —
	4 75	450	4-50
kvalificirani dolavci-ke
strojni delavci
nekvalificirani delavci
* V mizarskih rokodelskih obratih v občini št. Vid nad Ljubljano znaša urna mezda za kvalificirane delavce .po treh letih zaposlitve 6 diin.
2. Zu osebe, ki dobivajo plačo mesečno, se določi mesečna plača s pet-
i	nd v a jsetdinevm i m i pl ačam i.
3. Vrednost hrane in stanovanja se zaračunava po odredbi o določitvi minimalnih mezd VI. št. 28710-1 z dne 28. 9. 1940, Sl. list z dne 1. 9. 1940, 500-79. Po tej odredbi se računa hrana, ki, jo dobiva od delodajalca, po 12 din na dan, stanovanje pa po 2 din dnevno.
Clen 4.
1. S to odredbo predpisane mezde so najnižje mezde za (posamezne kategorije in zaposlitvene skupine delavstva.
2. Prekrški te odredbe se kaznujejo 'Pp členu 23., odst. 1. odredbe o določitvi minimalnih mezd v denarju od 100 do 10.000 din.
3. Določbe te odredbe veljajo tudi za delavstvo v mizarskih delavnicah in obratih javnih ustanov ne glede na to, ali se izvršujejo mizarska dela na podlagi pooblastila ali kot dela v po,možnih delavnicah.
4. Ta odredba velja, dokler ne bo iz-promenjena iz javnih interesov ali na utemeljeno zahtevo prizadetih strank.
5. Vsi javni organi morejo kontrolirati izvajanje te uredbe ter morajo javiti nedostatike občemu upravnemu ob-lastvu prve stopnje v svrho nadaljnjega postopka.
Mezde, ki bodo predpisane s to uredbo, me bodo tolikšne, kakor je delavstvo zahtevalo, vendar bo le dan temelj za nadal jnje delo. Točka 4. pravi, da uredba velja, dokler ne bo spremenjena na utemeljeno zahtevo prizadetih. Mizarski pomočniki po posameznih krajih naj stopijo v organizacijo, pa se bo iza nje skušalo doseči več kot pa predpisuje uredba.
nalili km^ik
4L -r Št. 51 — 1940
DELAVSKA PRAVICA
Trbovlje
V sredo 18. t. nn. ob 5 popoldne bo članski sestanek strokovne skupine rudarjev v prostorih tajništva. Po sestanku je raagovor z zaupniki in pod-blagajiniki organizacije. Podblagajnike ponovno opozarjamo, da prinesejo 6 seboj članske legitimacije svojih članov, da jih bo kontroliral blagajnik zaradi plačilnih znamk v decembru.
Vse člane ponovno opozarjamo, da je v decembru dvojna članarina in jih prosimo, da isto gotovo v tem mesecu vsi poravnajo.
Vse one zaostankarje, ki dolgujejo na članarini in katere v decembru ne bi poravnali za to leto, bo odbor s 1. januarjem 1941 izključil zaradi nerednega plačevanja članarine. Vsakdo naj stori svojo dolžnost čiimiprej, da ne bo organizacija izaradi njega trpela na poslovanju.
Delitev rudniških stanovanj. Tukajšnje rudniško ravnateljstvo je razglasilo, da morajo delavci, ki žele imeti stanovanje, vilagati tozadevne prošnje pri svojih obratovodjih, kateri bodo po potrebi dajali za posameznike svoje pripombe na opravičenost prosilcev. Postopek se nam zdi pravilen. Prepričani smo, da prosilci ne bodo prišli do potrebnih stanovanj, ker rudniških stanovanj ni. Prosilcev, kateri so v zasebnih stanovanjih pa je okrog 80. Vsekakor bi bilo potrebno, da družba zgradi za svoje delavstvo stanovanja, zlasti tudi zato, ker se v koloniji Dobrna skoro vse hiše od plazov podirajo in so ta stanovanja skoro obupna za družine. Čujemo, da bo družba namesto, da zida sama sitanovanja dajala zemljišča delavcem po nizki ceni, na katerih si bodo lahko zgradili stanovanjske hiše, ker bodo baje dobili tudi od družbe za zidavo potreben denar, katerega bodo mesečno x zaslužkom vračali. Cuje se tudi, da je mnogo takih, ki bi radi zidali svoje hiše. Priporočljivo bi bilo, da družba temu čmprej uigodi in razglasi pogoje za reflektante.
Ljubno
Na redni seji maše skupine, ki je bila 8. decembra se je ugotovilo, da so nekateri člani v zaostanku s članarino za več mesecev. Vse izaositankarje opozarjamo, da poravnajo članarino vsaj do 20. decembra, da bo blagajna do občnega zbora urejena.
Centrala JSZ je ponovno posredovala na glavarstvu v Gornjem gradu, da se uveljavijo minimalne mezde. Delavci, žagarji, vsak naj točno beleži storjene ure od 1. oktobra t. 1. dalje. Vprašanje minimalnih mezd bomo že spravili z mrtve točke. Uvidevnejši delodajalci so izvišali plače, drugi pa še molče. Pri teh bo imela Inšpekcija dela hvaležno opravilo.
Bohinjska Bistrica
V nedeljo 15. t. m. se vrši zaupniški dbor JSZ v Bohinjski Bistrici v gostilni Minke Skuškove ob 11 dopoldne. Vabljeni so vsi tovariši leisme in kovinarske skupine. Poročajo tovariši iz Jesenic.
Maribor
V soboto 14. decembra ob 4 popoldne bo seja tekstilne skupine. Seja bo važma, zaradi teiga naj nihče od skupine ne izostane. Glede sestankov organizacijskih zaupnikov vas ponovno obveščamo, da bodo ti sestanki po enkrat na teden, in sicer:
»Vesna«, akumulator, vsak ponedeljek ob p<d 7 zvečer;
MAH OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
LETOS POZORI »Diirkopp«, »Triumpf< »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu il*
n)tlxunha
PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
OLASILO
Izba]« vsak četrtek popoldne, v primera praznika dnu prej. — Uredništvo In uprava je v Ljubljani, Miklošičeva oe-•ta '/2-1. — Oglasi, reklamacije In naročnina na npravo., Miklošičeva 12-L Oglasi po ceniku. — Telefon »tev. 4*48. Številka pošt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnin«! za 1 meseo 4 din, za četrt let« 10 din, za pol let« lo din, za vse loto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje ln odgovarja Rozman Jolko » Ljubljani. Izdaja za konzorcij > Delavske pravice« Srečko ?jmer, Ljubljana. Tiska Zadruina tiskarna r. z. z o. z. t Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maks Blejeo)
tovarna » Jugosvila«, vsak torek ob 9 dopoldne ali pa ob 4 popoldne;
tovarna »Atama«, vsako sredo o(b 9 dopoldne ali pa ob 5 popoldne;
Mariborska tekstilna tvornica (Maut-ner) vsak četrtek ob 9 dopoldne ali pa ob 5 popoldne;
tovarna Hutter in drug, vsak petek ob 9 dopoldne ali pa ob 4 popoldne;
tovarna Doctor in drug vsako soboto ob 4 popoldne;
tovarna Ehrlich, vsako nedeljo ob 10 dopoldne.
Ker je, kakor smo že omenili, pomen teh sestankov zelo važen, je nujno potrehno, da so jih udeležite, s seboj pripeljite tudi znance sodelavce in sodelavke, tako da bodo ti sestanki v bodoče res uspešni.
Sorica
V nedeljo 15. decembra 1940 bo po daljšem času zopet članski sestanek naše strokovne skupine lesnega delavstva Sorica. Sestanek bo ob 11 dopoldne v prostorih gostilne Petra Fajfarja v Spodnji Sorici. Ker je pri nas zelo težko imeti redne sestanke izaradi tega, ker smo zelo raztreseni, je nujno potrebno, da se vsaj tistih sestankov, ki jih priredimo, vsi. udeležijo. Pride zastopnik centrale. Zato vsi na sesita-nek! — Odbor.
Preserje
Vse članstvo naše strokovne skupine lesnega delavstva opozarjamo, da bo v soboto 21. t. m. ob 14. v prostorih gostilne Kriškar članski sestanek. Pogovorili se bomo o važnih stvareh. Vse tovariše in tovarišice prosimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Duplica
Članstvo skupine JSZ Duplica opozarjamo, da naj nemudoma v tem me-seou poravna članarino za leto 1940. Kdor konec leta ne bo imel članarine poravnane ali kdor bo nad dva meseca še na zaostanku ga bo odbor primoran izključiti. V bodoče bomo zastopali samo redne člane. Vzemite to na znanje. Zadeva za sklenitev enotne kolektivne pogodbe naše stroke v državi poteka normalno. Kdor ne prejema minimalne mezde v akordu ali v šihtu naj to javi.
Kamnik
Okrožna seja skuipi.n kamniškega
okrožja JSZ bo v nedeljo 15. decembra ob 4 dopoldne v prostorih gostilne Herle na Duplici. Vse skupine prosimo, da pošljejo na sejo, ki bo zelo važna, svoje zastopnike.
Staliovica-Črna
V nedeljo 15. decembra ob 2 popoldne bo v prostoru gostilne Prodnik v Stahovici tečaj za članstvo skupin Stahovica in Cnna. Na tečaju bosta predavala Rozman in Pamgeršič. Ker je tečaj «elo važen, .prosimo, da se ga udeležijo .poleg funkcionar jev skupin tudi ostali tovariši in tovarišice. Vabljeni so tudi tovariši iz Dedkovega kamnoloma.
Guštanj
V nedeljo 15. decembra bo ob 9 zjutraj članski sestanek kovinarjev _ v prostorih gostilne Cviitarič v Guštanju, in sicer v tretji sobi. Na sestanku bo poročal zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze tov. Kores Martin iz Maribora. Ker bo ta sestanek zelo važen, vas vabimo, da se .ga gotovo udeležite.
Zagorje
V petek 6. t. m. se je vršil sestanek skupine rudarjev, na katerem je poročal tov. Ustar o položaju rudarskih in plavžarskih upokojencev. Poročal je o načrtih in potekih tozadevne ankete, ki je razpravljala o obupnem položaju prizadetih, katerim je potrebna nujna pomoč iz bede. v kateri žive. Žal se za tako važen referat, ki je 'biti na dnevnem redu, članstvo ni preveč zanimalo in je želeti v bodoče, da se sestankov v večjem številu udeležujete. Če morda komu ni kaj prav, je njegova dolžnost, da pride na sestanek in pove tam. kjer je mesto za to. Današnji časi so zelo resni in bo treba v bodoče imalo več pažnjts in posvetitve organizaciji! Došli so novi Delavski koledarčki, ikdor ga šenima, naj se zglasi pri odbornikih!
Gledališki frizer	j
R. Grobelnik
Celje, Glavni trg 17
podružnica poleg hotela Evrope Posoja lasulje, zaloga šmink itd.
(UazgledL
Na dveh straneh moramo pričakovati, da se bodo v Evropi razvijali ali vsaj pripravljali novi dogodki. Na eni strani so že dolgo pletejo razgovori med Nemčijo in Francijo. Obenem iz-glajujejo nesporazume, ki nastajajo med francoskim in italijanskim stališčem do poravnave. Kadar bodo francoski vil a dni možje prišli v Berlin, potem smemo pričakovati, da bo javnost zvedela, kakšno je pobotanje med Nemčijo in Francijo in na čigav račun je napravljeno. Drugi del Evrope, kjer moremo pričakovati novih diplomatskih dogodkov je Balkan. Tu vodita sili osi prizadevanja,, da pride do tesnejšega sodelovanja med Madžarsko, Bolgarijo in Jugoslavijo.
O zbližanju med Madžarsko in Jugoslavijo piše sedaj vse časopisje. Pripravljajo se medsebojni obiski ministrov. Ugleden madžarski list je o tem zbližanju zapisal: Javno mnenje Nemčije in Italije dobro ve, da predstavlja m a dž a reko-j u gos lo v a n sko sod el o v a n j e samo nadaljnji korak k ureditvi jugovzhodne Evrope in to v smislu politike novega reda sil osišča, ki izključuje vpliv kakih drugih sil v tem prostoru. Drugi časopisi vladnih madžarskih krogov poudarjajo, da bosta Madžarska in Jugoslavija kot poljedelski državi igrali važno vlogo v novi Evropi, ki jo ustvarjata Nemčija in Italija.
Med Turčijo in Bolgarijo je napetost popustila. O tem v glavnem pišejo zadnji teden turški in bolgarski listi. Vendar vlada v turški javnosti prepričanje, da je pomirje.nje samo začasno in ne še trajno. Grško-italijan-ska vojska bo po vsej verjetnosti sprožila v prihodnjih tednih nove diplomatske akcije. Takrat se bo položaj lahko ponovno zapletel ali pa za dalj časa pomiril. Značilno je, da Turčija
JOSIP PLEVtAK
CELJE
kralja Petra ccsta štev. 28
trgovina čevljev lastnega izdelka
Specialna izdelava obutve. — Vsa v stroko spadajoča popravila se izvrše hitro, strokovnjaško in poceni
Kadar pridete o Celje in ste potrebni okrepčila se oglasite v znani
delikatesi
Roza zamparufti
Celje, ferjavova ulica
kjer boste najboljše postreženi
kljub vsem glasovom pomirjenja ni še ukinila obsednega stanja. Prav tako so ostale v veljavi- tudi odredbe o zatemnitvi.
V vodstvu italijanskih vojaških poveljstev so napravili zadnji teden velike spremembe. Zamenjan je bil šef’ generalnega štaba, .poveljnik Dodeka-neza, šef Štaba tnioivriarice ter V0Č viš-jih poveljnikov v mornarici. Ameriški časopisi poročajo, da bo zamaprej sam Musolini osebno sodeloval pri vodstvi i vojne v Albaniji. Z novimi poveljniki je imel že več posvetovanj. Zato pričakujejo na splošno, da bo skušala Italija za vsako ceno ustaviti grško prodiranje. O tem, izakaj so zamenjali toliko vrhovnih poveljnikov, so izšla tudi že pojasnila. Ta pojasnila pravijo, da do sedaj ni bilo zadosti tesne zveze med vojaškimi poveljstvi in med fašistično stranko. Nove spremembe pa jamčijo, da bo fašistična stranka, ki nosi odgovornost za novo zgodovino Italije prišla do popolnega izraza pri vodstvu vojske.
Odločilno bojišče v sedanji vojni bo-
le angleški otok, tako pravijo mnogi angleški strokovnjaki. Vsa ostala bojišča, da niso odločilne važnosti, ali pa so samo v podporo ali oviro odločilnim bojem za Anglijo. Sklepati bi se dalo, da so tega mnenja tudi nemški vojaški voditelji, ker so začeli čedalje bolj uničevati angleška mesta. Letalski napadi nemških letalskih sil se 6pet vrste noč za nočjo. Angleška zračna obramba obstoja najbolj uspešno v protinapadih na nemška industrijska 6redišča in na prometno zveze.
Tovariši, pridobivajte oglase za i>Delavsko pravico«!
Blagoslovljene božične praznike in srečno no o o leto želi osem svojim odjemalcem
Knjigarna Mohorjeve družbe
Ljubljana
Miklošičeva 19
Celje Murska Sobota
Prešernova 1? Clavni trg
dobre Cevue
dobite le pri
Anici Kocutar, Ljubljana
Tyrševa c 14. - Velika izbira!
Tovariši!
Priporoča sc specerMsha trgovina
rili Janko, Celfe
Dethov trd
D e I a vc 8-ke Wameščenci-ke
Dobro in solidno boste postreženi v znani manufakturni trgovini
Valentin Hladin, Celje