štev. 5.
T ííovem Mestu L marca 1893,
ÍX. letnik.
Dolenjske Novice.
Izltiiiain 1. in Ifi. vsac-ega nitiacina. Cena jim je m Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-Cťlo I Qld., za (il1 leta 50 kr. — Naročnino surejema tisuiti dati, plača za dvosto]mo petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, diipis« pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat Ib kr.
Oositodarsko stvarL O poveznitvi ameriških ključev.
Znano je, da se amerÎBki kijuëi tako radi ne ukoreniŽijo kakor oni nasili evropskih doniaèili vrst. Zato je jako priporoëati ameriške kljuíe vsaditi najprej za jedno ali dve leti v trtnico, zabilfati jih kakor pravimo. V trtiiici dosežemo eno ali pa dveletne vkoreničene sajenice, tako Kvane bilfe. Ker bi se pa gotovo marsikateri vinogradnik, se prej ameriški vinograd rad zasadil, kiikor more amenike bilfe vzgojiti, povejmo mu danes, kako to taliko s k^uii stori, brez skrbi da bi se mu jih dosti ne prijelo, ne rastlo.
Ameriške kijuôe je treba v ta namen kakor pravimo povezniti. Poveznejo se pa kljuÈi tako le. Po sto in sto, zveži jih skupaj v dvakrat pre-vezano biitanco tako, da se bodo vsi spodnji debelejši konci v čisto jednakem površji, ali v jedni ravnini nahajali. V bližini novega vinojîrada, katerega misliš zasaditi, izkopljî pa tako široko jamo, fla bodeš lahko vse butarifie pokonci v njo
Človeški jezik,
(Šaljiv (tpis. SiiisEil Iv, Š)
fjiitiiiski pregovor pravi, da se ne moremo pričkati o tem, kaj konm ugaja. Popolnoma resnično! Kar se namreč teg-a tiče, ima^ ljudje jako različno razvit jezik. Otroi^i se veseli sladčic, ženski kave, moški pa vina. Berači in cigani imHjt) primeroma najbolj splošen, aH recimo za vse dovzeten jezik ; njihov okus ne zavrže z lepa kake sivari. Pri vsakem človeku pa moramo Povdarjati to jezikovo lastnost, da si zelo trdno ^f^pomni, kaj se mu bolje prilega. Ako je naletel l^^fiaj sluôajuo na dobro medeno potico, potem pa vedno in vedno misli samo na
,------— — potičice,
Na sUđltem mleku raesane, Vee s cnkrikom potresene".
To njegovo nerodnost ozdravlja, kakor splošno
postavil, globoko pa tako, da bode nekoliko glo-bokejša, n^go so butarice dolge, to je visoke.
V	ilovnatem svetu, kateri vode ne popiva, v katerem se marvei voda deževnica ali pa snežniea nabira, narediti moraš jamo pač tako, da lahko voda iz nje odteka. To pa narediš, ako jamo blizo kakega jarka, ali sploh nižje ležečega sveta iikopljež, ter val nahajajoč se med janoo ini jarkom, z kolom tikoma tal jjime predereš. Po nastali lukinji bode odtekala voda, da pa zrak po njej v jamo ne more, je potrebno da lukinjo se snopičem slame ali pa se boljše snopičem dračja zatakneš.
V	narejeno jamo obesiš na primerne kole butarice ključev tako, da bodo v nji narobe visele, da bodo v nji poveznjene, to je, z debelimi konci proti nebu, z drobnimi pa proti dnu jame obrnjene. Pri poveznitvi butaric v jamo pazi tudi na to, da bodo njih debelejši — sicer spodnji, v jami pa zgornji — konci, kar le mogoče v istem površji sè svetom okolo jame, torej ne višje in ne nižje. Vrb bu;arie položi Čez in čez za kaka dva prsta mabu, in vrh mahu pa zopet za kaka dva prsta peska-sviža. Konečno obgradi jamo da ti kaka
trdijo, glasovita in stroga učiteljica — Lakota. In zares se jej moramo čuditi, toliko doseže v kratkem času pri svojih učencih. V treb dneh tako predrugači jezikove nazore, da mu izvrstno diši ovseiijak, poprej pa še s pečenko ni bil zadovoljen. — Jezik — posebno kot pokuševalec — je zelo delaven, dii, včasih je še preveč marljiv. Kar ]uč se ne utrudi ure in ure pokušati okusnih jedi in dobrih pijač. Vendar včasih naposled vse eno omaga: pijanec se zaletuje, jezik pa zavaljuje. „Nobene mere nima" — nasledek je pa greh. Koliko postov prelomi jezik, kolikokrat se pregreši zoper zmernost! A sem pa tam zasuče plašč po vetru ter po ves dan ne okusi ničesar in mrtvi človekovo telo. Iz vsega tega je jasno, da mu ni mnogo upati, veternjak je. Zato storimo najbolje, če nobene besede vež ne zinemo o tej njegovi dolžnosti — namreč o okuaanju; áicer pa to tudi ni njegovu glavna naloga: kajti le kake trikrat ua dan wvrSuje ta postranski posel. Ves đru^i easj lahko porabi za govorjenje in po-
živa], ali pa (^lorek na njo ne stopi, in ako ne dežuje, poškropi pesek veak teden po dvakrat z vodo prav dol>ro, V preteku štirih k vecem šestih tednov zag-tiali ti bodo ključi v mah kaj lepe, locate bele koreninice, in íae je nastopil posaditi jih. Da se ti pa med posaditvijo ne pokvarijo, ravna] takole. lîutarico vzemi urno iz jame, in i ukon^ničeiiini delom postavi jo v škaf vode. Potem ra/.re/i vcai butiirice in ključe jemlji dnizeg^a ia drugim vtiu, ter jih kar le mog'oie urno posadi, prijeli se, to je rastli ti bodo vsi.
Ako hočeš vkoreniřenje ključev Še bitstveno pospešiti, naredi okolo jame leseni oboj, k«kor-ènega vrtnarji okolo svojih gorkili léh-mistiieteljnov — napravljajo, in gori položi okno. V tako z oknom pokriti jami, katera se mora pa prav g'otovo vsak teden dvakrat z vodo dobro poškropiti in eicer z miaSiio, vkoreničili se ti bodo ameriSki ključi že v treh do štirili tednih.
Pri saditvi ključev gre pač dobro na to paz.iti, tla moli le po jedno oko iz zemlje, ne pa po več. Pa, prav dol>ro je Se celo, ako se Še to jedno oko, z periŠčem iineffa peska zasuje, tako da ni Čisto nič ključa iz kupčka videti.
Petdesetletnica sv. očeta papeža Leona XIII.
Katoliško društvo v Ljubljani je priredilo sijajno slavnost povodom jubileja óOletneg-a škofo-vanja sv. očeta papeža I^poiia XIII. Svečauost je bila Y dvorani katoliške družbe rokodeljskili pomočnikov v Poljskih iilitiiih v saboto J H, febr. Prišli so k tej slavnosti prevzvlšeiii gospod kne^o-ěkoť ljubljanski dr. J. Missia, deželni glavar
Oton D e t e 1 a, deželne sodnye predsednik P a j e k, deželni odborniki dr. Papež, dr. Vosnjak, Iv. Murni k, ravnatelja zgornjega gimnazija in zgor. realke, S e n e k o v i č in J u n o v i č ; kanoniki : monsgr. Jeran, Oebašek, Kulovic, KIo-futar. Spremljeval je goste katoliškega društva predseiliiik proít dr. J are. Govorniki so bili drž. in dež. poslanec PovŠe, primarij dr. Grego rič in profesor dr. Krek. Vsi govori razni po vsebini, so bili planiteči, vžigajoči — in vse to v proslavo sv. očeta v Rimu. Slavnostna godba i» petje je bilo izredno krasno.
Dr. Fran Papež, odvetnik in deželni odbornik, je kot tiaf'(>lnik izvrfševahiega odseka katoliškega siioda ii^ročil pr'wzviseiiemu knezoèkofu ljubljanskemu udanostno adr.'so v latinskem jeziku s pro.šnio, da bi se izročila svetemu očetu papežu Leonu XIII, povodom jubileja Njih 50letnega školovanja.
V Novem Mestu smo se spominjali sv, oČeta teden prej pri veselici „katol. družbe rokodeljskih pomočnikov," ko je dr. Marinko v svojem govoru kazal, kolik pomen imajo sedanji sv. oče m svet zlasti tudi za delavne stanove. Zvečer, v sal)Oto pred slavnostnim dnevom 50Íetnice pa je i^Testo pokazalo svečano svňje katoliško prepričanje z lepo in splošno razsvetljavo. Mestna godba je /vršila nekaj komadov pred kapiteljnom, potem korakala po celem mestu. 19. febr. pa so se poklonili načelniki vseh vradov mil. gosp. prostu ter mu izročili v imenu podložnih uradov voščila za sv. očeta s prošnjo, naj jih sporoči prevzviSenemu knezoSkofii.
Podobno se je slavila ta redka slavnost tudi drugod po našej milej domovini in tudi zunaj nje.
dobne stvari. Narodni pregovori cenijo njegovo kuharsko opravilo tako malo, da ga se ne omenjajo. Pač pa govoré v drugih njegoviii lastnostih, dasi tudi ne preveč laskovo. Cujnio: „Jezik nima kosti, ali more bosti. — Jezik ni iz jekla, ne iz kosti, pa vendar more bo.sti." Sploh }e potreba omeniti, da je^ik ni nič kaj na dobrem glasu. Ni nam znano, kdo ga je tako razvpit. Drugi udje so večinoma v dobrem slovei^u, kot roke, če niso predolgoprste, oČi, če niso zavidljive, ušesa, Če niso gluha. Menda izvira to preziranje od tod, kei" je sam. Oči, usesa, roke, noge so vse nt pare, vsako nevarnost hitreje opazijo in se je ognejo. Jezik pa je kot jetnik v ustih zaprt, nikamor ne vidi, brani se pa sam tudi težko; o da bi imel pomagača, potem M se go vorilo drugače o lyem. Ni sicei" ^itepoJnoma brez tovariša — mali jeiiček se um p^avi ~ toda s tem ni ňiá. Stpaife mora aissda 'áa^fiiváti, pst je tako zamišljea v ïo deîo, ist se ím niž ii« utegne peč:^.ti i Œï^inii stvarmi. ïo 36 I&âbe
jezikove besede in uiisli, A oči, ki so že dokaj videle po svetu, in ušesa, ki vjamejo marsikatero resnič 10 rned IjuJmi, razlagajo nam vse drugače, zakwj jezik samuje. „Še s tujim jezikom," tako pripovedujejo, „še s tujim jezikom, proti kateremu bi se moral vesti spodobno, že zaradi olike, ne shaja, temuč brž je kreg med njima. Kaj bi počela dva jezika v enih ustih! Kateri bi imel prednost! In naj bi bil jeden Slovenec, drugi pa Nemec. — O tem je že grozno misliti; naj bi bila to resnica... strasno!
Ljudje brez jezika gotovo ne bi pomrli lakote : pomagali bi si že kako. A kedar se je treba tako ali tako oglaševati, ne bi opravili ničesar, če bi se jezik uprl; y tvorbi glasov je njegova glavna mož. In resi Koga še ni očaralo krasno petje? Pa izvrstno petje je redko in poslušalcem vselej prekratko, zato tudi nam ni dovoljeno, da 8€ dalje pomadimo pri tem oddelku. — Smeh, ki taku razveseli Človeka, ki nekako osoli in <isladi Yïiakàâuie življeiiiCv rte razlegal bi se nikdar
5, étev.
OOLENJSKK NOVICS.
iil. stran
v
Zal, da nam mali prostor našega lista ne dopiiSža o tem več govoriti? Bog- daj, da to slavje poživi in pokrepi povsod versko katoliško zavest, katoliško življenje I
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Pref^zadiijo nedeljo smo praznovali Avstrijci zlasti ác mi venii Slovenci, papeževo slavnost res dostojno, velikansko v (cerkvah in zunaj cerkev. Nas narod je pokazal vnovič, da je ponosen iia svoje katoliško ime, za katero so njegovi očetje prelivali srčno krv.
Poglavitno vleňe nase po/ornost naš državtli zbor na Dunaju, kjer vlada ne more dol)iti prave večine, pa tudi gredó oltravnave proniciiiiske pravo polževo pot. Upali so, da bodo poslaiuii svojo reč dovrSili do konca meseca lebruyarija; ali varala se je vlada. Radi tega je potrelien tako zvani „davčni provi/.urij" t. j. dovolili so poslanci, da 86 tudi meseca marcu pobirajo se davki kakor lansko leto. — Piniuič;ti mini.ííier Stajnbah je djal v državnem zboru naravnost, da nikdar in nikakor ne pusti, da bi se pri iztirjanju davkov ubogi preveč zatirali. Da bi se le vsi doiični ravnali po tacili lepih besedah!
Vrli nas poslance g. Pfeifer je zopet jako toplo priporočal v državnem zboru, naj se varujejo vinorejei, katerim gré dandanes jako trdo. Dokazoval je, kako krivično in škodljivo je, ker se v velicih mestih pobira dac od vina kar na šrangi in se nihče ne briga, kaj se godi v kletih gostilniških. Tukaj vino ne le kr^čujejo ampak ga tudi grozno veliko naredé umetno, ki pa ves
po zemeljski površini. Če ne bi imeli ljudje jezikov. To pa iz dveh ozirov. Prvič ne bi se mogli brez jezika oglaševati z glasnim smejanjem ; drugič pa tudi nihče ne bi bleknil nobene smešne lil vsi bi se.vedno grozno resno držali. —Žvižganje bi bilo tudi izključeno iz človeške družbe. Če bi prišli lepega dne vsi ijiidje ol) jezik. In kaj bi počeli potem pekovski učenci, ki tako lepo prežvižgavajo po Ijubijanskili uliciili? S čim bi se kratkočasili čevljarski učetici, ki v tej ume-teljnosti gotovo ne zaostajajo za prvimi ? — Kako bi se nadomestil jok, reČi je tudi ležko. In vendar je jok tako potreben. Kako bi opozoril otročiček v zibeli nase svoje varuhe? Govoriti Se ne zna, vstati ne more — brez joka ne bi shajal! — Največ pa ae rabi jezik pri govorjenju. Nekateremu človeku „miga" kar v jedno mer — brez prestanka. To ti govori, „kot bi roi.ice sadil!" Dokler ne zaspi, vedno pripoveduje, graja, laže. ošteva itd. Pa sfi v spanju se prepira z namišljenim nasprotnikom. Ci^aij" p"'' )
ostane brez daca. Torej v kleti pobirajte dac, kakor ga pobirate na kmetih! Drugič je razjas-noval, koliko škoduje vinarstvu, ker mora krČmai plačevati dac tudi od vina, katero potrebuje zase in za družino. Določi naj se gotova mera, koliko pijače ima proste! Da bi le poslušal take nasvete g. finančni minister!
18. februarja je bilo 40 let, ko je Bog obvaroval življenje predrazega naiega cesarja pred zlobnim morilcem na Duiiaju. Hvaležni.» smo se tega spominjali v.si narodi avstrijski.
Stroški za vojsko se bodo zopet povišali.
Ogri PO imeli přetečeni teden I. ogrski katoliški sbod, Hvala Bogu, vendar enkrat 1 Treba ga jim je jako!
Kaj jo novega po širokem svetu?
Bolgarski knez Ferdinand se je oženi). Vzel je za ženo katoličanko, kar jako jezi nekatere Bolgare se bolj pa Ruse, ki bi najraje spravili vse Slovane v razkolno cerkev. Bolgarski narod sploh pa ljubi svojega kneza-katolika ; tudi razkolna bolgarska duhovščina moli za kneza in njegovo nevesto.
Na Rumunskem je velika nevolja zoper Jude. Dasi je nasprotoval minister Karp, je vendar sklenil državni zbor, da Judje ne smejo obiskovati rumunskih obrtnih šol.
Spanjci so dobili liberalno vlado. Bode-li pomagala praznim spanjskim kasam ? Jako dvomimo?
Vrli Anglež minister Gladestone, mož star nad BO let, si jako prizadeva, da bi pomagal zatiranim katoliškim Ircem, Dati iim hoČe lastno vlado. Bati pa se je, da sedaj morda v državnem zboru še ne dobi večine za to predlogo.
Piie se nam'
Iz tiovomeškega okra;a, — Dandanes so vedno Hociialne razmere, ua dutivntim redu. Jlisli ae jm kak način lii se kmetidVRb'u breme olajšalo; kako bi ss malini obrtnikom in rokodelcem njih slabo stanje zlwlj-Salo. Óe tudi se to veiiiio premlj«va, veiulur «a v re-iiiic.i za zboljšanje nii ne sUiri. Ubogemu ti pinii — kmetu se nalagajo novi davki, a zemlia posUja pa od leta do leta slabejša in manj rodovitna. Letos íěi .je pritiskala še hmU zima in v nekaterih krajili našega ;çUivarsrva tudi tolikanj nadležni in surovi cigfiiii, Zakaj pać so cigani? — Ali ne bi bilo za kmeta boli«, ako bi Stí isti iztrebili? — Kaj pa znajo druzega, kot ljudstvo nadlegovati s svojim silnim zabtevanjem, ali pa kra.sti? 7.(1 tate bi paž bila dobra prisilna delavnica.
lietos 80 v tem okraji jako sin'ovi cigani. Oil več Hosedov sem slišal, da niso odšli iz hiše prej kakor, da so (Iftbili, kar so zahtevali. Će je gospodinja sam» doma, dá jim vse, éesar žele, ker se jih boji; strah ima pa tudi, da bi ji kaj ne zažgali. In taka sodvi^a, ki odira kmeta, mn krade kar in kjer more trpi se še dandanes v proavetljeuem devetnajstem stoletji!? Mar ue bi bilo za take postopače treba postave ali višjega ukaza? Pripada to tudi med evro-pejsko civilizacijo ? — To dovolj I Upajmo, (sjy taka
-v samem upu živimo), da bo priáel Čas, — ker se Tedno goTori: pomagajmo kmetu, — da se tudi ta nepotrebna zalega potom poatave zatre in napravijo iz njih državi koristni in pošteni ljudje. S tem bi bilo gotovo kmetu — stebru države — njegovo težavno breme mnogo olajšano.
Iz Podzemlja, dne 14. februarja 1893. — Lansko leto so bil« prinesle „Dol. Novice" popis slavnosti, ki se je vršila o blagoslovljenji nove dekliške zastave. Kupile so jo bile dekleta Podzemeljske fare v trajen spomin, da je bilo 59 let preteklo, odkar kakor leta 1891 ni bilo nobeiieffa nezakoiiskepîa otroka rojenega. Objavite „Dol. Novice" še letos nekaj enak« veselega. Dekleta so se tudi leta 18i)2 obn;)šale izvrstno, v rojstni knjigi Podzemeljske fare izuied 8:i rojenih ni bilo nobenega nezakonskega otroka in bela zastava raz zvonika naznanja se zniirom tujcem in dumačinora lepo zadižanje deklet te obSli iie fare iii da vedo one v éiali imeti najlepšo čednost. Videti je, da so obrodili izvrstni govori gospodov govornikov na slavnostni dan in oljliajaiijem tridneviiice obrodili obiltn sad. Hvala ztk Bogom, gre tudi njim. O, da bi zmirom tako l>ilo ! ljetos go dekleta v ta namen skladale za nov Božji grob in precejšnja svotica ae je nabrala. S f,a.soma se bo še ta kini cerkvi omislil.
Leto 1892 je bilo bolj sreilne vrste. Na enili krajih je toča celo po dvakrat pobila. Drugi žalostni dogodek je bil ta, da smo imeli v fari obešenca (radi z blazne losti), kar v tej fari se nikdo Tie pomni. Dne 12. marca pa sta bila zakopana mož in žena v en (irob, hripa jn je spravila i>od zemljo; redek slučaj. Dva moža pa sta se to leto utopila. Neka žena je povila leta 1892 tnjje ofročičev, leta 1891 celo neka dniga mati, dvaki'at dvojčke. Tnili redek nlučaj. Vsakdanjo âolo obiskuje v celej fai'i rad 400 otrok. V treh vaseh so se prikazale koze, v^mlar se ne razširjajo dalje, zdravje je v obče povoljno.
Zapustili so nus g. k«|i(d)iM ČeSarek, Bog daj kmalf) novega gospoda pomočnika, kajti dela je dovolj. Kavno se vračaju žujinik s svetim Resnim Telesom domov; pred hišo stopivšeiiui, izdihnila je neka ŽPiia svojo dušo. Opohidne je Š« z družino obedovala. Bug nas čuvaj neprevidne smrti ! — Zima je bila tukaj nenavadno ostia. Izpod Ki^'R. smo malokedaj imeli. Dne 14. januarja ga je bilo celo — 22*' IÏ. sedaj je Tia.Htalo južno vreme, voda bo nnrastla, mlinarji in Žagarji se bodo pritoževali.	nikdo ne vstreže. Ki'ompir je skoraj VHakemu ziiuv.nil veè aH manj, nekateri kmetje bodo še morali seme kupiti; žalostno, pri tolikih bremenih, ki kmete tlačijo. Naši Amerikanci He z zaslužkom precej hvalijo, seveda kedor je priden in vřtrOeu, že nekaj domu pošlje. Da bi l6 tudi žene denar jirav obračiile. Zgodi se večkrat, da možje trdo zaslužene sokle brazvestnim ženam v dobri misli domu pošljejo, žeue pa doma, kakor praviio „lepo markirajo", solnčnike nosijo in pa rokovice. Kaj ni tudi znamnje ]ia]iredka, ali bolje nazadka. Dobe se tudi prav dobre (iu^e med izaeljenci, ki svoje domaČe zemlje niso po-Ktbili in kakor kaže tudi prave vere še ne zapustili. Te dni je Matija Ur h za pogorelo cerkev na Kra-sincu nabral v Ameriki 706 gold. Bog mu plati! Pa naj bo za danes dosti. Takih novic, de so vam ljube „Dol. Novice" všeč, áe vam lahko pošljemo. (Prosimo! Za zadnji list je dopis došel prepozno.)
\z gornje Krške doline 24. febr. (Naše rane L) Leto /,a letom so slabše letine, leto za letom menj pridelka. Posebno vinogradi so popolnoma opešali, ako da se njihovo obdelovanje več ue «plačuje, zato
se pa tudi eden za drugim opuščajo. Prejšnje leta smo davke plačevali večinoma iz vinogi-ada in aé je denarja ostalo za druge potrebe in pyače za dom, a zdaj je vse proč, ni ga pridelka, ni ga denarja. Več ali menj se čuti povsod pomanjkanje.
Čudno je pa to, da v času, ko vse toži o pomanjkanju, za razna raz ves elj e vanj a, plese in popivanja ne manjka denarja. Ako ga ni doma, se pa dobi na posodo, ali pa se pi'oda zaduji rep iz hleva. Kako se je godilo pretečeni predpust! Veselica nad veseiifo, ples čez ples in k temu jjopivanje ne-deyo za nedeljo iti k'U. krona razuzdanosti, to brezmejno ponočevanje. Vse to stane dena]'. Tako za-pravljatije se |iač malo vjema s tožbo o slabili 6asih. Kam pridemo, ako pojde tako naprej! Ze zdaj je vse zadolženo, redka je kmetija, ki bi stala popolnoma iia. lastnih nogah in vendar zapravljanja ni konca ne krajîi, Slabe letine so gotovo kazen in opomin Božji k rednem« življenju, vsaj ta klic z nebes naj bi zbudil ljudi iz labkomi.šljenosti in potratiiosti, sicer bo čez malo Dt večina kmetij v tujih rokah in sedanjim posestni-krim in njihovim otrokom bo ostala le beraška palica in oil]irta pot v Ameriko, ako jim bo še toliko ostalo, da b(tdo mogli potuino plačati. Neki rodoljub, ki že UelJ časa živi med Dideiijci in pozna njihovo življenje, pravi: „to je Še naša sieča, da ui Judov na Dolenjskem, sicer bi bil i Dolenjsko tez malo let druga Galicija, Lahkomišljenost in zapravljivost našega ljudstva bi v kratkem spravila te lepe kraje večinoma Judom v roke. Kako ? Tad bi posojeval. Dolenjec se pa pri njem dolžil in pri njem pil doklej' ne bi boben zapel nad njeg<i\o kmetijo". Jaz pa pristavljam: „bodimo pozorni, kar še ni, zna Se priti, posebno naša dolenjska ieleziiica bo tudi Judom pot k nam odprla. Zdaj hodijo k ni\m samo Še po jezice in marsikdo je ža spoznal zvitost judovsko, potem pa ne bodo samo k nam hodili, ampak se tudi međ nami naselili, ker naŠa lahkoživťíst bo ugodno polje njihovi prekanjenosti". (Pač niso vsi Dolenjci in povsod taki — ali žai, mnogo jih je! Vreduištvo.)
Zato pi^edragi rojaki, bodimo varčni, bodite varčni gospodarji in učite s svojim zgledom varčnosti tudi svdjc otroke Odvracujte jili od pijančevanja, plesov in grdega p ono č e van j a", ki je eden najpoa;hivit,nejšili vzrokov, da se toliko vaših otrok dušno in telesno spridi in pokonča. Moj prijatelj se je zdravil pri slovečem župniku Kneippu na Bavarskem. Kekel je, da ni nikdar slišal po noči kakega vpitja in tinli bavarski duhovniki so mu pritrdili, da tatu ponočevanje ni v navadi. Kaj pa pn nas na Dolenjskem? Bogu bodi potoženo, da je ponočevanje med našo mladino tako razšiijeno! Kdo prešteje vse žalostne nasledke, ki izvij'ajo iz pregrehe! Zato střirši čujte Uidi v tem ozirn nad svojimi sinovi, tudi zato, ker ponočevanje, zapravljivost. in jiijanfte-vanje so navadno združeni. Dalje, ker se vrse razne razuzdanosti posebno v nedeljah in praznikih, pazite na svoje otroke posebno te svete dneve, da gredo zvesto k službi Božji, nikar jim pa ne pustite teh svetih dni ski 'uniti po zaniki'nih družbah in krčmah. Le ako mi zvesto spolnujemo svoje dolžnosti do Bog^ nam bo Bog dal blagoslova tudi v časnih rečeh.
DomaČe vesti.
(Odlikovanje,) Gospod n&dačite^j m okrajni šolski nadzornik Anton Jeršinovič v Črnomlju je bil odlikovan od svitlega cesaija z zlatim kiižcem n

noLKyjsKH.
^ 1 w t J.
stran.
^■kvMKr za zasluge. Odkritosrčno t,'ratiihijenio vrlemu goílioíhi.
(Ob ci lia v Bo s t a,i nu) je izvolila prevzviae-neça knezo-Škoíři Ijubljiiiiiikega za Častnega občana 'Isvuje si-eitje. Bi g olii-ani iivršto. vi-lo oliéíiio. Slava I Uilanostne izjave (.ostali so jiii prevzviš. kne-zoškofu nadalje ti le občinski zaí>topi : Suh or pri iilelliki; Dolenja Vas in Nemška Vas pri Rib-Dici; Rakitnic» pri Dolenji Vasi; Bled in tarna ^občina Sv. Treli kraljev na Vrhu. * (Deželna vUda Krajiiska) razglaša po od-■loku visokega c. kr. u-govinskt-sça ministra, da bode politični obhod železu Ćiw proge Nnvo Mesto-Straža med in 44. kilonietram Ifi. dan niesec.H uiart;a 1893. IcU 9. uri dopohidne. — Podrobni úrtež! iii zeroljiško-odkupni načrti se smejo pogledati pri občinskem uradu v Prečini ob času, katerega ta urad duluti. Doticm : udeleženci naj toraj reč prrgîedajo, da morejo vložiti pri komisiji svoje ugovore ali opazke zoper stavbim Črtež.
(Nesreča) V nedeljo dně 26, ťtibi imrja prisodila se je na Krki na Loki v Novem Mestu lelika nesrefta. Trije železniški delavci so se vozili v i^olnu po Krki, bili so gotovo vinjeni in gugali čoln, katen se naenkrat preobi'ne; dva delavi'.a so resili ljudje, kateri so ua pomoč prihiteli; tretji, Martin StepiĚnik doma iz Teharjev pi'i (ielji, pa je utonil.
-]- (IMnrl) je 22. ťebr. t, 1. dobro znani, posebno od starih voznikov, gostilničar Janez MarinČek iz CerUelj. Haiijki dočakal je redko stai'ost 80 let. Bodi mu zemljiťa lahka!
(Umrl) je v Ljubljani gospod L. Hrovat, ravnatelj tamošnje možke in ženske uriteljske pripi'av-nice. Bil je blag mož. Bodi mu ivnii spomin!
(„Matica slovenska" v L j u li 1 j a n i) ima 1. marcA ob 5, uri popt-ludiie 44. odborovo ekupáčino s sledečim dnevnim redom : 1,) potrjeiije zapisnika 43. fleje. 2.) naznanila predseiíništva. 3.) poročilo gospodarskega odseka. 4.) poročilo književnega odseka. 6.) poročilo tajnikove, 6.) posameznosti.
(Slovenski romarski poseb ni vlak) gre v Řim povodom 5<Hetnice jubileja àkoibvstva sv. očeta papeža Leona XII L, <lne 10. aprila t, 1„ da se mu tudi verni Slovenci, kakor drugi narodi., poklonij.i m svojo udanost izimijo, priri;di g. Josip Paulin (mej-narodna potovalna piaaina) v l.jubljani, vzjedinenjii 8 kati)l. družbo, posebni brzovlak Ije, katen se zgoraj ■oroenjem dan ob 10, uri dopoludne iz Maribora, ob ' 2. uii popoludne z Jjjubljane in ob 7. uri zvečer iz Gorice odpelje, ter v torek H. aprila ob 3. uri po-politdne v Kiiii dospe. Udeležena bodo se vsprejemali tned Mariborom in Gorico, a Koroškega tudi v Vulmu (Uditie^ taisti bodo vidno nosili posebne znamke. Vožnja tie je skiipna in naravnost preko Pjídove in Florence, nazaj pa posamezna, v 30. dneh z vaalrim vlakom 'n z ekratiïliii ])ovoljnim prenehanjem, po enaki progi, ali pa preko Lovreto. Stanovanje, spored slavnosti itd. v Rimu, oskrbljeval bo posebni odbor, enako kažipota iû tolmače. Med bivanjem v Kimn izhajal bo posebni list, ter prinašal slovensko m l&ajoče zanimivosti. Tudi knjižica „Slovensko-laški potovalni tolmač" bo na razpolago. Vlak bo sestavljen iz I, II. iii in^ razreda voz, na željo tudi iz spalnih tn salonskih voz, ki se bodo peljali brez premembe t® Itiina. Vožne cene, okoli na pol znižane, bodo y kratkem naznanjene. (Od Ljubljane v Rim in nazaj okoli T25 gold, in vieej). Vozni listki naj se prej ko prej iiaroče, ali vsaj do
4. aprila, prt goraj imenovanem, ki oskrbljiye tuđi stanovanje in daje vsakoršna pojasnila. Slovenci ! ne-zamndimo te lepe prilike in pokažimo v miiogobrojnem st,evilu vernost in udanost našemu svetemu Očetu t« ob enem ogledamo prekrasno prestolico katolišiva iu lepe laške pokrajine.
(Podporno druatvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaji) razpošilja ravnokar četrto-letno poročilo svojega delovaiga. Iz tega je posneti plodonosno delovanje za dobo od novega leta 1892 d» konca meseca septembra. (Od slej bodo poročila izhajala ob občnem zboini ter bodo obsegala šolsko dobo). Ustanovnikov šteje društvo 38, med njimi nadškof» Goriškega, knezoškofa lavantinakega in ljubljanskega. Knezoškof lavaiitiiiski je častni iid. Novi ustanovniki so: Slavna mestna občina ljubljanska (100 gold.), gg. Feliks Staré, gi'ajščak v Domžalah, dr. Jernej Glau-čiiik, odvetnik v Mariboru m Viktor Rosina, c. kr, notar v Mokronogu, ki so družtv« darovali po 50 gld^ Podjiornikov, i'edniii udov in dobrotnikov je družtvo štelo i 2 7 mej temi 2 2 dnliovnikov. Na pryem mestu stoji Maiibo)- z ;it. udi, Dtiiiaj 21., Kranj 11., Ljub-Ijtiiia 8., PostyiiH 8., Krško 6., Vojnik 5., Brežice, Konjice, Mala Nedelja, Podgora prt Gorici, Polhov (riadec — po 2 uda. Po 1 ud imajo: Hled, Celje, Čadram, Češki Brod, Črnomelj, Dovje, Frankolov», Gradec, Kalobje, Kamena Goric,a, l.itija, Ljutomer, Nabrežina, Nova Cerkev, Kad'udjica, Stillfried, Stra-žišće. pri Kraiiji, Škotja Loka, Šiiiartin v Rožni Dolini, St-Andraž pri Gorici, Trst in Vihnika. — P-SJjilnica v Črnomlju, kineli)ska posojilnii'.ii íjiubljanske okolice in hranilno in pos'ijiliio društvo v liadovfjici so društvu diirjvali po U) gold. Didiodkoy je imelo druátvti l4a4gold. tiBkr. Osnovna glavnica znaša 4144 gld. 9s kr- Največje je darilo neimenovanega gospođa iz volila pokojnega rodoljuba Kotnika s 400 gld. — Podpor se je razdelilo 456 gld. 25 kr, nie.i 32 pod-pii-ancev v 125 slnřajib in sicer v gotovini 47krat, * znamkah obednic-ili pa 78krat;. (10:i,^ obednic po 25 kr.) Žalibog je moral odbor večkrat tudi zares potrebnim podporo odreči ali jim nakazati najmanjšo' malenkost. Med podpirane! je bilo: 15 jnristov, 1 medicincev, 6 filozofov, 1 tehnik in izredno 1 akademik i» 2 veterinama. Posebno hv;ilo odborovo so si zaslužili ti-le gg.: Fr. Dolenc, trgovec v Marilioru, Avg, Drnkar, notarski kandidat v Kranji, Ivan Hočevar, notarski kandidat v Krškem, Jurij Kraigher, trgovec v Hrcščaku pri Postojni, M. Šerviee,li, župnik na Reberd; potem (^aki vseufiiliščniki gg. : Žmavc, Benedik, Dokler, Mihalič in Zupančič, Društvo žaluje po blagem udu g. dr. Fr, Škoiiču, C. kr. okr. sodniku v Škoji Loki. — Ker je društvo zares vredno in přfipotrebno, zato ga pra* toplo pri poro čami). — Doneske je pošiljati časi. gospu dr. Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kapelanu iu ravnatelju v Avgustineji na Dunaji, I. Auguatinerstj-asse 7.
(Krajni uzorci z konstrukcijskimi tabelami za možko obleko). (Dopolnjevalni zvezek k knjigi krojaštva), S posebnim ozirom na potrebe krojačev na deželi. — Tako se zoye knjižica, kojo imamo pred seboj. Kakor vže naslov kaže, je le spo-polnjeuje izvrstne knjige krojaštva, o ka^rej smo ab priliki vže nekoliko spregovorili. Pač nismo zmožni presojati dela; toda obili pohvalni dopisi, iz domačih ki-ajev in tujih dežel od najboIJšiJi mojstrov, odlik» ua holgai-skej razstavi — pričajo, da mora biti delo res vredno toplega priporodla. Da, mojstri po deželi — kupite „knjigo krojaštva", ki stane 3 gold., krojni vzorci pa 1 gold. 50 kr. — Šiviljam pa priporočani
tnjigo istega mojstra, ki sft zoTB „Toiilfttft" stanft pa i çold 50 kr. Nttroôuje se pri gosp pisatelju Matija K lin eu, krojaški mojster, Gosposke ulice štev, 7 v Ljubljani.
Kmetijska bralnica v Novem Mestu.
v iie,(leljti dné 19, t. m. dopoludne ob pol 9. uri se je otvoiHa InaJiiica kmetijske podružiiiee v Novem Mestu. Da je namen, v katerega se je osnovala ta bralnica, poznan tudi pruprosUimu ljudstvu, o tem nas ie prepričala mnogo.številDa udeležba. Zbralo se je nad 100 gospodarjev skupaj, tako da je bila prostorna sobana v pritlićjii hiše rokodelskih pomočnikov do Mđuje^a kotička poI[ia._ PriSli so za napredek vneti gospodarji iz Kandije, Šmihela. Ileđ;erSke Vasi, Gotne Vasi, Škijančevega, Podljnbna, Drske, Brodu, Žabje Vasi, Cikave, Rinolene Vaai, Stopič, Težke Vode, Brš-Ijina, Prt^čiie, í;očne, skratka iz bližnje in daljne okolice Novomeške. S tem so pokazali naši kmetovalci dovolj očito, da jini je mar napredek, in da se prav z«lo brifjajo za zbolj.iaiije gmotnega svojega stanu. Tega pa niso kazali le s svojim inHiodom in a svojo navzočnostjo, marveč najbolj živim zanimanjem, s katej-im so se udeležili otvorjeiija bralnice.
Bralnico otvoril je s primeniira nagovorom načelnik kmetijske podružnice g. V. Rolirman. Razložil je potem v daljšem govoru jiomen in korist takih bralnic za praktične gospodarje, katei'im je rreba dandanes H» vsak način nekoliko več izobrazbe in več luanja o kmetijskej stroki, če si hočejo zbotjšati svoje stanje in pomagati do boljšega kruha. Naznanil je dalje, kafce pravice imajo gospodarji v tej bralniki, kakor tndi to, da bode skušala podružnica prirediti saj vsak mesec po enkrat Času primerne poučne govore o i'aznih tmetijakili strokah, da bode ála tudi sicer gospodarjem na roko, v kolikor ji bo to mogoče. Koiiečno jih je vnemal, da pridno obiskujejo bralnico, ker je vstop /popolnoma brezplačen, za kar se imamo )osebno zahvaliti tudi slavnem« uačslništvu katoliške družbe rokodelskih pomočnikov, katero je ta prostor brezplačno prepustilo ' „kmetijskej podružnici".
Po tem oagovoru nastopil je g. dr. P oie k in lailožil ukaze in zakone, katere je izdalo poljedelsko ministerstvo, in kateri ae tičejo davčnih olajšav za posestnike takih vinogradov, kateri so po trtni uši napadeni ali imičeni. Gospod dokt,or razlagal je celo stvar prav poljudno in navzoči kmetovalci zahvalili 80 ae mu za ta prekui-isten pouk z vidnim veseljem.
Po tem govoru je bil v.spored končan a odbila je tudi že deseU ui-a, tako da smo morali hote ali nehote narazen.
Omenim uaj se, da je kmetijska jmdnižniea sprejela pri tej priliki obilo naročil na semena in drugo.
S temi vrsticami koiniam sv<ije poročilo n otvor-jenji kmetijske bralnice želeč, da bi gospodarji in odrasli kmetyski mládenči tudi nadalje tako pridno xabajali v njo, saj imajo tam najlepšo priliko izobraževati «e d^e T svoji stroki in poučevati se v raznih kmetijskih vprašanjih.
Ma pošto v Novo Mesto so se vrnite sledeča pisma :
Miha Si'ebotnjak, Dilce. — Jakol» Bukovic, Dobrova. — Jože Počrvina, Stopk. ~ Katharina Backer, Laibah. -- Carl Rannichar, El>Ta. — Matija Kobe, . M'intana. ~ Mari» Bolite, Ked-Jaket. — Franc Ver-Šmarje. — Minibek, Pettau. — Martin Gasper, Copiier Falls. — Martin Gašper, Copper Falls. — Mar. SimoDČiř, Zagrab. — Ana Stieng, Brunneck. —
Franc Kavbar, Otočač. — Franca Augustin, Zagreb.
—	Johana Novak, Chicago. — Pozzi Luigi, Wels. — Maiija Kudelič, Zagreb. — Jakob Uoman, N.-York,
—	Anton Laurič, Braubanerschaft. — Johann Kaatelic, Kalumet. — Ludvig Prager, Wien I. — Maria Bacar, (íalumet. — Johann Hrovat, Lavrence. — Johann Hrovat, Lavrence. — Marija Laurie, Graz. — Gio-vanani, Trient. — Signa Cifgriano, Cles. — Anton Gorjup, Triest. — Giuseppe Oroče, Finme. — Anton Lire,, ('liicago. — Josep Gazvoda, Bandolf. — Rus, IToiiigstein, — Ignac Trentel, Raka. — Jos. Nachtl-gall, Ave Cand. — Frz. Babič, Varos Serenz Secnid.
Zahvala.
Vsem onim p. n. gospodom, ki so se me spominjali o priliki Najvišjega odlikovanja, izrekam najtoplejšo zahvalo. Vzlasti pa se zahvaljujem prečastiti diiliovščini, C. kr. žandarmarji, c. kr, finančni straži, požarni brambi, vsem zastopanim občinam, krajním šolskim svetom in druátyom, ter sploh vsem udeležencem iu osnovateljem banketa.
Črnomelj, dne 16. februarja 1893,
_Anton leržinović.
Razglas.
C, kr. okrajno sodišče i. Metliki naznanja: na prošnjo pooblaščenca Knuica Tanciga iz Metlike št. 69 — Leopold G a n g 1 a iz Metlike dovolila se je prostovoljna sodna prodaja Francetii Tancig iz Metlika át. 59 lastnih zemljišč vlož. št. 240 in 242 kataat. občine Metlike.
Zemljišče vložne št. 240 katasti'alne občine Metlika obstoji iz parcel 3900 tijiva in líííOfi spašnik teT se bode oddalo le za ali nad ceno 250 gold. ; zemljišča ob št. 242 obstoji iz parcel št, 285 iijiva in 289 spašnik ter se bode oddalo ie za ceno ali nad ceno 300 gld. Obe zemljišči sta blizo mesta Metlike. Vsak ponudnik ima 10% vadije položiti ter kupnino precej plačati ali pa najkasneje v treh meseci h od dne di-ažbe, katera se bode vršila dne 2 0. mai'ca leta 189 3 ob 9. uri dopoludne na lici zendjišč pri Metliki. — Drugi draž-beni pogoji in zeraljeknjižni ekstrakt so v tusodni registratur! v ogled.
Opomni še, da ostanejo vknjižene pravice vkljnb tej dražbi talnilarnim upnikom pred vsem vknjižene terjatve plačale.
C. kr. okrajno sodišče v Novem Mestu, __dne 22. febrnarja 1893._(60)_
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske In poljedelske sole na Grmu išče
lirastoTe doge
za napravo dveh sodov po 20 hektolitrov. Doge morajo biti suhe._(38)
Sveža (irišna) knrja jajca
se kupijo v vsaki nniožini po jako dobrih cenah. Za jajca ni treba plačati nikake vžitnine, nego se isti )reko vsake mitnice ljubljanske, ako se na mitnici jubljanski denar založi, kateri se potem vrne na mitnici ter se lahko vpeljajo transito, to je vžitnine prosto ker kolizejsko poslopje ne spada še v okvir ljubljanskega stolnega meita. Več se izve pri Gustav Treo, trgovcu v Kolizejskem poslopji v Ljubljani, pritlično na desni strani Črka C.	(sa-i)
2AHVALA.
Za milo Koćutje med boleznijo in o smrti naše iskrenolj ubij (tne iičej'e, oziroma sestre
Josipiiie Krištof
izrekamo najsrčnejšo zalivalo, [losebno pvei. dubovsňinij slav. meščanski godi i iti vse^r. tistim, kateri so jo k zadujemu iioiitku spremili. Novo Mesto 27. svečana 1893.
(63)	Žalujoči ostali.
Uîi/pîs službe.
Okrajna bolniška blagajna za Novomeški okraj sprejme
1.	blagajnika in tajnika,
kateri je vešč Slovejaakega in nemškega jezika, (lf>\ier računar in spreten manipulant, z niesečuo plaío 40 gold, in to za casa grajenja železnice, katero službo pa Uhko ae obdrži za pozneji ćas proti primerni plači. Sprejeti ima položiti 200 gold, kavcije.
2.	Nadzornika bolnikov,
veščega slovenskega in nemškega jezika, z mesečno plačo 15 gold. Oglasiti se je pismeno do 8. marca, nastopiti pa je službo z 15. marcem. Poiiiu\be naj se pošiljajo na
Simon pL Sladovié,
(&7)
lirtâii'dnih.
V Št.-Jerneju, hišna štev. 14 bo 9. t. m, iz proste roke na prodaj ua dražbi
lepa hiša,
katera stoji na jako lepem kraju ob vebki cesti m je pripravna za vsako kupčijo ter se sestoji z treh sob, kuhinje, prodajalnice, dveh kleti, dveh hlevov, supe, pôda, treh senic, (skednjev) kozolca z tremi okni (št^nti) in vrta. Natančneje se izve pri M. Perman-u v Št.-Jernejl, hišna št. 14. _(fi'^)
11. BAZCLAS.
Ker k občnemu zboru prve dolenjske posojilnice v Metliki dné Si6. íebr. 18ít3 dovolj povabjenili ni prišlo, se občni zbor skliče vnovič ua 19- marca 1893 Ob 9. url dopoludne v obiinsko pisarno v iMetliki z dostavkom, da se bode sklepiilo ta dan o predmetih dnev-ûtga reda brez ozira na število navzočih driistveinkov.
Nadzorstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki, dné ae. februarja 1893.___
Tik deželne ceste in mostu na Krki je naprodaj
lepo posestvo, Ig
J^atero je še v jako dobrem stanu, in je pripravno za •ifiimo, šiacuno, ali za kako drugo obrtnijo ter se se-i'toji z hiše se štirimi sobami, kuhinje, jedilne shrambe (IvDh kleti pod bišo, živinskega hleva, pôda in kozolca « àtirimi okni, dvBh njiv, enega travnika iu treh svmj-skih hlevov. Kd »r želi kupiti, naj se oglasi pn po-sesinikn Franc Kastelic-u po domače Kovaču na Krki, losta Krka (Ohergurk).	('«-2)
Stopnice k celih hlotlov (Hluck-stnfen) lu Iz snhega hrasto^c^» lesa kupuje G. Tonnies v l^jubljaiii, kamor naj ue tndi pol^iljajo ponudbe.
Kmetijska braluiea
v hièi rokodelskih pomočnikov V Novem Mestu, je nA'
prta ob nedeljah in praznikih od 8.—10. dopoludne-
F. Rolirvnmh,
v najem se odda na več let, ali se pa tuđi proda pod ugodnimi pogoji,
ša štev. 36 na Velikem Paúlop,
ležeča ob okrajni cesti, ki pelje iz K ostan j e v i ce v Ki ško. Hiša ima dve velike sobe, kuhinjo, hlev îb klet; pn njej so tudi dve velike njive in mali vrL Hiša je noya in je jiri]tiavna za vsako trgovino, t njej je tudi krčma in trafilta vže več let. Najeittščino se lahko nastopi iftos o sv. Jožefu. Nataiičueji [■ogoji najemščine, oziroma jirodaje se zvedo pri lastniku
TAtiffi Lonfjof
I)o.'(fsttiil; na Vpljknii Puiiltitii, st. Sti, iiošta Leskovee pri lirikiîtu, Itoleiijako,	3)
Oskrbiilštvo graščine v Gradac-u pri Metliki na Dolenjskem prudiija
divje kostanje
fAesenlies hippocastanu) visoke po eden in pol do stfr^ metre; cena je od 10 kr. vise. Isto oskrbniitvo prodaji tudi v gozdih PesčenSta
drva za kurjavo
kubični meter po 90 kr. Ako ae vzame vsaj 400 metrov^ je nekaj popusta. Dalje tudi prodaja oskrbuištvo
bukovo oglje
in sicer po jako nizki ceni. Natančneje pove
Jmie'X, Tetnpel,
(5S-n	oskrbuik.
Pri Sv. Križi, pol ure od Mokronoga se prod& iz
proste roke
^ lepa hi sa,
katera je pripravna za gostilno. Pri hiâi je tudi ens klet. Živinski hlev, svinjak in njiva za en mernik po-setve. Več se izve pri lastnici Mariji Vitman, poseut-nici pri Sv. Krizi, posta Mokronog.	(b»-i)
__Bar^	»I	_ _
V	vešči pri žagah za remeljne in pri cirkularnih	^
9	iiagah, dobijo delo pri gospodu Tonnies-u v	A
m	Ljubljani.	(4o-v>	£
Lahko in prijetno delo,
ki tlajc lep postranski zaslužek, ponuja
stj oseliain, katerim njihova postranska opravila puščajo nekoliko prostej^a časa, Kdor Iji želel h>ti*i se dela, piŠe naj upravništvu tega lista ter naj nad naslovom zunaj na zavitku zapise št. 232. K
Ji!
kateri si želi ućiti usnjarskega obrta in je jiajmaiij IS tet slar, se sprejme takoj pri Fran Knafliču, Šmartno
pri Litiji. — Po doffovorjeryi preskrbi tudi z olileko.
ea nica za vrvar
a (zalsr a
86 radi smrti gospodarja takoj z vsem orodjem vi'ed (la v trnjem. Opravka je vedno dovolj iu se laiiko dobro sliaja, kur ni daleě na okoli enacega olirta. Prašaiija naj se pošiljajo lastnici Mariji Strupi v Novem Mestu. ci'-S)
4
šce se doter kroiask
v *
Enii
Ponudbe naj se pošiljajo na Fran LenarĆiča v Novi Vasi pri Ratieku.	(46
V najem se odda na več let
na Jesenicaii ob Savi z vsem gospodarskim poslopjem, pivnico, vrtom in njivo, katera je na jako Hgodiiťm kraju in je pripravna za vsakovrstno trfïovino, poaelnio pa za tobak-prodajo, trgovino i fllosarskim lesom iu ijer je tudi postaja za floaarje. Natanćneje se tzvé pri lastnici Ivani Hočevar ravno tam.	(58-2)
Wovpstne slamnike
najiiovejáili oblik iz domače in tuje slame iz-,de uje, prodaja in popravlja po kolikor mogoče nizki eeni. Ustanovljena je bila leta 186:f. Ceniki se pošljejo po posti iu poštnine prosti, Vei se izve pri Franc Cerar-ju preje J. Mer-kužič v Damžalah, Gorenjsko.	(42-a)
V Novem Mestu se proda iz proste roke
hiša ? prav dolreni stauu
pripravna za gostilno ali stanovanje. Već se izve pri opravniStvu „Dol- Novic".
IlOjllJ RIJEC.
urar v Novem Mestu na Velikem trgu
nriporoia skvuenin obfinstvn ter posebno preS. <liiliii?-ř^im svojo bogato zalotK) uajraziiovr.Miipjili zlatih, are-brrtli jn nihelitatih žepnih ur, stenskih ur i nihalom (I'eiideliibniii) iii ur Uuiíilrtic (Weckeïiilireii), verižiií in liriiffili V U> strúko Rjiailnjoćili stvnri.
Cenik žepnim uram: Nnjtiiiej.še iiikelnate ures kÇiiiieni od gld. 3.20 ilo 5,-„ ri>miiiitj)lr'»*'û, iiikeluate g „ i .50 „ 5.00 „ srelianie ure s ključem, , ,150 , S.ňO „ srelirnc rcmoiïtoir-ure „ „ fi,:iB „ 9.S0 istť, î: (kfíjnim okloptim „ „ 8.20 „ 14,50 „ Klate nrfí k« dame . ^ „ la.— „ 25,— „ zlare nre za goFHiode „ „ 20,— „ bo!— .Aiiienljaiislie budilke po giđ. 2,20, fiue iraïitntirnne iiu gld, 2.80.
Popravilu iKvrèniGiii veatiio, toĚno iu po prav nizki ceni ter z garanciju, — iítare iepiifl in swnske ure ,>îe lalikù zíiintinjaju za nove proti priinemeuiu doplačilu. Poštna naročila se toĚuo ímSujejo.
krepkega zdravja in lepega obnašan, takoj v prvi liolenjski mlin na valčke, priniei'iio plačo. Oglasiti se je v Ba n/iestu.
a, sprejmeta se ijpr dobita tudi noiu pri Novem
m
••»»»»••«•saMMMMWMMMMaMM»«
trgovca z mešanim blagom in deželnimi pridelki
V Litiji pri „Škofu«
naznanjata, da sta si po prav ugodniti cenali priredila veliko zalogo raznega žita najboljših vrst, katerega bosta po spodaj zaznamovanih cenab
prddajiila in sicer star mernik: lepe, čvrste, drobne, suhe koruze à I, gld. 20 kr. pšenice I gld. 80 kr,, rži I gld. 40 kr., ječmena I fllti. 10 kr., ovsa 90 kr., prosa I gld. 40 kr. itd.
Tnili priporof-ata svojo veliko zalogo špecerijskega blaga in ra>!novrstno blago za obleke, vse vrste mok ín otrobov, kakor tudi najboljše železo za vozove, pluge itd.
Kupujeta vedno vse domače pridelke, kakoi': ajca, maslo, kimelj, detel o, volno, Češminovo [ kožo itd. po najvišjih tržnih cenah.
Z zagotovilom točne n dobre postrežbe z najboljšim blagom se priporočata
Lehinger & Bergmann^
(85-^)	V Litiji „pri Škofu".
Nuvoiuttito: udifovomi vuftdnik dr. Justp iWarInka. — xadajatelj, íw^ozaik in tiskar i. Krajeo,