PESNIŠKE SVOBOŠČINE V ŽUPANČIČEVI ZBIRKI SAMOGOVORI 539 Jože Toporišič PESNIŠKE SVOBOŠČINE V ŽUPANČIČEVI ZBIRKI SAMOGOVORI Pesniško svoboščino pojmujem kot rabo jezikovnih prvin z vseh ravnin, ki nekako kršijo določeno normo ali od nje odstopajo, zlasti zgradbenostno jezikovno, npr. slovnično (oblikoslovno, oblikoglasno, skladenjsko ...), gla-sovno-pisno, slovarsko ali pa tudi poetično (npr. glede rimanja). Pri Župančiču je v Samogovorih1 najbolj pogosta2 svoboščina v izbiri besedja (76 enot), sledi naglas (40), pa oblike (32), skladnja (28), obliko-glasje (19), zlaganje (10), rimanje (5), pisava (nekaj).3 BESEDJE: Pri besedju je splošna značilnost, da med svoboščinami skoraj ni zahodnoevropskih prevzemk; redki izjemi sta npr. glorija (Sonce-roža 14)4 in girlande (Težko uro 62). ... Seveda pa so zahodnoevropske besede v kaki pesmi (npr. v Svojim prijateljem 47 ali celo v naslovih pesmi),5 ki pa niso svoboščine, npr. amulet, filister, vampir, fraze, ekstaza, ornat (kot eksotum se jim pridružuje še pop v slabšalnem smislu ,dušebrižnik'). V ospredju besedja kot pesniške svoboščine so besede slovenskega vzhoda in juga oz. prevzete iz srbohrvaščine. Taka beseda je zlasti čuti ,slišati' (19, 59, 71, 93, 100, 103)6; verjetno je tako pogosta tudi zaradi ritmičnih razlogov (enozložnost korena). Takoj na začetku je tudi primerjalni nego (Ljubavna pesem 17; Plet. ogr-C, Mik, nk).7Pogost je členek i (39, 64, 68, 69, 80: Iz dnevnika, Vizija, Samogovor, Metamorfoze; Plet. Jan, Mik, nk, ogr, kajk), tudi / - i (Plet. Jan, nk) v vezniški vlogi. Beseda drug (Silvin 33, Cigan 59), (za)svirati (Vesela pomladna epistola ..., Cigan 41, 58; Plet. nk -hs), pop (Svojim prijateljem 44; Plet. pravoslaven duhovnik), tuga (Svojim prijateljem, Metamorfoze 47, 81; Plet. Mur, nk - hs), zagonetka (Sfinga 55; Plet. Cig, Cig(T) - hs), ti (Sfinga, Cigan 55,58; Plet. Mik, Jan, Levst), plakati (Cigan, Z vlakom, Duma 18, 93, 109; Plet. Cig, Jan, Mik, Trub, nk), zapad (Poetu, Duma 37, 98; Plet. Jan, nk (po drugih slov. jezikih), iztok (Poetu, Duma 37, 98; Plet. Cig, Jan, nk (hs)), boriti se (Prebujenje 87; Plet. Cig, Jan, nk), devojka (Z vlakom 93; Plet. Alas, GBrda, ogr(Valj), bolest (Duma, Epilog 94, 110; Plet. Jan, Met, nk - prim. hs bolest), seljak (Duma 99; Plet. —), bodočnost (Duma 99, 100; Plet. Jan, nk), grudi (Duma 103; Plet. —; (Top: beseda je seveda tudi ruska), snivati (Duma 103; Plet. Jan(H), Tolm; (Top: vendar je hrvaško bližje), okititi (Duma 103; Plet. Sol, C, nk), livada (Duma 103; Plet. Jan, C, nk, prim. hs livada iz gr. libadion), otec (Duma 103; Plet. ogr-C), slušati (Duma 103, 109; Plet /med drugim tudi/ nk), vdovica (Duma 107; Plet. Jsvkr, ogr, kajk-Valj(Rad), jvzhŠt), dičiti se (Duma 108; Plet. Cig. nk), prizvati (Duma 109; Plet. Cig(T)), bol (Duma 109; Plet. Jan, Greg, kajk-Valj), sanja (Epilog 110; Plet. Mur, Cig, Jan, Mik, Dalm, Ravn, Vod, jvzSt), dika (Tebi, Duma 18, 98; Plet. Cig, Jan, C, nk), nada (Z vlakom 95; Plet. Cig, Jan, nk), sprovajati (Duma 103; Plet—; (Top. prim. sh sprovoditi). Včasih je kaj takega kar zakrito: ne velja (Starec misli 72; Plet. es ist nicht angezeigt). Od prevzetih slovanskih besed so značilna skupina še prvotno ruske: tajen (Ljubavna pesem, 17, 82; Plet. Cig, Jan, nk - iz drugih slov. jezikov), citati (Svidenje 30; Plet. nk), batjuška (Vesela pomladna epistola ... 40; Plet —); vsemirje (Vizija, Duma 63,100; Plet. po stsl), bodro (Prebujenje 87; Plet. iz rus), motriti (Duma 97; Plet. Jan, C, Cig(T), Žnid, LjZv; - hs), borba (Duma 99; Plet. Cig, Jan, nk), smel ,drzen' (Duma 99; Plet. Jan, C, nk - hs; (Top. v sh. smion, v ruščini smelyj), prelest (Duma 103; Plet. Cig, C - stsl, rus), grudi (Duma 103; Plet. —; (Top.: gotovo lahko tudi iz ruščine, ne le iz sh.), priroda (Duma 103; Plet. Cig, Jan, C, nk), otec (Duma 103; Plet. ogrC), slušati (Duma 103; Plet ogrC), rodina (Duma 104; Plet. V-Cig, Jan = rodo-vina). Marsikaj prvotno ruskega pride k nam tudi prek hrvaščine. Značilne so tudi besede, ki kakor da jih je sam individualiziral: žiti ,živeti' (Sla je čez polje 19; Plet. = živeti Dalm, Krelj, ob Pivki, kajk-Valj, ogr-Valj., Jsvkr), plan (Poetu 37; Plet. Cig, Jan), spravljičiti (Vesela pomladna epistola ... 41; Plet. —), znaniti (Svojim prijateljem 44; Plet. Cig, Erj, V, Navr), temina (Večerna vizija 52; Plet. —), zaklije (vzklije) (Težko uro 62; Plet. —), les ,križ' (Vizija 63; Plet. —), pu (Metamorfoza 80; Plet. —), zora (Metamorfoze 81; Plet. Cig, Jan, M, Preš i. dr., nk; — hs), sijajina (Prebujenje 84; Plet —), znanik (Prebujenje 84; Plet. —), brod ,ladja' (Prebujenje 87; Plet. po hs ladja, Cig), nebes (Prebujenje 87; Plet. Mur, Polj), pokojen ,miren' (Z vlakom 93; Plet. Mur, Cig, Jan), zoper staviti (Duma 97; Plet. ~ se: po nem.), zemljak (Duma 97; Plet. Mur, Dalm, kajk), ploditi .roditi, uspevati' (Duma 100; Plet. C, nk), poljana (Duma 107; Plet. Cig, Z), zalesti se (Duma 107; Plet. V-Cig, M); tamkaj (Duma 108) Plet. adv, dort). Končno so besede, ki so mu bile pri srcu pač zaradi zvena ali še česa: gaj, kaj ,zakaj' (Top.: ljudsko), vedno, znaniti (Svojim prijateljem 44; Plet. Cig, Navr), delopust, izviti se ,roditi se' (Duma 108; (Top. prim. Prešeren)), tamkaj. NAGLAS: Pri naglasu Zupančič v opazni meri uveljavlja posebno naglaševanje, namreč po 4., mešanem naglasnem tipu, slovarsko nakazanem Jože Toporišič 540 541 PESNIŠKE SVOBOŠČINE V ŽUPANČIČEVI ZBIRKI SAMOGOVORI z oblikama za imenovalnik in rodilnik tipa gora gore, kost kosti, mož moža ipd., tako tudi pri pridevniku, posebno s končnico -6 in pri prislovu oz. povedkovniku z obrazilom -o. Poglejmo konkretno: sam.: vode R ed., željami, zemljo T ed., pod zemljo T ed. (v bistvu netipično nam. pod zemljo), solzo T ed., čez zemljo T ed. (spet manj primerno); prid.: sveto T ed., teman, bolno, krepko, mrtvo T ed. s; prisl.: trdo, svetlo zaim.: koga T ed. (Plet. kdo, vendar brez rod./tož. končnice). Končniški naglasni tip je pri Zupančiču seveda redek, kdaj pa vendarle je upoštevan, npr. našla, prišlo (drugo z malo primerno kolikostjo). Pri naglasu gre Zupančič kar dostikrat mimo norme: srce, sveta (nam. sveta), strasti I mn., slasti T. rcm.,je bilo (nam. bilo), nihče (Plet. nihče, nihčer Dol), globel (Plet. globel), svoboda, Štepanja vas, pogled (Plet. pogled, vendar je na Dolenjskem več umičnih primerov te vrste, torej po tipu potok -oka), nekdaj (Plet. nekdaj), se belijo. OBLIKOSLOVJE: Zupančič je rad rabil izrazitejšo, t. i. kratko obliko za 3. osebo množine v sedanjiku: po jo, drhte, boje, bijo, stoje; in atematsko gredo. Pač tudi zaradi pesniškega izročila, ne samo zaradi svojega narečja, je uporabljal v tož. ed. o-jevske sklanjatve končnico -i namesto običajne -u: v logi 38, po sveti 40, 104, v nasprotji 58, v gozdi 113, v zavetji 104, v viharji 90, v tropi. Zanj značilna je tudi zvalniška oblika brate, brate moj (64, 72, 89), tako še bože moj 37. Omahuje pri ed. rodilniški končnici -u in pri množinskem podaljšku osnove z -ov-: ni mira nam. miru - drugovi 59, mrakov 60, 84, ob valeh (ob tej besedi se mu opoteka tudi rima, ker je val izgovarjal z -u na koncu (val - obstal). Še množine: Cezarji 64, dvojina večnosti dve 87, nepodaljševanje osnove z j: mramora 100 (Plet. mramorja). Deloma izpostavljena je tudi raba sedanjika za izražanje prihodnosti: se raziskrim 77, sem ,bom' 95; rama -e (objame njene rame) (pri Plet. sicer oboje precej isto). Komaj domača je oblika Mate (pač belokranjsko in kajkavsko). OBLIKOGLASJE: Ena očitnih stvari pri oblikoglasju je Župančičevo omahovanje med perot in perut (enkrat izjemoma celo v isti pesmi); dobrodošle so mu pridevniške oblike z a-jevskim neobstojnim samoglasnikom svetal 13, teman 20; omenimo še a v ljubaven 17 »ljubezenski'. Na vzhodno-/južnoslovenskost nas spominja deležniška oblika so pale 40 ,padle', htel 69, prašati 67, 84 nam. vprašati, kak 81 ,kako', vprek 104. Novoknjižno je blesteti nam. bleščati, starinsko vsepovsodi 61 (Top.: oz. pokrajinsko poudarno), vzbuditi 14, 87 (z razlikovalno vlogo). Ne vemo, zakaj piše preko 67, zopet 20, šatori 83, ktere 84, harpa 90. SKLADNJA: Tudi skladnja je kar opazna, zlasti npr. prislovna brezpred-ložna raba tož. zveze (po zgledu na francoščino, prim. Breznik in F. Dobro- Jože Toporišič 542 voljec): levico v škaf, desnico v pas 40, obraz na tleh 51, bršljan nad čelom 64, oko, uho uprto v mrak 71, naročje polno cvetja 88; posebnost je večinoma izpuščena pridevniška beseda te zveze, npr. levico /oprto/ v škaf za z levico uprta v škaf Tudi vezljivostne posebnosti so: čakati (z rodilniško vezavo) (vseh) 51, dovtipom gluh 58, besedam nem 58, verovati za rod 91. Nadalje samostalniški prilastek namesto pridevniškega: podlost svetohlinko 41, poeta krivogleda 80, hrasti orjaki 97 (to seveda ni nikaka slabost). Čudno je dolgo let 109, ob oknu slone 93 (za sloneč). Kaj bi rekel Breznik na prebi-ran od kerubinskih rok 64, od vetra gnan 71 (Breznik z). Lepo tudi: so rodile tisočletnice 63 (povedkov prilastek); na oko, tako je bila roža 64 (,do te mere'). Izpust in strnitev: Kdo me tolažiš 82 (Kdo si, ki me t.); Kdor pomišljaš si v tropi 84; skrij, za oblak se skrij 94 (samo en se). Izpuščena vez: v njem zrcalil tvoj se obraz 13; Od studa mi okamenel obraz 67; tam - cvetlice 90. Pogojnik z da namesto s če, ko: daje namesto če/ko bi 72. Prim. še da jim 84 ,v katere'. Tudi svojilnost z dajalnikom mu je pogodu: orel, ki so mu peruti vihar, oči so mu bliski. - In svojilnost z rodilnikom zaimka: Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti 104 (prim. še že omenjeno tako je bila roža ,do te mere' 64). BESEDOTVORJE: Zapisal sem si tudi posebne zloženke oz. naj-bi--zloženke: polzasenčen 12, burnoblazen 64, vseprodirni 68, votlook 81, tisočoka 88 - tako izraža nianse; na drugi strani pa so podrednosti oz. pri-stavčnosti po dveh enot: sonce-rosa 14, bodočnost-vampir 29, varljivka--resnica 83, temina daljina 104 - pač okrepleno za sončna rosa, varljiva resnica, temna daljina, pa vampirska bodočnost. RIMANJE: Zupančičeve rime niso vedno čiste (sploh pa ne ribniške, tj. take, da bi se rimano ujemalo tudi tonemsko): sam - tam 27, vžgdn - dlan 37 (Plet. dlan, sedaj SSKJ dlan), zdrav - zelenjdv 37; temin - Veronikin 52 (ljudsko), votlook - širdk 81, jasno -pošastno (zadnje gotovo znanilec novega odnosa do čistosti rim). Sicer ne rimanje: prišlo nam. prišld. PISNOST: meja, kar se pridno (pa seveda napačno) piše še danes (namesto meja). Take so pesniške svoboščine v Samogovorih. O njihovi stilni upravičenosti Oton Zupančič gotovo ni nič dvomil. Tudi mi večinoma ne. OPOMBE 1 Izdaja Založbe Obzorja 1969, Iz slovenske kulturne zakladnice, Uredil in spremno besedo napisal Janko Kos, Ilustriral Jože Ciuha, Opremil Janez Vidic, 176 str. Na to izdajo se nanašajo vsa navedena mesta v tem prispevku. 2 Številke veljajo orientacijsko, lahko da sem katero stvar tudi prezrl. ' Sam sem doslej o Župančiču pisal najprej v Umjetnosti riječi (Zagreb) 4 (1960), 35—46 (pred tem v vseučiliškem klubu v okviru Hrvatskega filološkega društva imel o tem predavanje). Prireditev za srednjo šolo izšla v Slovenskem knjižnem jeziku 3, 1967, 84-94. V UR sem citiral naslednje mesto iz J. 543 PESNIŠKE SVOBOŠČINE V ŽUPANČIČEVI ZBIRKI SAMOGOVORI Vidmarja eseja Oton Župančič v knjigi Sto pesmi Otona Župančiča, str. XXIII: »Še nobenemu slovenskemu poetu ni beseda blestela s tako čistim sijajem in mu ni pela s takim zanosom in poletom.« Vidmarje (po Joviti Podgornik) mojo interpretacijo opazil. Tretjič sem o Župančiču pisal ob stoletnici njegovega rojstva: Župančičeva opazna beseda (v Časi opojnosti), v: Oton Župančič, Simpozij 1978, Ljubljana 1979, str. 175-186. 4 V oklepajih je naveden naslov pesmi, številke za njim pa pomenijo stran(i) v izdaji Samogovorov iz 1. 1969. 5 Takih naslovov z zahodnoevropskimi prevzetimi besedami je v Samogovorih kar 14, torej skoraj ena tretjina vseh, kar sicer daje zbirki svoj odtenek svetovljanstva. To so naslednji: Motto, Melanholija, Orientalski sonet, Večerna impresija, Zaprti park, Poetu, Vesela pomladna epistola ..., Večerna vizija, Pogled na Montmartre, Sfinga, Vizija, Metamorfoze, Nočni psalm, Epilog. Po svoje zelo impresiven in za razumnika poveden je tudi naslov Duma. 6 Ustrezne enote je najti na teh straneh omenjene izdaje. ' Novo pri tem dokumentiranju je, da naslovu pesmi in strani v izdaji 1969 za podpičjem sledi podatek iz Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika (okrajšava Plet.), krajšave pri tem so naslednje (brez vseh pik, ki so pri Pleteršniku): C O. Caf Cig M. Cigale, ... deutsch-slovenisches VVorterbuch 1860 Cig(T) Cigaletova Znanstvena terminologija, 1880 Dalm J. Dalmatin Erj F. Erjavec Greg S. Gregorčič hs hrvatsko-srbski i. dr. in drugi Jan A. Janežič (slovnica ali slovar) Jan(H) Janežičev slovar v Hubadovi izdaji Jsvkr Janez Krstnik od sv. Križa JvzŠt Južnovzhodno Štajersko kajk kajkavsko kajk-Valj kajkavsko v Valjavčevem razpravljanju v Radu Levst F. Levstik LjZv Ljubljanski Zvon M Miklošičevo slovarsko gradivo Met F. Metelko Mik F. Miklošič (dela) Navr J. Navratil nk novoknjižno (pri Pleteršniku slovansko prevzeto v 19. stol.) ogr ogrsko (= prekmursko) narečje in knjištvo ogr-C ogrsko (= prekmursko) po Cafu ogr(Valj) Izgledi slovenskega jezika na Ogrskem Plet. Slovensko-nemški slovar 1894, 1895 Polj Poljanska dolina Preš F. Prešeren Ravn M. Ravnikar rus rusko stsl starocerkvenoslovansko Šol Šolarjev slovar iz 1. 1873 Tolm Tolminsko Top. J. Toporišič Trub P. Trubar V-Cig Vodnikovo po Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju 1860 Vod V. Vodnik Z J. Zalokarjev slovensko-nemški slovar Žnid J. Žnidarič se ne nahaja v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju